Leto VI.. štev. 229 Ljubljana, sobota 3. oktobra 1925 Fottnkna pavšalirano. Cena 2 Din sa lxhaja ob 4. zjutraj. =x Stane mesečno Din as'—; za inozemstvo Din 4o-— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo i Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 16/I. — Telefon štev. 7«. Nočna redakcija: od 19. ure naprej r Knaflovi ul. št. 5,1. — Telefon št. j*. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica št. 54. — Telefon it. 36. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 492 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček.zavodu: Ljubljana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.241. Ljubljana. 2. oktobra. Pred kratkim je «Samouprava» ugotovila, da ie značilno za klerikalizem, da mu ie glava izven države. Politično stranko vodi interes izven naroda in države stoječa činitelia. t. j. Sv. stoli-ce. ki žal ni samo verski poglavar, ampak politična centrala z vsemi pritikli-nami. s svojo diplomacijo in taktiko v vsaki državi. Klerikalci so hoteli s smešnimi opazkami omalovaževati te neprijetne konštatacije. A njihov službe.ii organ «Slovenec» ie preko brbljavega ideologa potrdil vse in še več. nego smo mi v svojih člankih izvajali. Pokazal je SLS kot čisto ultramoniansko stranko, kot ustanovo za politične cilje Vatikana. Nikdar se to žalostno razmerje ni tako iasno posvedočilo, kakor v vprašanju slovenskega bogoslužja. Vsakdo, ki je zasledoval zgodovino Slovencev in Hrvatov, ve. da ie narodni jezik v cerkvi bil vedno znak moči naroda. Kadar pa ie latinščina zmagovala, je to pomenilo suženjstvo in raznaroditev. Za Iconsolidaciio našega naroda bi bila uvedba stanoslovenskega bogoslužja neizmerne važnosti. Posebno ogromne pa bi bila še za naš narod v zasedenem ozemlju, ki ga ubijajo z italijanskimi in nemškimi duhovniki. Ni treba biti posebno dalekoviden. da spoznaš, kaj bi značilo, če bi v istem jeziku naših očetov Bogu zapeli od Triglava do Črnega morja, da še dalje do Urala in preko njega. A SLS ni narodna stranka. Ona je služkinja politikujočih škofov in ne sme In ne more zavzeti narodnega stališča. Ona mora molčati. Staro svojo pravdo botti in poslan-iški tajnik Buti. (Glej članek »Pred konierenco v Locarnu na 2. strani. — Uredništvo.) Čičerinovi razgovori v Berlinu Stresemann o razmerju med Nemčijo in Rusijo. — Nelogičen optimizem v Bukarešti. — Italijanski poslanik v Moskvi pozvan v Rim. — Tudi Madžarska se hoče pogajati s sovjeti? Berlin, 2. oktobra s. Zunanji minister dr. Stresemann .ie imel sinoči večurni razgovor s Čičerinom. ki se je danes popoldne nadaljeval. Govori se. da so nemško ruska trgovinska pogajanja tik pred koncem. Čiče-.rin je v teku pogajanj podal zagotovilo, da njegova pogajanja v Varšavi niso imela ni-kake protinemške tendence. Pariz, 2. oktobra d. *Matin« poroča, da is zunanji minister dr. Stresemartn izjavil ob priliki Čičerinovega obiska: Med Nemčijo in Rusijo ne obstoja razveit rapallskega dogovora nobena druga pogodba. V smislu dr. \Virthove ustmenc obljube pa je Nemčija dolžna obvestiti sovjetsko vlado za slučaj njenega vstopa v Zvezo narodov. Ru9ija je tudi radi nemške politike primorana iskati zbližanje z evropskim blokom narodov. Bukarešta. 2. oktobra, d. Poluradna »In-depcudence Roumaine« priobčuje o čičeri-novem potovanju uvodnik, v katerem pravi, da je Rusija že resignirala na svojo politično osamljenost in išče načina, kako bi mogla sodelovati z evropskim! državami. List izraža nado, da zasledujejo čičerinovi obiski mirovne svrhe, ki jih bo mogla tudi Ru-muriiia pozdraviti z zadovoljstvom. Očivid-110 piše list s stališča rumunske politike na- pram Rusiji, kajti Rumunijo veže do seda; defenzivna pogodba s Poljsko proti Rusiji, na drugi strani pa ni bilo do sedaj nobenffc urejenih odnošaiev med Rurruinpo in Rusijo. Moskva, 2. oktobra r. Italijanski poslairfk v Moskvi, Manzoni. je bil pozvan v Rim. da poroča Mirssoliniju o namenu Čičerrnovega potovanja v Varšavo in Berlin. Kakor se čuje. se imajo odnošaii med Italijo in Rusijo urediti s posebno pogodbo. Budimpešta, 2. oktobra d. Organ desničarskih radikalov »Szozat« poroča, da je dobi dosedanji glavni tajnik v zunanjem ministrstvu Koloman Kanya nalog, naj stopi v Berlinu v stik s čičerinom v svrho sklepa madžarsko-ruske pogodbe. Kanvjev nalog je v zvezi z nimunskim1 vprašanjem in obnovitvijo pcga.iani, ki jih je svoječasno vodii minister Gratz z rusko delegacijo, ki pa so se morala prekiniti na zahtevo madžarske ga javnega mnenja. Praga, 2. oktobra, r. Po vesteh iz Berlina b; se imel danes sestati Čičerin z jugoslc-venskim poslanikom Balugdžičem k posvetovanju o obnovitvi odnošajev med Rusijo in Jugoslavijo. Čičerin ostane bržkone v kakem letovišču, odkoder bo zasledoval pogajanja v Locarnu. Otvoritev medparlamentarnega kongresa v Washingtonu Govor državnega tajnika Kellogga o svetovnem miru. — Zanimiva izvajanja predsednika nemškega parlamenta. H JVashington, 2. oktobra, d. Na otvoritve* ni seji kongresa medparlamentarne unije je pozdravil v imenu ameriške vlade 400 dele« gatov iz 38 držav državni tajnik Kellogg, ki jc izvajal med drugim: Prisotnost tolikega števila zastopnikov svobodnih narodov dokazuje, s kakšno po« zornostjo se bavi svet z vprašanji samo« vlade. Sestanki članov različnih pariamen« tov služijo v eminentni meri svetov, mi« ru. To je bil stoletni sen državnikov, toda nihče ni dočakal njegovega uresničenja. Iz« boljšanje položaja mora priti iz sna in iz razuma narodov. Narodi morajo uvideti, da obstojajo za ureditev mednarodnih spo« tov boljša sredstva nego so slučajne vojne odločitve. Nisem pesimist in imam brezpogojno za« upanje v uvidevnost in domovinsko ljube« zen vseh onih narodov, ki so ohranili svoje čudovite ustanove vse do 20. stoletja. Ne morem pa biti slep napram silam, ki se gib« Ijejo v mnogih državah, da bi razrušile na podlagi ljudskih volitev sloneči vladni si« stem in ga nadomestile z razrednim samo« silstvom. Končno je izjavil Kellogg, da po« meni parlamentarna ratifikacija meddržav« nih pogodb velik napredek na poti svetov« nega miru. Kot prvi govornik v debati je govoril predsednik nemškega državnega zbora Lobe o svetovnem političnem položaju. Povdar« jal je zasluge Dav.esovcga načrta, ki je za« dovoljil tudi upnike Nemčije. Lobe je opo« zarja! na pogodbe glede razsodišča, ki so se sklenile z Nemčijo ter na sedanja var« nostna pogajanja. Omenil je tudi možato postopanje predsednika Coolidgea o vpra« šanju razorožitve. Uspeh jc seveda malen« kosten. Nemčija se je razorožila in sedaj pričakuje splošno razorožitev. Ves problem je v tem. da se razdelijo nemške dajatve tudi na druge narode, ne da bi se kršilo gospodarsko ravnotežje. Evropa nima mno« go izgledov da bi gospodarsko prekosila Ameriko. Iz tega stanja pa izvirajo za Amc riko tudi velike dolžnosti. Rifovsko glavno mesto v plamenih Pariz, 2. oktobra. 1. General Dc Rivera je poslal brezžično poročilo, da je špansko top« ništvo zažgalo glavno rifovsko mesto Aj« dir in da gori tudi Abd el Krimova hiša. Španske čete so zasedle višino Adiar Se« dun ter so oddaljene od Ajdirja samo en kilometer. Rifovci so še vedno v strelskih jarkih na višini Rokoza, ki pa jo bodo mo« rali kmalu zapustiti, ker je nanjo osredo« točen topovski ogenj. Glavni uspeh dosedanje francoske ofenzive je v tem. da se je fronta premaknila severnovzhodno od Kifana za 12 do 13 km. Francozi so imeli pri teh operacijah malo število mrtvih in ranjenih. Včeraj so fran< coska letala bombardirala sovražne vasi in postojanke. Washingtonska pogajanja razbita? Pariz, 2. oktobra, s. Po vesteh iz \Vashing tona so sc pogajanja za ureditev francoskih dolgov prekinila vsled stališča senatorjev Boraha in Smootha, ki sta vztrajala pri od* klonitvi francoskih dolgov. Pred konferenco v Locarnu Pogajanja o renskem varnostnem paktu se približujejo odločilnemu štadiju. Samo še dva dneva nas ločita od konference v italijansko - švicarskem mestecu Locarnu. Hoteli v tem slikovitem kraju so že oddani, posamezne delegacije so na potu. Potuje in učinkovito in z velikim šumom potuje pa te dni še nekdo drugi, ki se sicer ni nameril v južno Švico, čigar romanje pa je v ozki zvezi z renskim jamstvenim paktom. Čičerin. voditelj ruske zunanje politike, je obiskal Varšavo in Berlin. Ne zgodi se prav pogosto, da zapuščajo ljudje Cičerinove višine prestolico rdečega paradiža in da se pokažejo tostran ruskih mej. Kadar Pa se to pripeti, ni brez važnih, globoko posegaiočih razlogov. Cičerin je že prišel enkrat v Genovo na Laškem: reševat Nemčijo; prikazal se ie tudi v Lo-zani v švict ko so bili Turki v diplomatskem mertežu z Angleži. Te dni pa se je nenadoma pojavil na Poljskem in v Nemčiji. Niti v Varšavi niti v Berlinu ni šlo brez slovesnega sprejema, brez banketov in prazničnih napitnic, ki jih sicer boljševiki v odnosu z buržuazno diplomacijo navadno zametujejo. Križale so se ljubeznive besede simpatij in sosedovskega miroljubnega sožitja. To je pa v glavnem tudi vse. kar je bilo namenjeno za javnost. Boljševiki, ki so v isti sapi z Wilsonom proglasili z visokim glasom novo načelo javne diplomacije, so se sčasoma spoprijaznili z od pamtiveka udomačenim tajnim barantanjem v mednarodni politiki. Lep dokument njihove »doslednosti« je znameniti rapallski pakt z Nemčijo, ki so ga opisali javnosti kot pohleven gospodarski sporazum, ki pa je dejansko prava politična obrambna in napadalna zveza. Rapallski pakt je ono, kar je prišel tokrat poklicat Čičerin v spomin Nemcem, Poljska pa ima poslužiti sovjetski Rusiji kot ptičje strašilo za nemške diplomate, ki odhajajo pogajat se za renski varnostni pakt v Locarno. Sovjetska Unija ne gleda z blagim očesom na angleški napor, da pride do renskega garancijskega sporazuma, ki naj ne-le zajamči mir v zapadnj Evropi, ampak tudi izvabi Nemčijo iz objema rusko-azijatskega bloka in jo uvrsti med zapadno-evropejske čuvaje obstoječega političnega in družabnega reda. Ruski uradni tisk dolži Chamberlaina, da hoče z renskim paktom pritegniti Nemčijo v sveto ligo proti sovjetski Uniji. Svari nemško »republiko« pred vstopom v Zvezo narodov, zlasti pred priznanjem § 16. te institucije, po katerem bi bila Nemčija dolžna dopustiti zavezniškim četam prost prehod skozi svoje ozemlje v slučaju rusko-poljske-ga spopada. Da bi to svarilo v Bp-1;nu krepkeje zaleglo, se je Čičerin ustavil najprej v Varšavi. V poljski prestolici je imel lahko delo. Ker njegov namen brezdvomno ni bil, doseči končni sporazum z zapadno slovansko sosedo, ampak jo le izrabiti v svoij politični igri, se ni spuščal v globino sporov, ki ločijo Rusijo in Poljsko v dva nasprotna tabora. V trenotnem položaju ni smatral za potrebno načeti vprašanja rusko-poljskih mej, ki je glavna ovira h končnemu in resnemu sporazumu v sarmatski nižini. To zadevo je pustil Čičerin docela v miru. Mimogrede si je skušal — kot se čuje, z uspehom — zagotoviti poljsko dezinte-resiranost glede Besarabije, oziroma osamljenost Rumunije. Od Poljske pa ni zahteval nič posebnega. Ni torej čudno, da so Poljaki porabili to priliko, da se znesejo nad zapadno Evropo in da zagroze z rusko-poljskim sporazumom zlasti Veliki Britaniji, ki se sicer zanima za renski mir, brigo za obstoj Poljske pa z mrzlo gesto odpravlja med zadeve druge vrste. Glavni Čičerinov cilj ni bil Varšava, ampak Berlin. Varšava je bila le orodje, le s pretečimi črkami tiskana po«et-nica za vstop v nemško prestolico. Sovjetska diplomacija skuša v skrajnem trenotku in z vsemi sredstvi zavreti nemški voz, ki se odpravlja v Locarno. Če pa to ne gre. hoče pripraviti Nemce vsaj do tega. da stavijo na varnostni konferenci nesprejemljive zahteve. Tu gre roko v roki z nemškimi nacionalisti, ki so izsilili od Stresemanna, da je načel vprašanje krivde za svetovno vojno. o katerem nočejo zavezniki seveda ničesar slišati. čičerin govori v Berlinu oborožen z rapallskim paktom in z včerajšnjo ru-sko-poljsko pobratimijo. Njegova navzočnost v obeh najbolj zainteresiranih prestolicah srednje Evrope opozarja, da bo nad locarnsko konferenco lebdela skrbi polna in obenem preteča senca šefa rdeče diplomacije. Zaposlitev inozemskih trgovskih nastavljencev Pred sestavo novega pravilnika Ministrstvo za socialno politiko pripravlja novi pravilnik, ki bo vseboval pogoje, pod katerimi smejo ostati oziroma se na novo naseliti inozemski delavci in privatni nameščenci v našo državo. Na znani anketi, ki se je v to svrho vršila v Beogradu, je ministrstvo za zunanje stvari zastopalo stališče, da moramo dovoliti inozemskim delavcem bivanje pri nas radi tega. ker da je to v interesu naših državljanov, zaposlenih v inozemstvo. Mnenje zunanjega ministrstva je krepko podprla Zveza industrijcev. Zunanje ministrstvo je navajalo, da je samo v območju našega konzulata v Diisseldorfu zaposlenih skoraj 40.000 naših državljanov, Treba je torej popustiti, ker drugače bi se morali bati represalij od strani Nemčije. Ta argumentacija je že radi tega čudna, ker Nemčija sploh ni protestirala radi izgona inozemskih delavcev. Zunanje ministrstvo bi moralo tudi vedeti, da je položaj teh delavcev v Nemčiji povsem drugačen, kakor položaj inozemskih delavcev, ki so zaposleni pri nas. Naši državljani na Nemškem so po pretežni večini rudarji, ki izvršujejo težko nekvalificirano ali kvečjemu malokvalificirano delo. in ki so slabo plačani. Nemčija rabi te cenene delavne sile in je vesela, da jih ima. Ako bi jih izgnala, bi se urezala v lastno meso. Naš zunanji urad naj se raje v drugi smeri briga za naše rudarje na Nemškem. Opetovano je bila že prilika z malimi sredstvi priskočiti tem trpinom na pomoč, a storilo se ni nič. Popolnoma drugačen je položaj ino-zemcev, ki so zaposleni pri nas. Ti ino-stranci izvršujejo le v neznatnem številu izvzemši Ruse, težka ročna in zato slabo plačana dela. Oni so marveč kvalificirani delavci ali pa privatni, no večini trgovski nastavljenci. Kar se tiče tehnično kvalificiranih delavcev, smo si na jasnem. Mj nimamo še dovolj kvalificiranih delavcev za delo, kjer ne zadostuje teoretična nao-brazba, ampak je treba imeti tudi večletno prakso. V teh strokah potrebujemo inozemce, vsaj za sedaj. Sicer bi bili lahko v tem pogledu že več napredovali in bi lahko imeli že mnogo več tehnično kvalificiranega delavstva. A o zaščiti domačih delovnih sil. podjetja, ki so v inozemskih rokah, so se pod vsemi mogočimi pretvezami branila domačega naraščaja. Dosegla so pač to, da se moramo i nadalje posluževati tujih kvalificiranih moči ter jih drago plačevati. Druga vrsta inozemcev pa so trgovski in privatni nameščenci. Do sedaj je veljalo — žal prepogostokrat prekrše-no — pravilo, da naj inozemci te vrste, v kolikor so se ob prevratu zatekli na naši zemlji, ostanejo pri nas še nekaj časa. dokler si ne najdejo eksistence v svoji domovini, zaposlitev novih inozemskih nameščencev pa naj bi se za vsako ceno prepovedala. 2e leta 1919. je bilo jasno, da bomo imeli v najkrajšem času veliko nadprodukcijo glede trgovskih nastavljencev. To pričakovanje se je v polni meri uresničilo. Danes je v Sloveniji, v Jugoslaviji na stotine in tisoče trgovskih nastavljencev. v širšem pomenu te besede, brez službe. Nove moči, ki so dovršile poslednja leta šolo, dobijo le izjemoma kako služ-bico. Nam se ni treba bati. da bodo druge države izgnale naše državljane s trgovskim poklicem, ker imamo Ie malo takih državljanov izven svojih mej. Pri nas pa je kar na tisoče trgovskih nastavljencev iz Avstrije. Češkoslovaške in Madžarske zaposlenih. Ker smo začeli le narahlo čistiti te vrste, so se te države oglasile ter zapretile z re-presalijami. Ni bilo treba, da smo zlezli pod klop ... V novem pravilniku naj se strogo razločuje strokovno kvalificirano neobhodno potrebno osobje od nameščencev. ki opravljajo dela splošnega značaja! Pri tej priliki pa ne smemo prezreti, da se je na anketi Zveza industrijcev odločno zavzela za inozemske trgovske nastavljence. Zdi se. da je ob tej priliki Zveza industrijcev pokazala še precej jasno svojo notranjo konstrukcijo. V tej zvezi so namreč mnogobrojno zastopane tuje firme, ki imajo pri nas podjetja. Ni zdravo za narod in državo, ako ima inozemski kapital tak vpliv v kor-poraciji. ki je poklicana, da sodeluje pri graditvi naše industrije ter sploh narodnega gospodarstva. Po čičerinovem obisku v Varšavi Varšava, 30. septembra. Po svojem povratku iz Pariza — torej v času, ko je bil Čičerinov obisk v Varšavi že dogovorjen — je izjavil poljski zunanji minister Skrzynski novinarjem. da se Poljska ne zanima toliko za varnosti pakt, kakor za varnostne pakte! Ob tej priliki je izjavil dobesedno: O poljskih vprašanjih ne bo nihče brez nas in preko nas odločeval. V razgovorih, ki sem jih imel z odločujočimi činitelji zapadnih držav, je prevladovala želja, da mora pojenjati napetost sedanjega položaja. Da se to zgodi, je treba delati z vsemi silami. In tega deia se živahno udeležujemo. Poljska je v Ženevi še enkrat pokazala, da je ostala zvesta svojim Idejam in da je Poljska poštena zaveznica miru. Kar se tiče renskega pakta. ga pozdravlja Poljska z zadoščenjem. Želimo, da se odnošaji med Parizom in Berlinom končno izbolišain. Upam. da se bo Evropa potem oddahnila. Pravega pomirjenja Evrope pa ne bo. dokler ne odjenja napetost med Berlinom in Varšavo. Težišče evropskega pomirjenja ni samo mčd Parizom in Ber linom, temveč na celi črti med Parizom. Berlinom rn Varšavo. Francosko stališče se krije popolnoma s poljsko tezo. Nadalje je izjavil Skrzynski, da se renski pakt ne tiče Poljske in da se Polj ska ne udeleži tozadevne konference. Izrazil je svoje mnenje, da se na tej konferenci ne bo govorilo o Poljski. Svoja izvajanja je končal z besedami: Ključ cele zadeve je v rokah Nemčije. Kar se tiče naših zaveznikov, ne smemo pozabiti, da zaveznik ne sme imeti svoje vrednosti samo v času vojne, ampak tudi v miru. Tem izjavam, ki so dovolj previdne in /asne obenem, je sledil Čičerinov obisk v Varšavi, ki je povzročil opravičeno in neopravičeno vznemirjenje v prizadetem delu Evrope. Vse prizadete države so pravilno ocenile pomen in važnost «poljsko - ruskega zbližanja*. kar pa ni pravi izraz za to. kar se ie sklenilo v Varšavi in kar bo posredno in neposredno odločilno vplivalo na razvoj dogodkov v Evropi. Omeniti pa je treba še nekai. česar se niso spomnili poročevalci več ali mani merodajnih evropskih časopisov, kar pa je izredne važnosti za bodoče odnošaje med Poljsko in Rusijo. De! Ukrajincev, poljskih državljanov, od vsega začetka ni zadovoljen s poljskim državljanstvom. Vsi voditelji teh Ukrajincev, ki sploh ne prizanavajo poljske državnosti, so se do sedaj zanašali na spore med Poljsko in Rusijo ter so skušali ovirati normalne odnošaje med obema državama. Čičerinov obisk pa jim je prekrižal račune, kar je razvidno iz njihovega lvovskega organa «Di-Io». ki piše. da je dala Anglija povod za rusko - poljsko zbližanje ne glede 'na varnostni pakt zapadnih držav z Nemčijo. List pravi: Moglo bi se misliti, da hoče sovjetska republika z možnostjo zveze s Poiisko prestrašiti Nemči- jo, toda čičerinovo potovanje v Varšavo dokazuje, da ne gre samo za spretno igro, ampak da so na dnevnem redu tudi važne zadeve, čičerinov obisk v Varšavi je važen dogodek, ki se ga ne more omalovaževati. Pogajanja med Varšavo in Moskvo so očividno že precej napredovala, sicer bi ne obiskal krmar največje države na svetu Varšave. Na svetu je vse mogoče. Življenje je več nego vsa načela. Moskovski gospodje so geniji za kompromise. Oni stremiio po sporazumu z vsako državo, če je to v njihov prid. Sporazum med Varšavo in Moskvo bi za dolgo dobo stabilizira' razmere na vzhodu in bi sankcioniral sedanje meje. «Dilo» pravi, da bo imela ta konstelacija velik vpliv na položaj Ukrajincev v Poljski. Z ozirom na ta članek piše znani publicist Leon Radziejowski, da so bile ukrajinske nade na revizijo riške pogod bo fantastične. Ureditev poljsko - ruskih odnošajev ne pomeni, da mora priti Poljska v sfero tretje internacijonale. Poljska se ni nikdar odrekla sporazumu s sovjeti glede gospodarskega sodelovanja, kar je popolnoma naravno, ker jo sili k temu njen zemljepisni položaj. Bivša SKS - delavska stranka V «Domovini» je dr. Žerjav opozoril, da je hvala Bogu spet ene laži konec v domači politiki, t. j. namreč, da ji naša radičevščina «kmečka* stranka. Pet let že snto morali prenašati dolgočasno in naivno prežvekovanje, da se politične stranke morajo opredeliti po stanovih in ena taka stranka «kmečka» stranka ie bivša SKS. ki danes visi na najnovejšem fraku gosp. Radida. Zdaj pa je organ te stranke priobčil poziv, naj vsi delavci brez razlike pristopijo, vsled česar bo stranka kmečka in — delavska obenem. Ker je dr. Žerjav ta napredek zabeležil, se je hudo zameril gosp. Puclju. katerega je resnica tako zbodla v oči, da ie postal oseben in skuša speljati svojo zadrego na smešno stran. To se mu je tudi povsem posrečilo. kajti kmetijska «stanovska» stranka. ki obenem hoče biti organizacija delavskega razreda, je smešno skrpucalo, ki «farba* ali delavce ali pa kmete ali Pa oboje. Mi smo mislili, da je iznajdbo pripisovati gosp. Prepeluhu. sedaj pa izgleda. da ie zrastla na zelniku gosp. Ivana Puclj?.. ki se hvali, da je pridelal letos jako debel krompir. Gosp. Puceli se je izneb;! še te brihtne utemeljitve, da sta interes kmeta in delavca skoro enaka, kar ie izvrstna reklama za SDS. ki sicer ne trdi, da imata kmet in delavec enake interese, vendar so v Sloveniji razlike stanovskega značaja take. da ne morejo dati oovoda za stanovske politične stranke. Še malo in gosp. Pu-celj bo priznal, da tudi obrtniki spadajo v isto politično stranko kakor kmetje in delavci, kakor to želi SDS. Zato je čisto opravičeno bilo ugotoviti, da ie bivša_ SKS tudi bivša stanovska stranka. ki je zatajila tisto geslo, radi katerega je nastala. Naše prijatelje prosimo, naj vse tiste zapeljance. ki še mislijo, da pripadajo «kmečki* stanovski stran- ki, poučijo, da temu ni več tako. Gosp. Pucelj se krepko uči pri mojstru Radi-ču. Ta se je sedaj potrkal na prsa. češ. da je bil republikanec in federalist le, da so mu š!i Hrvatje na lim, gosp. Pucelj pa je ponosen, da je čez plot zagnal samostojnost bivše SKS in njen kmečki značaj. Kmetijska družba, ugledna stanovska korporacija, ima od nekdaj nevarnega sovražnika: strankarstvo. Že desetletja jo slabe strankarski boji. Vsak prevdaren človek mora videti, da «Kmetijska družba». ako je orodje ene stranke, mora propasti. Samo depolitizacija ji more vrniti njen polet in napredek. Kako b depolitizirati, o tem so seveda mnenja deljena. Ni dolgo tega. kar je bila «Kmetijska družba* v formalni krizi. SDS jo je z upravnimi ukrepi rešila in jo spravila v roke sedanii upravi. Storila je to iz razloga, ker SLS s svojim pretiranim strankarstvom ni nudila nobenih garancij za nepristransko upravo. Moramo pa reči, da se je naše pričakovanje, da bo zdaj bolje, žalostno izjalovilo. Izganjali smo Belcebuba. pa se ie zaredil v »Kmetiiski družbi® isti strup, ki smo mislili, da ga bo «Kmetijska družba* rešena. Doba predsednika gosp. I. Sancina je v tem oziru pravo razočaranje za vse one, ki so pričakovali, da ie sistem gosp. Jarca za vedno odpravljen. Letos ie Radičeva stranka na Krškem poliu priredila političen zbor. ki je imel blagosloviti prehod SKS v Radičevo stranko. «Kmetijska družba« ie za ta namen organizirala živinorejsko razstavo. Za posetnike zbora je dobila polovično vožnio po železnici. «Kmetijska družba* in Radičeva stranka sta delali skupaj kakor ena duša. in eno telo. Na Bledu je bil takozvani «Kmečki dan». Da se dobi za politično romanje polovične karte in da se privabi Čim več liudi. ie podjetju pristopila tudi »Kme-tijska družba». dala denar za razstavo in io priredila. Tako gre zdaj povsod. Pod vplivom najnovejših radičevcev ie v «Kmetijski dražbi* zavladalo tako partizanstvo. da ga ne moremo več mirno gledati. Družba tudi sicer ne nanreduje. ker je bolj trgovina, kakor vzgojna organizacija. Gospodje odborniki glavnega odbora »Kmetijske družbe* se igrajo z dedšči-no mnogih generacij ooljoprivrednega dela. ki *e v tei družbi. Treba bo. da Dri-demo na čisto: ali hočete «Kmetijsko družbo* končno likvidirati kot dražbo za vse pobedelce in jo prevzeti kot partijsko organizacijo, kakršna postaja zdaj? Potem, da vidimo, ali to moreta. Nihče se v tem slučaju ne sme čuditi, če vsa odgovornost zadene gospode ra-dičevce. Kako pridemo mi pristaši SDS do tega. da take zlorabe kakorkoli krijemo? Ali pa bo treba lojalno in pošteno prenehati z zlorabami in dati garancije, da se družba depolitizira. V prvem slučaju bo družba propad'a popolnoma, tega smo gotovi, in to po krivdi radičevcev. V drugem l")hko zopet vzcvete in veliko dobrega stori našemu kmetu. Dr. Žerjav. Politične beležke + Razkol v SLS. V klerikalni stranki že precej časa vre. Na eni strani obstoja velika napetost med vodilnimi krogi SLS in krščansko-socijalno stru-jo, ki se čuti povsod zapostavljena, na drugi strani pa obstoja med klerikalnimi volilci splošna nezadovoljnost s politiko vodstva stranke, ki je dosedaj rodila samo negativne uspehe. V krščansko socijalni struji se že nekaj časa res no razpravlja o odcepitvi od oficijelne SLS in o osnovanju samostojne politične organizacije. Tudi pri občinskih volitvah. zlasti v Ljubljani, nameravajo krščanski socijalci nastopiti samostojno proti SLS. Pa tudi med duhovščino samo vre. Mnogi ugledni duhoATtiki priznavajo, da je oficijelna politika SLS z zlorabo vere in cerkve interesom vere in ugledu duhovščine silno škodovala, narodu pa ni nič koristila. V krogih kranjske duhovščine se razpravlja o tem, da naj bi dr. Korošec kot načelnik SLS odstopil. Kandidata za to mesto sta baje dr. Kulovec in dr. Hohnjec. Kakor se čuje, ima odstopit; tudi tajnik SLS kaplan g. Gabrovšek, ki je postal zlasti pri ljubljanskih klerikalcih zelo nepriljubljen radi svoje samovoljnosti. Močna opozicija se pojavlja tudi med klerikalnimi akademiki proti poslovnim politikom v klerikalni stranki, ki so znali v svojih rokah združiti razna upravna mesta z bogatimi dohodki in ki mlade klerikalne inteligente potiskajo povsod v stran ter jim ne dovolijo, da bi prišli do besede. 2e spomladi so bili katoliški akademiki poslali vodstvu SLS obširno spomenico o svojih željah. Ker pa je klerikalna akademska menza popolnoma odvisna od nekaterih klerikalnih poslovnih politikov, ki imajo tudi prvo in zadnjo besedo v klerikalnem akademskem domu in v vseh klerikalnih denarnih podjetjih, je bil dijaški pokret dosedaj zadušen. Ni izključeno, da bomo že v bližnji bodočnosti doživeli zanimive izpremembe v vodstvu klerikalne stranke. Dr. Korošec prireja sedaj sestanke duhovnikov, da bi preprečil grozečo «revolucijo», a značilno je, da so ti sestanki zelo slabo obiskani. Tako se je na pr. v četrtek v Novem mestu velik de! duhovščine naravnost demonstrativno absentiral. »Slovenec* bo naravno naše informacije demautiral, a omajati jih ne more, ker so — avtentične. + Radič pričenja nov konflikt z upravo vojske? Znano je, kako so napadi Stj. Radiča na našo vojsko, njegova agitacija za »demilitarizacijo* in hujskanja radičevskih agentov lani izzvali konflikt z vojaškimi krogi ter povzročili demisiio generala Hadžiča, ki ie postala usodepolna za, Davidovičev kabinet. Po povratku iz Ženeve se je g. Radič spustil zopet v razprave o vo-iaških stvareh ter pripoveduje v »Jut listu* m. dr. tudi sledeče: «Eden izmed efektov sporazuma bo naslednji: Recimo, da '"mamo sedaj stalne vojske 200.000. Mi bomo stvar uredili tako, da | bomo to število znižali za 10, 20 in mo- ! rebiti tudi za 50.000. Ne bomo vprašali, ali so tudi drugi narodi to napravili. S tem bomo prihranili par milijard... Mi se bomo demilitariziraii. a bomo radi j tega močnejši, kakor pa če bi držali I ^ Oblačila ^ za gospode in detke se kljub vsemu najugodneje kupiio pri tvrdki J. Spaček Ljubljana J Veliki film češke produkcije 1325/26 »Kristalna princesa" pride v »Kino Dvor« stalno vojsko. More biti sicer tudi večje število oficirjev in podoficirjev, toda ne vse v stalni vojski. Zlasti ne po sporazumu. Razoroženje je nemogoče brez socijalnega zadovoljstva. To pravim brez dlake na jeziku. Armade obstojijo navadno radi domačih razlogov. Branijo se oni, ki so na vlasti, da se ne zrušijo*. Radič pripisuje torej naši slavni vojski vlogo režimskega žandarja! Njegove izjave so take, da bodo gotovo zadele na odpor in nesrečni jezik ne-ukrotnega glagoljaša bo zopet povzročil novo afero. Iz Trbovelj t— Vsakdana storija v zvezi z alkoholom. V Trbovljah je prišlo v navado, da ne sme biti nobenega plačilnega dneva brez običaj« nega pretepa, združenega večinoma s krvo« litjem. Tako so se spoprijeli te dni na Te« režiji in je bil zaključek ta, da je dobil Martin Potisek, rudar v vzhodnem okrožju veliko rano z nožem čez ves hrbet. Imel je precejšnjo srečo, da je bil dobro oblečen, ker bi šel nož v tem slučaju do pljuč in bi bil na mestu mrtev. Poleg njega je dobil večjo rano še Ferdo Rezar, rudar istotam, več krepkih udarcev pa Ivan Jelnikar, tako ca se je moral prav tako zateči v bolnico. Najbolj zanimivo je, da se sedaj nobeden ne spominja, kako je prišlo pravzaprav do pTetepa. t— Anketa o posvetovalnici za matere in oskrbovalnica. Včeraj ob 10. dopoldne se je vršila na predlog g. inšpektorja ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani v prostorih posvetovalnice za matere anketa s slede« čim dnevnim redom: 1. Ali obstoji potreba izboljšane posvetovalnice za matere in oskrbovalnice za dojenčke. Ali ima bolnica Bratovske skladnice za posvetovalnico in oskrbovalnico primerne lokale rn kvalifici« ran personal? 3. Kateri faktorji so priprav« Ijeni sodelovati pri reorganizaciji doseda« nje ali ustanovitvi nove posvetovalnice in oskrbovalnice ter pri njenem vzdrževanju ter v koliki meri? 4. Fiksiranje temeljnih točk programa. — K prvi točki se je ugo« tovilo, da obstoji potreba, da pa trenutno ni drugih prostorov za uporabo. G. ravna« telj inž. Pauer je obljubil boljše prostore, kakor hitro bodo dozidane nove rudniške hiše. Pri drugi točki je bil odgovor nega« tiven, pri tretji pa se je dognalo, da bi bil potreben paviljon, kjer bi bila posvetoval« niča popolnoma moderno opremljena s sta« novanjem za sestre in strežnice. Stalo bi vse skupaj do 500.000 Din, kar pa ni na raz« polago. Končno se je sklenilo, da se bo razpravljalo o fiksiranju temeljnih točk delovnega programa v najkrajšem času. t— Slavnostni sprevod z ghvnimi dobiti ki. Jutri dopoldne se bo vršil s hrastniškega kolodvora do rudnika lavnostni obhod z glavnimi dobitki, katere bodo zadeli srečne« ži ob priliki velike tombole 25. t. m. Tom« bolo priredi Konzorcij Narodnega doma v Hrastniku. t— Proračun obrtno^nadatjevalne šole. Odbor obrtno=nadaljevalne šole pod pred« sedstvom g. Gustava Voduška, šolskega ravnatelja v p. je sestavil proračun za leto 1925/26, ki znaša 31.000 Din. Iz Primor ja * Pevka gdčna Sfitigojeva se sedaj mudi v Gorici, kjer priredi par javnih konccrtov. Gdčna Sfiligojeva sc nahaja letos na študij' skem dopustu v Italiji. * Prepovedana prireditev. Oblasti so pre« povedale družabni večer mladinskega dru« štva ašparta* v Skednju poleg Trsta. * Dražja zdravita. Lekarne v Trstu in Gorici ter drugih mestih Gornje Italije so podražile zdravila dne 1. oktobra za 10 do 200 odstotkov. Ta podražitev potrebščin v bolezni je pač malo razveseljiv pojav v se« danjih težkih časih. * Komisar goriškega mesta. Po razpustu občinskega sveta v Gorici je bil imenovan za prefekturnega komisarja v Gorici ne« kdanji goriški župan, senator Bombig, ki je te dni prejel dekret za kraljevega komisar« ja Gorice. * Vojaški nabori letnika 1906. se prične v Gorici dne 9. oktobra. * Okraden v neimenovanem kraju. 481et» nega trgovca Gregorja Ferlanca iz Lanišča v Istri so okradli tatovi v javnem stranišču na nabrežju Aktaviana Avgusta. Odnesli so mu listnico v kateri je imel 1500 lir go» tovine. nogavic t žigom in znamko (rdeč", modro ali zlato) »ključ« da se prepričate, kako en pat traja kakor štirje pari drugih) Dobivajo se v prodajalnah, Nogavice brez žiga ,kl]nč to ponarejene. aa« V Mariborski ,.napredni" odbor v Maribor. 2. oktobra. Nekateri listi, zlasti na klerikalni, so ponovno javili, da se je v Mariboru usta lovil do nastopu nove vlade »medstrankarski odbor* z nalogo, da intervenira v Beogradu glede nujnih sprememb n^ vodilnih mestih v mariborski oblasti. S posebno slastjo so klerikalci beležili odstavitev oblastnih šolskih nadzornikov. Polagoma se odgrinja nejasnost tega odbora, ki ie hotel v kalnem ribari1!. Klerikalci so sicer bobnali v svet "o velikih uspehih tega odbora. ki pa j;h v resnici ni ime!. Kar pa ie dotič-ni «odhor - dr,segel, sc mu ie posrečit") le z intrigo, ki je računala na neintormi-ranos* beograjskih krogov Odbor se je namreč v Beogradu po nekakem «ku-rlr;u» nredstavlial merodajnim faktorjem s trditvijo, da ie organ koalicije naprednih s^ank in da je njegovo delova-*:;p "r:ner: 'in proti klerikalizmu. ki ga je • reba v Sloveniji na vsak način streti. Oblastnega nadzornika gosp. Schella so naslikali kot strastnega partizana, ki se ni ustrašil nikakih uasilstev v svojem pradovanin. Navedli so zlasti slučaj uči-telia X v Hočah in nadučitelja L. v Ma-renbergu. ki ju je fcaie gosp. Schell brez obzirno pognal z njihovih mest. Dejstvo Pa je. cV; oblastni šolski nadzornik nima najmanjše krivde na obeh navedenih premestitvah, o katerih on vobče ni imel niti odločati, niti predlagati. Glede razrešitve inšpektorja gosp. Mravljaka se <-odbor» povsem po krivem hvali s svojim uspehom, ker ta premestitev ni v nobeni zvezi z njegovo «akciio». Ako bi gosp. Mravljak hotel, bi bil lahko še dalje ostal na svojem mestu v Mariboru. Toda on ie definitivno imenovanje (bil ie vršilec dolžnosti) odklonil. Gosp. ScIieM ;e torei resnično postal žrtev intrigantov loži - naprednega »odbora«. v katerem stavlia.io predloge celo klerikalci, gospodje iz dr. Ravnikove okolice pa iih pošiljaio nanrei. Značilno je. da smatrajo v Beogradu novo nastavljena nadzornika za radikala. Od kdai ie gos d. Vrščai radikal? In od kdaj ie radikal gosp. dr Pečovnik? Kdo ju je torei kar čez noč prelevil? Iz istega vira so bili radikalski vodi-telii tudi mistificirani, da je v anonimnem «naoredneni odboru* oficijelno za-stonana tudi NSS. Po naših avtentičnih informacijah je to izmišlieno. .Te tudi stvarno in moralično izključeno. ker pač ne bo nobena dostojna stranka se angažirala v anonimni družbi, ki ne pred-stavlia nikogar in katerega «deIovan.ie» se giblje v gori naznačeni smeri. Res je radičevski poslanec gosp. Kelemina tudi prisostvoval eni takih sej odbora, na se ie kot priprost a politično nošten mož za nadal.ino sodelovanje zahvalil. Umestno bo. da se oni beograjski krogi, ki so iz nepoučen os t i nasedli mariborskim pravljicam, podu eno O ZTlfl.CS in »nanred-nega odbora*. nad katerim imaio klerikalci tako veliko dopadenie. Z zgorai omenjeno premestitvijo Pa se bomo še resno pečali. SacHfcarls*/ ^dra^llsii prašek zoper obolenje nraličev t živinozdravniškim navodilom in opisom rdečice 12 Bi«. Izdeluje in razpošilja: fskar^-?! VrhniNa. ancan angažiran v filmu (Šestletni Mitja Goreč.) Šestletni Mitja Goreč odpotuje v drugi polovici oktobra z ugledno dunajsko filmsko družbo v Palermo, Rim. Pariš, Berlin in Dunaj, kjer bo sodeloval v glavni vlogi velikega športnega filma »Mojstrska plavalka Evrope«. Režijo vodi H. Marschall, sodeluje pa dunajski športni klub »Hakoah«. Naslovno žensko vlogo igra Rachel Ray, moško Louis Lerch, Mitja pa predstavlja pla-valkinega brata ter je neprestano v vseh aktih na sceni zaposlen. Ta. za Jugoslovene gotovo zelo zanimivi film, bo izdelan približno v novembru, v promet pa pride tekom decembra. Takoj po tem filmu je mladi igralec obvezan sodelovati pri večjem umetniškem filmu. ki je specijelno zanj pisan in ki ga že dalj časa pripravljajo. Ustanovni zbor Zveze kulturnih društev za mariborsko oblast V nedeljo. 4. t. m. bo v Mariboru usta« novni zbor Zveze kulturnih društev za ma« riborsko oblast. Ta ustanovitev pomeni po« globljenje kulturnega dela mariborske obla« sti. kjer dosedaj skupna zveza ZKD za Slovenijo ni mogla v polnem obsegu vršiti svojo nalogo.. Ni to cepitev, ampak le še tesnejša koncentracija naprednega kulturne« ga dela. Sporedno bosta korakali obe Zvezi se spopolnjevali ter neprestano tekmovali v kvaliteti in kvantiteti svojega pozitivnega dela. Zato je potrebno, da vidimo v nedeljo dne 4. t. m. na ustanovnem občnem zboru v Mariboru zastopnike vsaj velikega dela na* prednih kulturnih organizacij iz maribor* ske oblasti. Potreben je razgovor in dogo« vor o sistematičnem podrobnem delu, po« treben razgovor in dogovor, kako bomo za« nesli napredno kulturno gibanje tekom pri« Iiodnjih mesecev in let v sleherno, tudi naj« manjšo vas. N"a predvečer ustanovitve, dne 3. t. m. ob 19. uri priredi mariborsko dramatično društvo umetniški in družabni vefer s so« delovanjem raznih mariborskih društev (Glasbena Matica. Narodno gledališče, so« kolski orkester, Drava, Jadran itd.). 1'rire« ditev je namenjena okrepljenju blagajne nove ZKD., ki ima že nebroj pozivov, da naj pošlje v razne kraie predavatelje, do« sedaj pa žal še skoro nobenih gmotnih sred stev. Naravno je, da bo njeno delovanje tem intenzivnejše, čini bolj ji bo omogo« čeno pošiljati predavatelje na razne strani. Zato je moralna dolžnost vseh narodnih Slovencev Maribora in mariborske oblasti sploh, da se udeleže tudi tc prireditve v čim največjem številu. Na svidenje dne 3. in 4. oktobra v Mari« boru. Za spomenik hvaležnosti našega naroda Franciji Maribor, 2. oktobra. Leta 1915., za časa največje bede srbske« ga naroda je priredila irancaska vlada po vsej Franciji »Srbski dan», da vzbudi za« nimanje svojega noroda za junaškega, a tc« dai tako nesrečnega z.ivezniica Francoski narod se je sijajno odzval tej akciji. V h' i-akžen spomin na ta plemeniti čin prijateljskega francoskega naroda se je vr« šil letos po vseh šolah naše kraljevine «Fran eoski dan», ob priliki francoskega narodne« Čudex kins!!i3toqrafije! Sensaclja dneir: cev einu PHANTOM MOULIN ROUGE i^rt* V ' t v < . (Zsvsjsnje ©as.' sz-.x.v. . Monnmcalalm film misterija v 8 vel. dejanjih s sodelovanjem najboljših francoskih israi. in režiserjev. Popolnoma originalna, do sedaj še nefllmovana vsebina. Razkošno, cele..._ svetu znano veliko pariško nočno zabavišče „Moulin rouge", njegov veliki sloviti balet, njegov sijaj in njegovo življenje v katerem se oprošča vse, ker je vse storjeno „V opeju strasti" Kolosalno so orikazane scene, življenje duše izven telesa ter boj iste za nadaljno skupno življenje s telesom v času, ko to telo, ki pravzaprav še živi, le?i na operacijski mizi poa nožem za seciranje . . . Napetost od začetka do knnca I — Kolosalna režija! — Posebno Vas še opozarjamo na izvrstno godbo pri tem velefilmu. — Pridite in prepričajte se! Kaj sličnega šc niste videli! Ves spored se predvaja neskrajšan v enem delu pri navadnih cenah. ELITNI KINO MATICA (voditH; kino u Ljubijani) Telefon 124. ga praznika, dne 14. julija, pa je posebno srbski del našega troimenega naroda prire* dil velike javne manifestacije. V Beogradu se je sestal takrat glasni odho-. ki jc skle« nil, da postavi v Parizu kot viden in tra« jen znak naših čustev in hvaležnosti na« pram Franciji velik spomenik hvaležnosti v Parizu. Da pri tej akciji Maribor ne zaostane za drugimi mesti naše države, priredi priprav« ljalni odbor pod predsedstvom soproge ge« nerala Majstra v sredo, dne 7. t. m., ob 8. zvečer, v Narodnem domu velik družabni večer s koncertom in plesom. Pri koncertu bosta sodelovala vojaška godba in pevski zbor Glasbene Matice z naslednimi točka« mi: 1.) La Marseillaise. 2.) Thomas. uvertu* ra iz opere «Raymond». 3.) Delibes, frag« menti iz baleta Coppelia. 4.) Prochaska «Ljubczen». 5.) Emil Adamič «V snegu«. 6.) dr. Kimovec <*Ti boš pa doma ostala*. Vab« ljeni so vsi. ki sc zavedajo, kolikega pome« na jc za vsak narod lastna, svobodna drža« va in ki niso pozaHli, da bi mi gotovo uto« nili v silnih valovih germanskega morja, ako ne bi naši zavezniki Francoz! neomaj« :.o vztrajali do končne zmage, ki jc prine« sla tudi nam svobodo. Pokažimo zato vsi z malimi skromnimi žrtvami, da nismo in ne bomo pozabili po« moči. ki so nam jo nudili naši prijatelji. Posebna vabila se nc bodo razpošiljala. — Vstopnina 10 Din. obleka promenadr.a. Naše Primorje v filmu Zveza kopališč in letovišč na Sušaku je zelo agilno društvo in se neprenehoma tru« di, da bi učvrstila pritok tujcev v naše lepe primorske kraje, katerim je tujski promet potreben že iz ekonomskih ozirov. Nedav« no je društvo sklenilo pogodbo z družbo «Internationalcr FilmsKonzern Chvzers Ba« denwelt» z Kolna r.a Nemškem, ki je izja« vila. da je pripravljena napraviti posnetke naših primorskih krajev. S filmiranjem je družba že začela. Posnemanje se vrši po do« govorjenem načrtu in osobic podjetja sprem Ijata direktor filmske družbe Bcchcr in taj« nik Zveze kopališč in letovišč dr. Dobrič. Doslej so operaterji posneli Crikvenico in Selce, v kratkem pridejo na vrsto še ostali kraji: Novi. Rab, Krk in Sušak. Stroške za film krije Zveza kopališč na Jadranu. Film se bo predvajal v Nemčiji. Avstriji in na Madžarskem, kjer jc za naše kraje največ zanimanja. Drugi film našega Primorja, ki je bi! tu« di pred časom napravljen po navodilih Zve« zc kopališč in letovišč, se predvaja sedaj na Češkoslovaškem. Uprava zgoraj imeno« vanega koncema se je poleg tega odločila, da napravi film, ki bo prikazoval naše Pii« morje od Sušaka do Ulcinja. Ta film bo koloriran in ho prikazoval krasote in po« sebnosti našega Jadrana. Nekatere pokra« jinske slike namerava družba uporabiti tudi za prizore v svojih filmih iz družabnega živ Ijenja. Tako prodira naše Primorje s svoji« mi krasotami polagoma med tujcc, ki sigur« no ne bodo ostali ravnodušni napram mi« kavnim slikam na platnu ter si jih bodo skušali ogledati tudi v naravi. Zagrebška senzacija Zagreb ima te dni zopet senzacijo. Aretiran je bil namreč neki zdravnik, in sicer radi — tatvine iz navade. Ko so ga pripeljali na policijo, je padel na kolena, plakal iti prosil, naj mu opro-ste in ga izpuste. Proti njemu so bili zbrani taki dokazi, da je tnoral tatvino kar naravnost priznati. Pri zdravniku se je že nekai časa zdravil neki mesarski obrtnik. Kadarkoli pa ie odšel iz zdravniške ordinacije. je vedno opazil, da ie izginila iz njegove listnice gotova vsota denarja. Spočetka ie mislil, da je denar izgubil ali da mu je bil ukraden kje drugje. Niti najmanj ni sumil zdravnika. Ko pa se ie to le neprestano ponavljalo, se je odločil. da postane oprezneiši. V to svr-lio je zaznamoval vse svoje bankovce v listnici. Ko je šel zadnjič k zdravniku, je nesel s seboj veliko vsoto denarja. ga natančno preštel in zaznamoval. Zdravnik mu ie naročji, na.i takoj sleče obleko z gornjega dela telesa iti ga poslal v drugo sobo. da ga tamkaj pregleda. Med tem pa je zdravnik ostal v sobi, kier se ie mesar stekel. Ko .ie mesar no ordinaciji odšel domov, ie takoj preštel denar in opazil, da mu manj- r :fcleta pozor! Ženitbeni goljuf se skriva po Ljubljani! Ogibajte sc ga! I 16.< Din. Odšel je seveda takoj r pO' .jo, ki je poslala k zdravniku s, rgane. ki so izvršili pri njem hišno preiskavo. Denar, ki je izginil mesarju, so v resnici našli pri zdravniku in je bil tudi tako označen, kakor je prijavil mesar. Izven vsakega dvoma je torej bilo. da je denar ukradel zdravnik, vsled česar so mu policijski organi napovedali aretacijo, zaplenili ukradeni denar in ga vrnili lastniku. Pri zaslišanju se je zdravnik zagovarjal. da boleha na klentomaniji. To so v resnici potrdili tudi razni njegovi znanci, ki so navedli slučaje, ko je kradel že kot asistent na kliniki. Slučaj je bil prijavljen zdravniški zbornici, ki ie takoj zahtevala od policije uradno poročilo, da more postopati proti zdravniku. Pripominjamo, da ta zdravnik ni naše narodnosti in je tudi šele pred kratkim postal naš državljan. Velika poneverba v Brodarskem sindikatu v Beogradu Poročali smo že na kratko, da je uradnik Brodarskega sindikata v Beogradu. Vladimir Savič. poneveril okoli 250.000 Din in nato izginil. Izsledili so ga sedaj v Skoplju ravno v trenotku. ko se ie hotel odpeljati z vlakom proti jugu. Včera.i so ga izročili sodišču v Beogradu. Pri zaslišanju je hladnokrvno priznal tatvino ter izjavil, da je jemal denar polagoma iz blagajne. Čeprav je bila blagajna lani in letos ponovno kontrolirana, vendar primanjkljaja nikdo ni opazil, ker ga ie Savič pokrival z raznimi potvorjenimi prizna-nicami. Zanimivi so vzroki, ki so dovedli Savica do tatvine in ga spravili v nesrečo. V Pančevu je imel ljubavno razmerje z neko žensko, katero je zelo često posečai. Sicer zanjo ni toliko potrosil, pač pa se je rad pokazal galantnega in premožnega človeka. Taki izleti pa so seveda dragi in ker Savič sam ni imel dovolj denarja, je pričel krasti iz blagajne. Imena svoje prijateljice, ki ga je morda nehote pognala v propast. Savič ni hotel izdati. Sicer pa ie to tudi brez pomena, ker je ona nedavno tega umrla. Od tedaj je nastal pri Saviču čuden preokret. Smrt njegove ljubljenke ga je globoko potrla in postal je silno melanholičen. Radi spominov, ki so ga vezali na Pančevo. je hodil še nadalje v Pančevo. kjer je imel še neko znanko, rodom Nemko, kateri je poslal po svojem begu iz Beograda zadnje pismo. V tem pismu je Savič namignil, da bo izvršil najbrže obupen korak. Duševno strašno depre-miran, ie priče! razmišljati o težkih posledicah, ki bodo nastopile, kadar se odkrije njegova poneverba, ki je bila že tako velika, da je morala priti na dan. Po lastni izpovedbi se je Savič odločil, da pobegne iz Beograda, in je odšel, ne da bi komu povedal kam 5n zakaj gre. Blodil je naokrog, hoteč izvršiti samomor. Vrh tega je bil brez denarnih sredstev in ni imel niti toliko denarja, da bi se mogel preživljati. Končno .ie prišel v Skoplje. kjer so ga aretirali, še predno je mogel izvršiti nameravani samomor. Skrivnosten zločin pri Pančevu V Alibunariu. vasi v bližini Pančeva. se ie dogodil te dni zagoneten zločin. Ko so šli dopoldne seljaki na delo. so našli na neki njivi moško truplo v mlaki krvi. Umorienec je ležal obrnjen z obrazom proti zemlji in ie imel več strelov v prsih. Preiskava je dognala, da je bil neznanec seljak Joca Almašan jz iste vasi. star komaj 31 let, oče dveh otrok. Sodeč po ranah, je meril zločinec nanj iz velike bližine. O dogodku ~ Pride Viti W8|" Kine Ide::! BOMBA11 » v kinu «Ljubljanski dvor*. Danes < Pat in Patachon na !3ivieri» Smehapolna burka v 7 velikih dejanjih. Po« leg izbornc vsebine krasni posnetki iz Am« sterdama. Pariza. Pise. Nizze, Monte Carla itd. Mladini vstop dovoljen samo k predstavam, ki končajo pred 8. uro zvečer. Kino «LJUBLJANSKI DVOR», Telefon 730. Predstave ob nedeljah ob pol 11. dop. in ob 3., Vi 5., 6, Vi 8. in 9. uri zvečer, ob de* lavnikih ob 4., )< 6.. V; 8. in 9. jc bil takoj obveščen njegov oče To-dor. s katerim ie odšel dve uri poprej na delo v vinograd, a se je kmalu vrnil proti domu. da se obrije. Policija je uvedla takoj energično preiskavo, vendar pa se je kmalu pokazalo. da .ie stvar zelo komplicirana in da bo težko najti pravega krivca. Edina stvar, na podlagi katere je mogla policija nadaljevati preiskavo, je bila izpoved nekega kmeta, ki je dotično jutro sreča! kmeta Frajana Roša, ki je blodil po okolici s puško v roki. Ko ga je seljak vprašal, kaj tamkaj išče, je Trajan odgovoril, da gre na lov nad zajce. Policija je zato pričela poizvedovati za odnošaje med Rošem in umorjenim Almašanom ter ie kmalu zvedela zelo zanimive stvari, ki so močno obremenjevale Roša. V vasi se je namreč govorilo, da je imel Almašan intimne odnošaje z Roševo ženo Ano. Za stvar je očividno zvedel tudi Roš sam. Karakteristično je, da je usodnega dne. ko so Almašana našli ubitega na njivi poleg železniške proge, odpotovala njegova ljubica Ana in se od tedaj ni več vrnila. Oče ubitega Almašana nasprotno smatra, da gre v tem slučaju za veliko spletko. Po njegovem mnenju je eden izmed številnih njegovih sovražnikov nahujska! Roša. na.i ubije njegovega sina. češ da zapeljuje njegovo ženo. Toda preiskava ie dognala čisto druge stvari. Almašan se je namreč usodnega dne dogovoril z Ano. da se sestane ž njo na postaji. Za to je slučajno zvedel tudi Roš. In ko ie zjutraj v resnici opazil svojo ženo z Almašanom poleg proge. je zapeljivca ustrelil. Preplašena žena je po dogodku takoj zbežala na postajo, se odpeljala z vlakom in se od tedaj ni več vrnila. Dogodek je vsekakor precej zagoneten in bi ga mogla razvozijati ie Roševa žena, o kateri pa ni nobenega sledu. Za enkrat so Roša obdržali v zaporu, dokler se ne dože-ne. kdo ie pravzaprav pravi krivec. Iz demokratske stranke Danes, dne 3. t. m. se vrši zaupni šesta« nek k. o. SDS v Gradacu pri Črnomlju. Udeleži sc ga dr. Rape iz Ljubljane. Istega dne se vrši tudi zaupni sestanek SDS v Met liki. Udeleži se ga g. Milan Cimerman ii Ljubljane. V nedeljo dne 4. t m. se vrše zaupni se« stanki SDS še v Črnomlju, Dragatušu, Vi« niči, Gribljah in Adlešičih. Udeleže se se« stankov gg. Milan Cimerman, dr. Stane Ra« pc in Janko Bl.igajne, vsi iz Ljubljane. Svarilo Baje se je zastavila oprava, ki je moj:, last. Radi tega svarim vsakogar, ker nisem za to niti vedel, niti v to privolil. Enako opozarjam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih delali brez moje vednosti, bodisi sorod niki ali kdo drugi. Ljubljana, 2. oktobra 1925. Josip Rebek ml. 1933 ključ, mojster. KINO IDEAL Od danes Ho vštevši torka elegantni film frasf 66 Roman moderne deklice. — Žirljenjc vi so« ke angleške aristokracije. V glavnih vlogah Marv Astor. Jan Keith. Predstave v delavnikih: popoldne ob 3., 'A 5., 6., V. 8. in 9. nri. Ob nedeljah dopoldne ob M 11. uri. popol« dne ob 3., Vi 5., 6., Vi 8. in 9. uri. Repertoar Narodnega gledališča v Lfubljani. DRAMA: Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota, 3. oktobra: orlfigenija na Tavridi*. Premijera. Izven. Nedelja. 4. oktobra: «Vozel». Izven. Ponedeljek, 5. oktobra: «Ifigenija na Tavri« di*. Red B. Torek, 6. oktobra: Zaprto. OPERA: Začetek ob 'A 20. uri zvečer. Sobota, 3 oktobra: «Hoffmannove pripoved« ke*. Red A. Nedelja, 4. oktobra: «Netopir». Izven. Ponedeljek, 5. oktobra: Zaprto. Torek, 6. oktobra: «Mrtve oči*. Red C. Ljubljanska opera. Pri današnji predstavi »Hoffmannove pripovedke« poje vlogo Nikolaja namesto gne Sfilisojeve gna Potuč-kova, katera nastopi prvič pred lzibljan-skim občinstvom. V ostalem sodelujejo: ga Lovšetova, ga Poličeva, gna Kocuvanova. gna Ropasova, g. Banovec, g. Rumpelj itd. Gotbe: »liisenlja na Tavridi«. Premijera te klasične drame se vrši v našem dram- skem giedaiiJču danes v soboto, dne 3. okt. V operi .ie daues zvečer za abonente reda A prva abonma predstava in sicer »Hoffman neve pripovedke . V nedeljo, dne 4, t. m. bosta v Narodnem gledališču v Ljubljani dve predstavi. Drama ponovi ob S. zvečer Petrovičevo vaško šalo Voze!., v operi na se poje Strausscvn opereta * Netopir*. Obe predstavi sta izven. Umetniški in zabavni večer Dramatičnega društva \ Mariboru. Danes, v soboto dne 3. oktobra se vrši v zeorn-šh prostorih Nar. doma v Mariboru umetniški in zabavni večer. Na spored" je Meliova ^Ic;ra apostolov« v režiji g. Bratine ter v zasedbi gdč Kraljeve ter gg. Želernika. Rasbergerja in Pirnata. Sodelujejo dalje: fokolsk: orkester Glasbena Matica, pevci "Drave« in »Jadrana«. Po sporedu bo p!es z zabrvo. Mestno gledališče v Celju. V torek dne 6. oktobra bo otvoritvena predstava sezone 1923-26. Uprizori se Cankarjevo mojstrsko deio »Pohujšanje v dolini še,iti!oriia:i-ski<. — Uprava jc storila v s j. da bo vpri-zoritev igre na dostojni umetniški • išii:'. Režijo vodi g. Sfanko Gradišnik. V ulogi Jacir:-te gostuje ga Šaričeva, članica Narodnega gledališča v Ljubljani, ki je dosegla baš s 'o vlogo v Beogradu velik uspeh. Ostale uloge so večinoma nanovo zasedene in sicer igrajo: županjo gdč. Marnova. župana g. Marn, Petra g. Pfeifer. Zlodeja g. Sr. Gradišnik, Šviligoia g. Pere. dacarja g. Perlež, ostaie vloge so v rokah gdč. J ur mano ve. Marnove, Založnikove in gg. Plahute, Korena, Velušika i. d;. — Prepričani smo, da bo gledališče poino do zadnjega kotička, da s tem p. n. občinstvo dokaže, da ira ie v resnici gledališče pri srcu. Začetek predstave je ob 8. ur: zvečer; predprodaja vstop iiic v knjigarni Goričar 6c Leškovšek —k. Na koncertu pevskega društva i>Ljub'ja;i ski Zvon« v ponaeijck dr.e 3. oktobra t. !. zvečer v Unionu bomo poslušali nove moške in mešane zbore Etr!ia Adamiča, rned njimi daljšo skladbo, zanimivo -narodno: balado vVragovo nevesto«. Besedila sklatib in vstopnice za koncert so naprodaj v Matic i; knjigarni na Kongresnem trgu. Krsta Ivič v .Mostarju. Tenorist Krsta Ivič. absolvent šole dunajskega profeseria \YoIfa ie te dni nastopil v Mostarju. Pel jc niz opernih arij in dve pesmi domačih skladateljev — Konjovičevo skladbo »Pod pend-žeri« ter *Sevdah«. Kritika se o nastopu izraza zelo pohvalno in pravi, ua niso na Dunaju zaman vsporejali Ivičevega giasu s Carusctn in Piccaverjem. Njegov glas je junaški tenor sladke barve ter doni čisto posebno v višini, dočim je v nižjih legah še ne- koliko moten in zabrisan. Glasbeni strokovnjaki menijo o Iviču, da ga čaka velika bodočnost. Rusko dramsko gledališče v Beogradu. Ruska kolonija v Beogradu je ustanovila svoj oder ki ie imel v petek zvečer prvo predstavo. Alekseja Tolstega »Carja Fjo-dora' IVanoviča« v režiji igralca Vercščagi-na. Zlata Gjunsjenac-Gavella članica beograjske opere. Ga Zlata Giungjenac-Gavella, ki ;e pela tudi v Ljubljani v »Carjevi nevesti«,. jc ostavila zagrebško opero in prešla med soiistc opernega gledališča v Beogradu. »Boris Godunov« v dunajski Državni operi. Dunajska .Držav:.a opera uprizori v soboto, dne .'4. oktobra Musorgskega opero ■ Boris Godt»io\ c. Delo bo režiral Hans fisdras M:::zenbcclier, ki je bi! nalašč v ta namen poklican iz Hamburga na Dunaj. Enciklopedija slovenskega slovstva za Italijane. Goriški profesor Lorenzoni. ki je prevel v italijanščino Cankarjevega -Hlapca Jerneja« ic prejel poziv na sodelovanje pri veliki enciklopediji slovenske književnosti. katero izda za Italjijane zaslužni Avo Trecear.i. Kakšna bo ta enciklopedija, pa ni znano. Igralka Ema Grammatica se vrača na oder s Sliav.ovo »Sveto Ivano«. Italijanska gledališka umetnica Eina Grammatlca se vrača na oder. Sklenila je pogodbo z gledališčem Goldoni v Benetkah in bo nastopila v Shawovi »Sveti Ivani«. Budimpeštanskl filbarmoniki so gostovali tekom p rosi eg a tedna dvakrat zaporedoma v praški koncertni dvorani. Dirigent Dolinanyi je sestavil program tako, da je prevladovala inozemska glasba. Na sporedu je bila uvertura iz Smetanove »Prodane neveste«, Beethoven in Liszt. V svoji skladbi »Ruralia Hungarica«, ki ima značaj suite in obsega pet stavkov, je pokazal skladatelj svoje nemalo instrumentalno in kontrapunk-tičao znanje. Zasebna akademija za upodabljajočo umetnost v Splitu, katero sta ustanovila kipar Studili in slikar Bibič lepo uspeva in ima u6ie prostore v neki vili na Marjanu. Vodstvo akademije je prevzel prof. Ivačič. Schillingsova »Mona Lisa« se bo letos izvajala v dveh ruskih gledališčih, v Moskvi in Leningradu. Hudožestveniškj Glasbeni Studio pred inozemsko turnejo. Kakor se je že ponovno poročalo, odide moskovski Hudožestveni glasbeni Studio na inozemsko turnejo, na kateri se bo izvajalo več novosti, med drugimi tudi Puškinov večer. Vodstvo turneje je poverjeno dirigentu Bakalejnikovu in Šve dovu. Ansambel, namenjen v inozemstvo, nastopa sedaj v Leningradu in šteje os»«d*-set članov. Domače vesti Ljubi M. A. C. f «Iz male garnizone* je došel tale dopis, — zakaj ne bi tudi naša administracija prišla na vrsto? Torej, da čujemo: Nekje so rekli, da je treba zgraditi važno cesto. Visok urad je na lepem papirju sporočil, da bo akcijo podpiral €▼ okviru zakonite možnosti*. Sicer so zdaj titulature uradov «slavni», «visoki» itd. odpravljene. Pa ta urad trdi o sebi, da je zakoniti naslednik nekdanjega deželnega odbora in da je «pojerbal» deželo Kranjsko. Zato je prav, če je podedoval tudi nekdanji naslov «visoki». Napoti*) se rodoljubi k temu uradu, da svo jo stvar priporočijo «okviru zakonite možnosti«. Gospod ravnatelj tega urada jim v zadregi. pa vendar vljudno naznani, da takega »okvira zakonite možnosti® sploh nimajo, da torei na «to vižo* ne pojde. Pač pa da imajo dva druga okvira, in sicer «okvir zakonite nemožnosti* in pa tudi §e «okvir nezakonite možnosti® Tega zadnjega pa so se z velikim pridom poslužili n. pr. pri kamniškem okrajnem cestnem odboru, in da je to jatoo trpežen in dober okvir. Rodoljubi sedai študirajo, kako bi se dala njihova cesta spraviti v ta okvir, ker bi potem bila gradnja precej zasi-gurana. Na svoie začudenje so zanazili. da je v hiši, kjer je ta urad, toliko okvirjev, da jih v pritličju na debelo in drobilo prodajajo! Pa je nekje v naši ljubi domovini še drug urad; sicer ni «visok», ampak samo navaden, «podrejen» urad. To se pravi, če ga gledaš od ene strani, je «podrejen». če ga gledaš z druge, je pa «nadrejen». Sam na sebi pa je «reien». Oni, ki sede v njem. seveda ne. Reje-nost tega urada pa ti dela pravo veselje. Urad ima obilo oddelkov in vsak raste. Tako imajo n. pr. oddelek za zdravje. Ta oddelek je bil prej bolj mr-Šav in suh. Pa so mu najprej dodelili gospoda, ki je «desinfektor» in ki ima nalogo, da celo leto čaka na kakšno desinfekcijo. Ker mu je bilo dolgčas, so mu pridelili še druzega gospoda, ki mu pomaga čakati. Ker je bilo obema še dolgčas, so jima dodelili še gospodično. Sedaj ie vsaj teoretično mogoče, da sa bo oddelek sam od sebe mjiožil in ra-stel. To se vidi, kaj vse liubo zdravje naredi. Ce plačajo vsakemu 1000 Din mesečno in če je pri vsakem srezu taki?, znaša to pri desetih srezfh ljubljanske oblasti letno okroglo 360.000 Din. In za vse oblasti v državi? Ljubi M. A. C., ali ne misliš, da bi se dalo za ta denar nabaviti celo nekaj okvirjev in okvirčkov zakonite možnosti? P. S. Dragi M. A. C.! Vi imate sedaj nove zakone za novine, jaz jih še ne poznam. Pa Vas prosim, da mi sporočite. če je zabranjeno o takih rečeh razmišljati in pisati ali če obstoji okvir zakonite možnosti za to, če ne. pa sami najdite okvir nezakonite možnosti. Lepe pozdrave C. A. M. * Kralj In kraljica v Zagrebu. Na povratku fz Šibenika v Beograd, sta se pripeljala včeraj opoldne kralj Aleksander in kraljica Marija v Zagreb. Na kolodvoru so pričakovali dvorni vlak veliki župan dr. Treščec, armijski komandant general Matič, Stjepan Radič in zagrebški župan Heinzel s soprogo, k; je izročila kraljici šopek cvetja. Policija je zagrebškim novinarjem iz neznanih razlogov zabranila dostop na peron. * Odlikovanja funkcijonarjev »Jadranske plovlfbe«. Povodom svojega potovanja po Jadranu na ladji *Karagjorgje«, ki jo je dala na razpolago »Jadranska plovitba«, ie kralj odlikoval naslednje funkcijonarje »Jadranske plovitbe« podpred. Lad. Krajača generalnega direktorja Mate Šariča in navtične-ga direktorja Antona Švrljugo. z redom sv. Save II. razreda poveljnika ladje Romana Prodana z redom sv. Save III. razr., prvega častnika Tomo Grdakoviča z Istim redom IV. razreda, drugega častnika Avgusta Žulje viča pa z redom sv. Save V. razreda. Z nižjimi redi in kolajnami je odlikovano tudi ostalo osobje ladje »Karagjorgje«. * 80 letnico svojega rojstva je praznoval te dni g. Fran Sinko, nadučitelj v pok. v Juršincih pri Ptuju. Jubilant je služboval nad štirideset let v našem slovenskem Primorju. kjer si je pridobil mnogo zaslug med ljudstvom kot praktičen šolnik. Kljub visoki starosti je še duševno čil ter ga še vedno navdaja vroča želja, da bi mogel posvetiti svoje zadnje moči naši deci, češ »med deco se počuti človek vedno mladega«. * Opasno je zbolel bivši voditelj SLS dr. Ivan Šušteršič. Zdravil se je nekaj časa v Radečah, a bolezen se je tako poslabša'a da se je moral vrniti v Ljubljano. * Smrt ruskega generala. Na zagrebški kliniki je umrl v četrtek ruski general David Konstantinovič, star 64 let. * Nova partija kovanega denarja. Danes se Iz AnveTsa v Belgiji odpošljeta v Jugosla vijo nadaljni dve partiji kovanega denarja, vsaka po 20 milijonov dinarjev. Pošfljatev prispe na Sušak 18. oktobra. V eni teh partij so kovani dinarski novci, ki pridejo takoj v promet. * Oprostitev učencev od obiskovanja šole Ministrstvo prosvete je izdalo naredbo, da se sme oprostitev učincev od obiskovanja šole vršiti samo na podlagi potrdila državnih zdravnikov. Zdravniki bodo izdajali taka potrdila samo onfm učencem, ki jim jih pGšljeio šolski upravitelji. * Državne štipendije za naše univerze. Ministrstvo prosvete je izdelalo nov pravilnik o državnih štipendijah za naše univerze. Univerze moraio do 15. oktobra predložiti seznam prosilcev in obenem tudi konkretne predloge. Štipendisti se morajo obvezati, da ostanejo v državni službi dvakrat toliko let kakor so uživali štipendijo. Za ljubljansko univerzo je določenih 31 štipendij: 10 za juridično fakulteto, 8 za tehnično fakulteto (oddelek za javna dela), 8 za tehnično fakulteto (strojni oddelek) in S za medicinsko fakulteto. * Občinski uslužbenci v Sloveniji. Tudi za Vas je potrebna in sicer nujno potrebna organizacija, ki bo ščitila Vaše interese in Vam priborila boljši položaj. — Zveza nameščencev avtonomnih mest Slovenije (sedaj v Mariboru, magistrat) je pripravljena da Vam pri organiziranju pomaga iz počet-nih težkoč. — Vsi občinski uslužbenci naj ta koj javijo svoje naslove imenovani zvezi, ki daje tudi potrebna pojasnila. Za ljubljansko oblast daje pojasnila tudi Zveza magi-stratnih organizacij v Ljubljani. * Strokovni izpiti carinikov. V finančnem ministrstvu so se predvčerajšnjim pričeli državni strokovni izpiti carinikov pred posebno komisijo. Prijavljenih je nad 100 kandidatov. * Christofov učni zavod v Ljubljani. Domobranska cesta 7-1 sprejme še nekaj gojencev v večerni in dnevni tečaj. * Reuma, giht, išijas, exudati( ženske bolesti) Piščanske blatne kure u kuči. Naimo-derneji način liječenja piščanskim originalnim blatom i blatnim kompresama. Dobije se u svim Ijekaraama i kot Glavnov skladi-šta »Salus« d. d. Ljubljana, Aleksandrova cesta 10. 1823 * Abiturijentski tečaj na trgovski akadei tniji v Ljubljani. Predavanja se prično v četrtek dne 15. oktobra ob 8. uri zjutraj. Predavalnica se nahaja v poslopju Glasbene Ma tiče, Vegova ulica 7-II. nadstr. soba št. 14. Pismeni ali ustmeni priglasi se sprejemajo v pisarni ravnatelja trg. akademije, Aškerčeva ulica 8-II. * Cvetličarski tečaji v Vojvodini. MinisteT kmetijstva je odredil, da se v Vojvodini pri-rede tečaji za cvetličarstvo. Taki tečaji se bodo vršili v Velikem Bečkereku, Vršcu in v Ali Bunarju. + Zahvala Gospod dr. Ljudevit Stiker, odvetnik v Brežicah, je namesto venca na grob umrlegi Karla Schwentnerja daroval za uboge otroke osnovne šole na Vranstce.n 250 Din, za kar se mu upraviteljstvo šole v imenu ubogih otrok zahvaljuje. + Nova razsodba v procesu Moša Pijade in tovarišev. Beograjsko sodišče prve stopnje je pred štirimi meseci obsodilo urednika Mošo Pijade in tovariše po zakonu o zaščiti države. Moša Pijade ie bil obsojen na 20 let težke ječe. Kosta Činčič na 10 iet, njegova žena Sida na 2 leti, Mihajlo Životič in D.ioka Pašič vsak na 10 let, IHja Vukovi-<5a pa na 6 let težke ječe. Apelacijsko sodišče je predvčerajšnjim Moši Pijade znižalo kazen od 20 na 12 let. Kosti Cinčiču na 6 let. njegova žena Sida, D.ioka Pašič, Mihajlo Životič in Ilija Vukotič pa so bili oproščeni. + Jablan, ki je letos trikrat rodila. V Hoku na Hrvatskem je na vrtu posestnika Petroviča neka jablan letos že tretjič rodila sad. Sedaj pa se je razcvetela četrtič. Tretji sad je sicer dozorel, a je bil prav kisel in nevžit >n. Tudi akacija je tamkaj že drugič vzcvetela. * Težka nesreča. Podciarednik Žarko Brankov je hotel v četrtek med Starim Be-čejem in Somborjem med vožnjo iz enega vagona v drugega. Nenadoma se je podrl mostič med obema vagonoma. Brankov je padel na progo, kjer so ga kolesa tako strašno razmesarila, da ga sploh ni bilo mogoče spoznati. * Avtomobilska nesreča. Pišejo nam: V sredo zvečer, je celjski zlatar Gatej na cestnem križišču Petrovče-Aria vas v diru zapeljal svoi avto v voz in konje posestnika Jožefa Rezar.ia, po domače Oglarja iz Arie vasi Konji so bili tako poškodovani. Kam gremo danes zvečer? v salonu restavracije na glavnem kolodvoru. Igra prvovrstni salonski orkester železničarske godbe. Začetek ob 8. url. Vstop prost. Odprto vsak dan do 1 ure po noči. češkega in angleškega sukna za moške obleke, damske kostume in plašče po metr 2"50 do 3'20 dobite po neverjetno nizki ceni in sicer od Din 250 nanrei v razpošiljalnici JOSIP IVANČIČ, Lfnblfana, Miklošičeva cesta št. 4. (Nasproti frančiškanske cerkve) Oglsfte si Izložbe I Prepričajte se ! a! ki bi se dal urediti za trgovino iščem, a ali prevzamem dobro ™ vpeljano trgovino na prometni točki v Trbovljah. Ceniene ponudbe pod šifro »Trgovec 980" na upravo „Jutra". 5737-a 5700-a trpežne, najmodernejših oblik po znatno znižanih cenah dobite pri tvrdki M. Trebar, Ljubljana, Sv. Petra c. 6. Proti jamstvu dajem na obroka. Oglejte si 7510-3 nizke cene klobukov v EsosSness salonu Stachly-Maške. Jfajnovejla angleška in pariška moda: pull-overs, garcon-bleuse (gubi) tunika ter razne druge volnene In svilene Jope, telovnike itd. si lahko po zelo zmerni ceni nabavite, oziroma brezobvezno ogledate v modni trgovini PETEH ŠTERK, LJnbljana Stari trg štev. 18. NOGAVICE v največji izberi za dame, gospode in otroke F. S H. Rozman Zidevsha ulica št. 4 da so jih morali še tisti večer ubiti. Ako bi ne bilo mestne ograje, bi bilo vse skupaj zletelo v obcestni jarek, kar bi imelo še hujše posledice. Škode je avto povzročil okrog 20.000 Din. Oblasti bi naj strogo zabranile divje vožnje na tem cestnem križišču Suknje, pagiane, površnike moderne, prvovrstno blago, cene naj' nižje samo pri tvrdki FRAN LUKIČ. Pred SkoH'o 19. Iz Ljubljane u— Izjava. V našem listu od 31. marca se je v dopisu iz Trbovelj o «Tatvini na železnici*, podtikalo g. Gezi Sommerju, pro-govnemu mojstru v Trbovljah, da je on zakrivil, ako se organizirani tatinski družbi ni moglo toliko časa na sled, češ da je pretil vsakemu železničarju z ovadbo na direkcijo, ako bi kdo sumil njegove delavce. Tudi se je očitalo g. Sommerju, češ da ni ničesar ukrenil, ko so nekateri delavci zamazali na železniških vozovih napis SHS, češ da ne priznavajo te države. Izkazalo se je, da so ti očitki neutemeljeni ter da je bilo podpisano uredništvo z navedenim dopisom mi-stificirano. Ker je g. Sommer proti našemu listu vložil tožbo in ker nočemo nikomur delati krivice, daje podpisano uredništvo ra-devolje to izjavo. — Uredništvo. u— K nedeljskemu članku «Samomori?» se nam naknadno poroča glede ondotne trditve, da Spenglerjevo knjigo «Der Un-tergang des Abendiandes* ni prečitalo niti deset Slovencev in da je nima nobena privatna, še manj pa javna knjižnica, — da se je je doslej prodalo v Ljubljani 30 izvodov. Izmed javnih knjižnic jo ima Šentjakobska knjižnica, v kateri je toliko povpraševanja zanjo, da se je moral naročiti še en izvod. Pripomniti je končno, da knjiga stane 600 Din in ne samo 300 Din kot se trdi v dotič-nem članku. u— Jubilej jugoslovenske pesmi. Eno naših najagilnejših nacijonalno - kulturnih dru štev, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon* slavi v pondeljek dne 5. oktobra 20-Ietnico svojega plodonosnega in vsestranskega delovanja. Tekom te dobe si je pridobilo društvo in njega neumorno članstvo obilnih zaslug za razvoj naše pevske kulture, saj je z vso vnemo gojilo slovensko in jugoslo-vensko pesem. Njegova izvajanja so dosegla takšno stopnjo dovršenosti, da so «Zvo-naši* v pevskih krogih izredno priljubljeni in kaj pogostokrat vabljeni k raznim prireditvam in koncertom. V pondeljek dne 5. oktobra proslavi «Zvon* svoj jubilej z resnim umetniškim koncertom, na katerem bo izvajal celo vrsto novih skladb, ki jih je tudi sam izdal in založil. «Zvonova» založba je druga stran delovanja tega društva in zato mu mora biti naš narod še prav posebno hvaležen. Odlični zborovodja Prelovec in priznana kvalifikacija pevskega zbora nam jamčita, da bo ta koncert brez dvoma najlepši in najbogatejši, kar jih je dosedaj priredil «Ljubljanski Zvon*. Naša dolžnost je, da se vsaj nekoliko oddolžimo tem vestnim in vztrajnim kulturnim delavcem in to s tem, da napolnimo do zadnjega kotička Unionsko dvorano in tako pokažemo vse svoje simpatije «Zvonašem», ki so jih po vsej pravici tudi vredni. Zato v pondeljek vsi na koncert, za katerega so vstopnice v predprodaii v Matični knjigarni. u— Vstopnice za slavnostni koncert pevskega društva «Ljubljanski Zvon* dne 5. oktobra v «Unicmu», na katerem bo društveni zbor izvajal najnovejše skladbe Emila Adamiča, Stanka Premrla in Emila Komela-so naprodaj v Matični knjigarni na Kongres nem trgu. Zunanji gostje naj si jih blagovolijo rezervirati po dopisnici, ljubljansko publiko pa opozarjamo, da si jih preskrbi pravočasno. u— Spominsko slavje. O priliki petletnice koroškega plebiscita se bo vršilo v nedeljo dne 11. oktobra ob 3. uri popoldne v dramskem gledališču domorodno slavje. Uprizori se M. Grošljeva «Pravljica bodočnosti*. Na stopajo učenke ženske realne gimnazije in osnovne šole na liceju. Pred predstavo In pri predstavi poje pevski zbor učiteljiščni-kov in učiteljiščnic pod vodstvom prof. E. Adamiča. Iz prijaznosti sodeluje orkester kavarne «Zvezda». Čisti dobiček je namenjen skladu Jugoslovenske Matice. Opozarjamo starše in mladino na lepo prireditev! u— Šentjakobska knjižnica v LJuhlianl, Stari trg 11. Meseca septembra je izposodilo 3157 strank 12.288 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 4. do pol 8. ure zvečer in izposoja slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, nemške, italijanske, francoske, angleške in esperantske knjige vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago popolni tiskani imeniki knjig. u— Otvoritvena plesna vaja ljub. drž. učiteljišč se vrši v pondeljek ob 8. uri pod pokroviteljstvom damskega komiteja: gg. dr. Žerjavove, Tykačeve, Kroftove, Moho-ričeve, dr. BretI - Naglasove in prof. Ma-roltove. Svira orkester Sokola 1. Redne plesne vaje vsak torek. Vstop le proti vabilu. Oni, ki niso pomotoma dobili vabfla, dobe istega pri večerni blagajni. 1929 u— Kolarskl risarski tečaj v LJubljani. Urad za pospeševanie obrti v Ljubljani namerava prirediti nadaljevanje prvega kolar-skega risarskega tečaja. Interesenti naj prijavijo svojo udeležbo v pisarni urada, Ljub- ljana, Dunajska cesta 22, ustno ali pismeno najkasneje do sobote dne 10. oktobra. Za nove prijavljence se bo pred začetkom drugega tečaja ponovila na kratko snov prvega tečaja, tako da bodo mogli slediti na-daljnim predavanjem. u— Na predavanje o tisočletnici hrvatskega kraljestva, ki se vrši danes ob 8. uri zvečer pri Kavčiču na Privozu, opozarjamo one, ki se zanimajo za to snov. Po predavanju prosta zabava. Brez vstopnine. u— Skavti! Skupščina župe skavtov v Sloveniji se vrši v nedeljo dne 4. oktobra v geom. risalnici tukajšnje realke. Vsi člani in sodelavci vabljeni! — Bistro Oko, tajnik. 1934 u— Jutri popoldne ob -1 vsi k «Mra- ku» na Rimsko cesti, kjer priredi S. K. Jadran «vinsko trgatev«. Ne zamudite prilike par uric preživeti v družbi veselih športnikov! u— Čas krvavih klobas in kislega zelja je srečno spodrinil čas kislih kumaric. Oštir ji, krčmarji in restavraterji tekmujejo med seboj, da odnesejo prvenstvo o kvaliteti in seveda tudi kvantiteti svojih presiČ.iih izdelkov. Gostje pa bodo kot strogi sodniki poskušali danes tu, jutri tam, zmajevali z glavo, ocenjevali prijetno cmakanje, pritrjevali in svetovali: tega manjka, onega je preveč, preveč ščetin je vmes itd. Danes in jutri bo tako ocenjevanje prešičjih izdelkov mame Pelcove, ki se nad vse pretege trudi, da bi ji bilo prisojeno prvo mesto o kvaliteti krvavih klobas. Bomo videli! Ocenjevalci, kvalificirani in nekvalificirani, pridite v restavracijo «Kolezija». 1931 u— Ceni. damam popravlja vse vrste klobukov po najnižjih cenah modistka Z. Mah-nič-Gorjanc. 348 ti— Škofova vinska klet toči pristen dalmatinski mošt. 1881 u— Kam danes? Vsi na vinsko trgatev, katero priredi podružnica vojnih invalidov v Ljubljani in sicer v restavracijskih prostorih g. Mikliča v Kolodvorski ulici. Začetek ob po! 8. uri zvečer. Pristno dalmatinsko grozdje vsem na razpolago. Za smeh in zabavo poskrbljeno v polni meri. Na svoj račun pridejo plesalci, kakor tudi lačni in žejni gledalci, a še bolj sladkega grozdja željni prijatelji. Pričakujemo vsestranskega obiska v razvedrilo došlim in v pomoč podpornemu skladu vojnih žrtev. Odbor. 1912 u— Zadnje novosti damskih klobukov priporoča Angela Pekolj. modistinja, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. 1889 u— Društvo « Soča* v Ljubljani priredi v nedeljo dne 4. oktobra ob 5. popoldne na vrtu in v salonu pri «Levu* vinsko trgatev z godbo, petjem in plesom. Na lepo domačo zabavno prireditev vabimo vse člane In prijatelje društva. Vstopnina 5 Din za osebo. — Veselični odsek. 1928 u— Sokol Polje priredi v nedeljo dne 4. oktobra ob 8. uri zvečer v tovarniški restavraciji velik zabavni večer z bogatim in pestrim sporedom. Zabave in smeha bo obilo, zato vabimo vse prijatelje Sokolstva k mnogebrojni udeležbi. — Odbor. u— Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo vabi cenj. občinstvo na III. veliko vinsko trgatev, ki se bo vršila dne 4. oktobra v dvorani Mestnega doma. Spored: ob 14. uri sprevod po mestu. Prihod župana z županjo in občinskim odborom. Nagovor župana in otvoritev vinske trgatve. Petje, šaljiva pošta in ples. Sodelovala bo godba Dravske divizijske oblasti in pevsko društvo Krakovo - Trnovo. Društvo vabi k obilni udele;"bi, ker je čisti dobiček namenjen bolnim članom. Na svidenje v Mestnem domu! — Veselični odbor. u— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fizika-ta se je v dobi od 22. do 30. septembra rodilo v Ljubljani 35 otrok (20 moškega, 15 ženskega spola), med temi 2 mrtvorojenca, umrlo pa je 14 moških in 15 žensk, skupaj torej 29 oseb ir. sicer: 4 osebe za boleznijo na srcu, 3 za pljučnico, 3 za jetiko, 2 za rakom, 2 za vnetjem črevesa, 2 za vnetjem ledvic, 1 za ostarelostjo, 10 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 vsled smrtne nezgode, 2 osebi pa sta izvršili samomor. Izmed umrlih je 5 oseb doseglo starost nad 70 let. 10 otrok pa je umrlo v prvem letu starosti. Na nalezljivih boleznih je obolelo U oseb: 5 na dušljivem kašiju, 4 na škrlatinki, 1 na legarju in 1 na griži. u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 vlom, 1 tatvina, 1 popad psa, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 nezgoda, 21 prestopkov cestnega policijskega reda, 1 prestopek hoje po železnici in 1 prestopek v zglaševalnih predpisih. Aretaciji sta bili izvršeni 2 in sicer obe radi postopanja. u— Sleparovšči. Po Ljubljani in okolici prodajata dva hrvatski govoreča mlada človeka 32-svečne žarnice za napetost 90 voltov po 65 Din. Dopovedujeta, da te žarnice mnogo boljše gore od diugih in da potrebujejo mnogo manj toka. Gorč res svetlejše, ^ao Ideal a samo par dni, potem pa prego16, ker Je napetost tukajšnjega toka 150, oziroma 220 voltov. Kdor hoče, da ne bo osleparjen, naj torej ne kupuje omenjenih žarnic! u— Nesreča na cesti. Pri delu na Viihar-jevi cesti se je ponesrečil v četrtek popoldne delavec Jakob Mikui iz Pekla pri Borovnici. Kidal je z voza cestno blato, pri tem pa se je prevrnil voz in mu zlomil nogo. Prepeljan je bil z rešilnim vozom v bolnico. u— Vlom v barako. V noči na 1. t. m. je neznan svedrovec vdrl v barako športnega društva »Primorje* na Dunajski cesti. Zlikovec je pobral iz barake več kosov moške in damske športne obleke v skupni vred nosti do 500 Din. Storilec je prišel v barsko na ta način, da je potrgal pri vratih žab-nice. Menil je bržkone, da pride do bogatejšega plena in si je izbral samo boljše kose obleke. !amsk@ plašče elegantne v cenah Din 400—650, najfinejši češki veiour, podloženi ž vatelinom in fino podlogo Din 700— 900 nudi mu i F. in J. 6GSIČAR, IMijana, Sv. Petra cesta 29 Iz Maribora a— Narodni poslanec dr. Pivko se je mudil te dni v Beogradu, kjer je interveniral pri ministrstvih v raznih zadevah svojih volilcev. Danes se je odpeljal v Savinjsko dolino, kjer ima več sestankov. a— Mariborski občinski svet ima v torek dne 6. oktobra ob 17. uri v mestni posvetovalnici svojo 13. redno sejo z običajnim dnevnim redom. a— Osebne vesti. Službo profesorja verouka sta nastopila na mariborski gimnaziji g. Alojz Resman, na ženskem učiteljišču pa g. Fran Osterc. a— Ustanovni zbor Zveze kulturnih društev v Mariboru je rad! proslave 1000-Iet-nice hrvatskega kraljestva, ki se vrši tudi v nedeljo dne 4. oktobra ob 10. uri dopoldne v kino-dvorani, preložen na pol 11. uro dopoldne v Narodnem domu. 4., 5. in 6. oktobra mariborsko moško in žensko državno učiteljišče v dvorani moškega učiteljišča. a— Umetniško zabavni večer dramatičnega društva. Neumornemu in agilnemu mariborskemu rodoljubu g. Ivanu Kejžarju se je posrečilo oživiti delovanje svoječasno tako marljivega mariborskega dramatičnega društva, ki priredi nocoj ob priliki ustanovitve Zveze kulturnih društev v Narodnem domu umetniško - zabavni večer ob sodelovanju članov Narodnega gledališča, sokolskega orkestra. Glasbene Matice ter pevskih društev cDrave* in «Jadrana». Po sporedu se vrši prosta zabava. a— Pevsko društvo «Luna». Današnja veselica in trgatev pri Krambergerju v Krče-vini se začne ob 19. uri. Glavne točke sporeda so: petje, godba, ples in trgatev. Even tuelni čisti dobiček je namenjen za društvene potrebščine. Posebna vabila se ne bodo pošiljala, zato so tem potom vsi ;-';:-'lno vabljeni. Iz Celja e— Iz živinozdravniške prakse. Crlisko srezko poglavarstvo objavlja v .Novi Dobi*, da zasebni živinozdravnlk g. Josip Ke-luc na Bregu pri Celiu po odloku velikega župana nima dovoljenja za vršenje veterinarske privatne prakse v mariborski žu-paniji. e— Občni zbor Glasbene Matice v Celju bo letos v sredo dne 7. oktobra ob 8. uri zvečer v prostorih Matičinih. Zborovanje se bo vršilo po običajnem dnevnem redu. Povabljeni so vsi, ki se zanimajo za razvoj glasbene šole in za glasbeno umetnost sploh e— Ravnateljstvo šole Glasbene Matice prosi starše gojencev, da bi redno pregledovali kontrolne zvezke svojih otrok, ker dajejo pojasnilo o dobrem ali slabem napredovanju gojenca ter vzdržujejo stik med šolo in domom. e— Gremij trgovcev opozarja člane na § 17. cestno - policijskega reda, glasom katerega je izobešanje in razstavljenje blaga na ulicah, javnih prostorih in pri vhodih v veže dovoljeno le v zaprtih izložbah. Izobešanje robe, ki visi potem na ulico, je pa strogo prepovedano. e— Proslava 35-Ietnice Sokola v Celiu. Nedeljske sokolske prireditve bodo Celjanom nudile lep užitek. Ljubljanska godba priredi po prihodu jutranjega vlaka obhod Po mestu in istočasno se bodo prodajale cvetke. Pred poldnevom bo promenadnl koncert, a cb treh popoldne sledi nastop vseh oddelkov društva na telovadišču. Moška in ženska deca nastopi z župnimi vajami za leto 1925. Tudi naraščaj pride skupno s telovadnimi plesi po jugoslovenskih motivih. Celje si obeta za nedeljo mnogo gostov od zunaj. Napovedani so že nekateri iz Ljubljane, Maribora in Zagreba. e— Jugoslov. Matica podružnica v Celju vabi celjska kulturna društva, da pošljejo v pondeljek ob šestih popoldne svoje zastopnike v Narodni dom k razgovoru o prireditvi akademije za 10. oktober. e— Živinski sejem. V pondeljek dne 5. oktobra bo v Celju mesečni živinski sejem. Pričakovati je dosti živine in kupcev. e— Ljudske vseučilišče. Prvo predavanje Ljudskega vseučilišča bo v pondeljek dne 5. oktobra ob osmih zvečer v risalnici deške meščanske šole. Predaval bo zdravnik dr. Rebcrnik o povzročiteljih nalezljivih bolezni. Vstop imajo tudi nečlani. e— Iz trgovskega sveta. Sedaj, ko se Je podružnica Prve hrvatske štedionice preselila iz svojih starih lokalov v Aleksandrovi ulici v novo lastno palačo za železnico, se naseli v dosedanjih bančnih prostorih delikatesna trgovina Zamparutti, ki Je že pred leti imela del teh lokalov, pa jih Je morala banki odstopiti. Trgovina Zamparutti Je v Celju že več desetletij in sedaj se obeta hud b"i z r?stočo in razvijajočo se slovensko tvrdko Frcce & Plahuta te stroke, katera ima svoje lokale skoro na nasprotnem mestu v omenjeni ulfci. a Nova niska ekspedicija v Mongolijo Ruska vseučiliška profesorja v Petro-sradu. Vladimirov in Borodin, sta nastopila ekspedicijo v Mongolijo, kjer sta ugotovila, da ie patriarhalna oblika življenja že popolnoma izginila in da .ie ša-manizem popolnoma degeneriran. Približno 60 kilometrov od mesta Ur-ee s!a našla raziskovalca nagrobni spomenik iz sedmega stoletja, v bližini pa krasno izdelan orjaški kip iz granita. V okolici lirge is naletela ekspedicija na premog in obširna ležišča gorljivega laporja. ki jih smatrajo kot sesedline nek daniih morij Ekspedicija. ki so jo poslali v Central, no Azijo da varuie stanodavne spomenike. se ie povrnila v Taškent. V bližini Tokmaka ie preiskala prastaro mesto Puran. V okolici mesta Auiie Ata so na šli spomenik iz 12. stoletja. V Aleksandrovih gorah v okolici Arasana je naletela ekspedicija na ogromen basrelief iz istega časa. ki predstavlja Buddho. Pregledali so bogato knjižnico v Kivi in io spravili v red. Ondi so našli tudi prvotni načrt mesta Kive. „Nečak belgijskega kralja" Našo dobo bi lahko nazvali dobo pustolovcev. Še nikoli ni pustolovstvo tako bujno cvetelo kot dandanašnji in še nikoli niso imeli pustolovci tako hvaležnega občinstva kot sedaj. V Curihu je policija pred kratkim aretirala mladega moža, ki je bil rojen leta 1899. ali 1900. v Liegeu. Aretiranec se piše Otto Stephane ter se izdaja za nezakonskega sina pokojnega belgijskega kralja Leopolda II. Njegova mati je bila baje ma-dame Vaughan. Aretiranec pravi, da je 6. avgusta 1914 kot 14-letnj skavt prekoračil fronto pri Ližgeu ter prešel iz zaledja nemške vojske v operativno območje belgijske armade, kateri je prinesel zadnja poročila o usodi trdnjave Liege. Tega mu seveda oblasti ne verjamejo. Nasprotno pa stoji, da je prinesel neki mladenič, ko so bile ameriške okupacijske čete ob Renu »po nalogu belgijskega kralja Alberta«, ameriškemu generalu Allenu belgijsko vojno dekoracijo, katero je izročil imenovanemu generalu pred zbranimi tečami. Kmalu nato pa se je moral general prepričati, da ie postal žrtev prevejanega pustolovca. Leta 1923. se ie tisti mož pojavil v Švici, kjer je prebivalstvu v St. Gallenu natvezil podobne laži. Potem se je pojavil v Baslu. kjer se je predstavil konzulu belgijske vlade kot grof Tervuereškj in nečak belgijskega kralja Alberta; Tervueren je predmestje v Bruslju, ki je posebno znano po bogatem kolonijalnem muzeju, vendar pa ni tam nobenega takega grofa. K sreči je bil belgijski konzul previden in ni verjel vsega mlademu pustolovcu, ki je govoril izborno angleški jezik ter je vedel pripovedovati vsakovrstne podrobnosti iz življenja na angleškem in belgijskem dvoru. Pustolovec je nato nadaljeval svojo not v Ženevo k zasedanju Zveze narodov. Iztisni! ie iz par lahko ernežev nekaj sto frankov, katere so mu zaupali. ker je nosil v gumbnici znak oficirja Leopoldovega reda. Policiia pa je postala kmalu na mladega moža pozorna. Ravnatelj hotela, kjer se je pustolovec nastanil, ie konfisciral njegove dokumente in mu jih ni vrnil, dokler ni »nečak belgijskega kralja« poravnal svojih denarnih obveznosti. Pustolovec je med tem izgini! v Miihlhausen in policija ie imela ž njim opraviti tudi v Wiesbadnu. kjer se je moral zagovarjati pred francoskim vojaškim sodiščem radi ponarejanja receptov za kokain. Pustolovec pa je imel na svoji vesti še druge grehe. Tako je n. nr. dvignil na nekem kolodvoru prtljago tuiih ljudi in je ž njo izginil. Predstavljal se je oblastvom kot zastopnik nemške vlade, katerega so izgnali iz Anglije. Tudi v Franciji je zapustil sledove svojega bivanja. Izdajal se ie v ne- kem samostanu za zastopnika škofa do-tične dieceze ter je opeharil samostan za večjo vsoto denarja. V Parizu sc ga zaprli, toda v ječi ie izkoristil dragoceni čas s tem, da je zložil ganljivo pesem na kaznilniškega ravnatelja, ki je dal slavospev potisniti v listih. Tiralica, katero so poslale oblasti za pustolovcem, se je glasila na plavola-sega. gladko obritega mladeniča z rjavimi očmi, ki govori gladko nemški, francoski in angleški. Med tem. ko ga je policija zasledovala, pa se je znal mladi pustolovec zopet preleviti. Razglasil je. da se je udeležil bojev v Afriki kot oficir tujske legije, kjer je bil ranjen ter ujet od Abd el-Krimovih vojakov. Posrečilo pa se mu je zbežati iz ujetništva in prišel je skozi Sicilijo iri Italijo v Švico. Medpotoma po Italiji se je pustolovec naučil še italijanščine. Vr-nivši se v Švico, je menil, da bo lahko nadaljeval svoje življenje po starem vzorcu. Toda zgodilo se je drugače. Policija ga je aretirala in oddala v ječo, kjer je začel fingirati duševno potlačenost, radi katere so ga oddali v umobolnico. Hotel se je tudi obesiti. Kako bo z njegovim življenjem v prihodnje, ni mogoče prerokovati, vendar je verjetno. da ga niti ječa niti umobolnica ne bosta izmodrili in ni izključeno, da ne bo prebrisanec prej na prostem kakor si mislijo njegovi čuvarji, ki zbirajo sedaj materijal in proučujejo niego-vo nepojasnjeno življensko preteklost. Terrent zopet straši po Romuniji Rumuni so zopet vsi iz sebe: Terren-te je že zopet zunai! Cela tri leta ni bil nihče v ustju Donave varen pred njegovo številno, dobro organizirano tolpo. Terrente se ie imenoval »kralj močvirij®. Država se je naravnost bojevala z njim in njegovimi ljudmi, ni se ji pa posrečilo, da bi se ga polastila. Naravnost neverjetno je, kako se je drzni ropar norčeval iz rumunskih obla-stev. ki so ga zasledovala. Mnogokrat se .ie s tovariši oblekel v vojaško obleko in pomagal pravim vojakom samega sebe loviti. Pa to še ni bilo tako hudo. Kavalir. kot je bil. je dal pod eno ali drugo pretvezo vojakom, ki so ga zaman iskali, za pijačo in sam z njimi kro-kal cele noči. Terrente je najraje plenil poštne in davčne blagajne, ker je vedel, da ni v državne urade tako težko vdreti in da je navadno v njih mnogo denarja. Revežem ie navadno prizanese!, da. ceb pomagal jim je. Zato so ga tudi skrivali, kjer so Ie mogli. Ko je ta roparski glavar dovolj nagrabil za brezvestno živ ljenje. jo ie hotel popihati v Ameriko Pa so ga spoznali v Hamburgu, prijeli in poslali domov, kjer so ga sprejela oblastva z odprtimi rokami. Ža njegove napore so ga hoteli nagraditi s povišanjem na vislice ali vsaj z dosmrtnim brezplačnim stanovanjem in hrano v kaznilnici. Runnmske oblasti pa so delale račun brez krčmaria. v našem primeru brez Terrenta. Galantni ropar, ki ni imel zaščitnikov samo med reveži, ki jih je obdaroval, ampak tudi med ženskami, ki so naravnost tiščale za njim, je bil navajen na bcl.išo hrar.o. h ot so mu jo nudili v zaporu in se .ie tudi čutil omejenega v svobodi. Zato je sklenil, da se za nezaželjeno gostoljubnost lepo zahvali in se poslovi kar po francoski. Popihal .io je iz ječe in pobegnil v Rusijo. ki je zadnje čase prevzela ulogo predvojne Amerike, namreč da je postala eidorado za defravdante in podobno svojat. Terrente se je nemara Prvotno drža! tradicije, ko ie hotel neopažen s plenom smukniti preko velike luže, pa se je pod kHučeni domislil, da so se časi izpremenili in da mora ubrati vzhod no pot. No. in sedai se razlega po vsej Rumuniji en sam strašen krik: Terrente je zopet zunaj. Pojavil se ie v Tulcei in se zopet lotil svojega starega rokodelstva, namreč nekoncesijoniranega odpiranja blagain in olaiševania bogatašev za nji- hov denar. V bližini Tulcee je že vlomil v davčni urad, gotovo ne zaman. Prebivalstva se je polastila silna panika. Pravijo celo, da je izdal Terrente na kmete in reveže proglas, v katerem pravi, da se je povrnil domov kot njih zaščitnik in maščevalec. Oblastva so zopet pokonci, pa kaj jim pomaga, ko Terrenta še dolgo nimajo v rokah. Ameriški tank na vožnji čez ovire Obtipen čin besrne matere Skočila je z otrokom v donavski kanal. Nenavaden prizor se je odigral te dni zjutraj na Duna.iu v bližini donavskega kanala. Ob pol 8. uri so videli tamkaj zaposleni delavci hiteti žensko srednjih let z otrokom v naročju proti Donavi. Ženska si ie na nabrežju privezala otroka na hrbet in je skočila v vodo. Dva delavca, ki sta pravočasno opazila čin, sta naglo skočila za njo v vodo ter sta rešila mater in otroka. Ko sta ju prinesla na suho. so ljudje videli, da je bil otrok enoletni deček, katerega ni hotela mati ostaviti tujim liudem. Nesrečno mater in otroka so prenesli v bolnišnico, k.ier se ie izkazalo, da je samomorilna kandidatka 2Sletna Beti Rognerieva. katero so gnale v smrt nevzdržne domače razmere. Radi bede in pomanjkanja ie že davno sklenila napraviti konec svojemu življenju, a ni hotela, da bi ostal otrok sam in bi moral trpeti še boli kakor ona. Radi tega ie hotela nesti s seboj v smrt tudi svojega enoletnega sinčka. Upanje je. da bosta mati in otrok rešena in da bo nesrečni korak Rognerjevi za vedno v poduk. da svet vendarle ni tako črn, kot si ga ie predstavljala pred tem samomorilnim poskusom. vedeževalke V londonski boljši družbi je že več let igrala pomembno vlogo neka sniri-tistka, ki se je izdajala za gospo Estel-le. Na njene napovedbe so ljudje toliko dali, da so jo obiskovale tudi najznamenitejše londonske osebnosti, med njimi celo ministri in min. predsednik Mac Dotiald ter člani vladarske hiše, tuji plemenitaši in bančni mogotci. Pred kratkim pa je vzela policija damo na piko ter si jo je natančno ogledala. Ker je na Angleškem vedeževanje strogo prepovedano, se je gospa Estelle omejila samo na »posredo- i zre d no nizke cene, ki jih ie povzročil la popust že prvi dan pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana. vanje« z duhovi na onem svetu. Seveda se je pri svojem poslu previdno varovala pred policijskimi agenti in je oprezno sprejemala tiste, ki so želeli od nje pojasnil. Kljub temu se je posrečilo dvema ženskima detektivoma. da sta se ji predstavili kot bogati farmarski hčeri ter sta ji nestavili več zapletenih vprašanj, na katera je odgovorila vedeževalka tako. da se ie vjela v lastno past. Dami sta se nato legitimirali ::n sta pozvali policijo v hišo. Policija je stanovanje preiskala in ga zapečatila. Gospa Estelle je sedaj pod ključem in policija je ugotovila, da je ženska čisto navadna sleparka Frančiška Burgmann. po poklicu finančna agentinja in da je stara 38 let. Niena vedeževalska karijera je sedaj zapečatena. _ KoperJckijada v berlinskem policijskem ravnateljstvi! Prošlo sredo je postala neka velika berlinska firma žrtev dveh rafiniranih sleparjev. Firma je poslala dva svoja uslužbenca v banko po večjo vsoto denarja. da izplača nastavijence. B!agaj-ničar in njegov pomočnik sta vnovčila denar in se napotila nazaj v firmo. Medpotoma pa sta ju ustavila dva moža, ki sta se legitimirala kot policijska agenta. Proglasila sta uslužbenca za aretirana ter sta ju odpeljala v poslopje policijskega ravnateljstva. V nekem praznem prostoru sta potem odvzela blagajničarju denar ter sta se odstranila. Blagajničar in njegov pomočnik sta seveda čakala, da se o zadevi sestavi zapisnik. Toda zapisnikarjev ni hotelo bitj od nikoder. Čakala sta dve uri in ko se jima je čakanje zdelo sumljivo, sta potrkala na neka vrata ter vprašala, kaj je z njuno stvarjo. Kriminalni uradniki ju sprva niso razumeli, potem pa so se pripričali, da sta postala žrtvi rafiniranih goljufov. Predrznost obeh tatov, ki sta se legitimirala za policijska uradnika, je tem večja, ker sta izvedla sleparijo v centralnem poslopju policije. Samo na ta način sta lahko uspela. Policiia je seveda takoj odredila zasledovanje sleparjev, katerih pa doslej ni mogla izvohati. Bržčas ju bo tudi za naprej težko izslediti, ker sta previdno izginila. ,,Plinčič Prava nesreča ruske stepe ob Volgi so susliki, stepni polhi. Dežela si je baš opomogla po zadnji grozni lakoti, Pa ji že golazen grozi uničiti letino. Polh odnaša kakor jazbec pod zemljo najboljše žito. Njih luknje in hodniki so cele kilometre dolgi. Najboljša polja so polna črnih globokih lukeni. ki so nevarne za kmete in konje, še pred meseci so zalivali te luknje z vodo — grozno egiptovsko delo. ki so ga z istim slabim uspehom prakticirali pradedi sedanjega pokolenja. Zdaj pa je prišlo novo sredstvo in boj s polhi je postal veselo sprehajanje vaške mladine, ki poje in se šali, ker ve da premaguje škodljivce. Nov pomočnik je ona rumena smrt, ki je ubila desettisoče v vojni, ki lazi po zemlji in davi Človeka, dokler se mu ne ustavi krčevito stisnjeno srce. To je klor. Kmetje, ki so se udeležili nemške vojne, prebiedijo, ko se spomnijo plinskih napadov. Če pa govore o plinu za polhe, so takoj dobre volje: »Plinčič je kmetu zelo koristen. Za polhe na primer . . .« Kmet nežno pogladi jekleno posodo, ki vsebuje grozno uničevalno sredstvo in ponavlja s širokim smehljajem: »Plinčič.« Stari kmetje od daleč prihajajo v Saratov in dolgo prosjačijo pri deželni upravi: »Plinčka!« Jeklene posode so postale domače kakor petrolejka. Kmetje obžalujejo, da se ne prodaja plin kar v vsaki trgovini. Klor je namreč dobro sredstvo zoper stenice, ščurke in drugo nesnago. Kmetje nesejo ven obleke, samo-vare. bakrene stvari, zapirajo vrata in spuščajo vanje plin 3—4 sekunde. To sijajno pomaga. DcL'. la pozor! Ženitbeni goljuf se skriva, po Ljubljani! Ogibate se ga! »Golazen, prijatelj, prileze ven kakor oblak, in crkne. Stegne se po tleh kakor crkotina. Tudi podgane se ugono-be na ta način in žužki, da ne grizejo žita v skednju, Da bi se le dobilo več plina.« V isti vasi pa zdravi »coprnica« bolne ženske. Tako se meša staro in novo. Američanka v železnem Pariško ulico Rue La Marche in trg St. Pierre veže dolga vrsta stopnic, ki so precej strme. Neka ekscentrična Američanka, ki je šla mimo njih. je izjavila, da bi za stavo sedla v železen sod in se privalila z vrha do tal. Gospod. ki je damo slišal, ni verjel, da bi bila pripravljena res storiti kar je dejala. Ampak pokazalo se je. da je Američanka odločno pripravljena izvesti svojo namero, če ji le kdo plača primerno vsoto. Privalili so velik železen sod in Američanka ie hotela sesti vanj na vrhu stopnic, da jo spuste navzdol. Predno pa se ie to zgodilo, ie prišla policija, ki se je zoperstavila tej produkciji. Policijski organi so pozvali damo na komi-sarijat, kjer se je morala legitimirati. Dolgo časa se je prepirala s komisarjem, ki je moral naposled priznati, da ima vsak človek pravico storiti kaj takega, za kar nosi posledice sam. Utemeljevala pa je dama svoje naziranje zlasti s tem, da je pač vseeno policiji, če se človek potolče v železnem sodu, zlasti ko ne bo treba policiji skrbeti za zdravnika, če se pri padcu poškoduje. In zgodilo se je česar ljudje ne bi bili pričakovali. Zopet se je pojavil sod na vrhu stopnic pri ulici La Marche. Američanka je sedla vanj in železni boben je z glasnim ropotom zamnel niz-dol . . . Spodaj je čakalo Američanko mnogo radovednežev, ki so hoteli videti, kako bo dama zlezla vsa krvava iz soda. Ampak zgodilo se je baš narobe! Američanka se je smejala, pozdravila občinstvo in odšla v banko po denar. Parižani pa so navdušeno ploskali njeni korajži. X Žrtev poklice. Pariški kirurg HenrI Vadon. ki so mu morali odrezati levo roko in ki leži v bolnišnici St. Louis v Parizu, je bil sedaj odlikovan s križcem reda Čast« ne legije. Vadon je pred dvema letoma ope riral gespo, ki je imela raka. Vsled giba bolnice se je zdravnik sam ranil na levi roki. Ker je šlo pri operaciji za življenje bolnice, ni prekinil svojega dela, da bi se takoj dcsinficira!. Kmalu so se pokazali pri zdravniku znaki raka. Bolezen je napredo« vala. tako da so mu morali sedaj odrezati levo roko. X Ogromen morski pes. Ribiška barka ••Bilhvarder*, ki je dospela te dni v Cux« baven pri Hamburgu, je izkrcala psa, ki ga je bila ujela ob islandski obali. To je do» slej menda največj morski pes te vrste, ki so jih kdaj ujeli. Dolg je skoraj devet me« trov in tehta pet ton. Samo jetra, ki jih v industriji zelo iščejo so na 1 700 kg težka. Zver spada v vrsto takozvanih slanikovih morskih psov in se večinoma hrani z mor' skimi raki in ostrigami. X Neznana, usoda raziskovalca. Zadnje dni avgusta je odpotoval iz osrednje Tu« nezije proti jugu v puščavo Saharo mladi ameriški komponist George Antheil. Mladi raziskovalec namerava prekoračiti puščavo in dospeti v osrčje Afrike. Spotoma hoče študirati pesmi Arabcev in zamorcev. Sprem lja ga le arabski vodnik. Na nevarno pot se je odpravil navzlic odsvetovanju, čeprav ni« ma niti pojma o razmerah in še manj iz« kustva. Zadnjikrat so ga videli dne 2. sep* tembra na planjavi Matmata južnozapadno od Gobesa. X Smrt radi cepitve proti kozam. Te dni je neki privatni zdravnik na Dunaju cepil šestletnega Franca Ehrlicha proti kozam. Deček se je kmalu po cepitvi onesvestil. Prepeljali so ga v otroško bolnico, kjer je umrl. Pri obdukciji so se pokazali znaki, da je dečkovo smrt najbrže zakrivila cepi« tev. Oblasti so uvedle strogo preiskavo. Deček kot palček Bila sla svoje dni oče in mati. ki nista imela nobenega deteta, čeprav sta še tako Boga prosila. Nekdai je oče vzdihnil: «Oh. ko bi vendar jaz imel sinka, pa če tudi ne bi bil večji od palca!* In glej. prošnja sc mu izpolni: dobil je sinčka kakor palčka. Ta pa je bil zelo divji ter ie skakal po mizah in po stenah, tako da sta se starša bala, da bi mogel pasti in se ubiti. Nekoč je bil oče na polju, mati pa je umetala maslo. Tedaj ie počel dečič pritlikavec klicati: »Mati. mati! jaz pone-sem ati zmetke na njivo.* «Ah, saj te ie komaj za palec,* je rekla mati, «kako pa hočeš neki nesti steklenico?« «Samo privezi me z žepnim robcem k steklenici.« je menil neporednež, »potem se že privalim k atku na polje.* Oddaleč je že počel vpiti: «Ata. ata. pinjeno mleko ti nesem!* Oče se je oziral naokrog, a ni uganil, kdo tako kriči, dokler se mu ne orikotali steklenka z razposajencem pod noge. To je bilo veselja! »Medtem ko boš južinal. ata.» reče oalček očetu. «bom jaz zate oral.» »Kako Pa hočeš orati. ki si komaj onolik kakor moi nalec?» Deček pa je dejal: «Nič ne dč: posadi me enemu konju v uho!* In oče ga ie posadil konju v uho. Deča-rec patoglavec pa je vreščal hi! in hot! in konja sta stopala po oranici. Tačas se pripelje bogata gospa v lepem vozu mimo. Sliši, da nekdo na konja vpije in z njima orje; videti pa nikogar ni mogla.^ Vpraša ratarja, kdo neki takisto večf. «To je moj dečko,» odgovori mož; «ta ni večii od mojega palca in sedi v konjskem ušesu.» Gospe ie dečarec Paglavec ugajal in hotela ga je očetu odkupiti; on pa ga ni maral prodati. Ali gospa je velela: «Dam ti sto zlatih in mladega konja.* In oče je mla-denčka predal. Gospa ga ie vzela na voz iti se odpeljala. Brzo sta dospela v velik gozd. Dečak patuljak ie zasledil mišjo luknjo v vozu ter skozi njo skočil ven in si začel staviti dom. Ali noč ga prehiti. Nedaleč od doma je truden zadremal. In bila je tolsta tema, da je mogla sekira viseti. Mogoče, da je od mišine po miši dišal. Zato je pritekla mačka, povohala in ham, ham! ga pohlastala za tniško. Zjutraj se kržliavec prebudi v mačjem trebuhu. a kako se prestraši, ker' je okoli njega sama tema. M-čka je lokala juho; takrat se je maihnič v njenem trebuhu pričel dreti, da bi ga ljudje čuli: »Čigava je polivka. moja ali tvoja ?» Ljudje so mislili, da je sam bognasvaruj obsedel mačko, pa so jo zaklali in čreva vrgli za skedenj. Ponoči pa se priklati volk in drobovje požre. Palček ie hil sedai še v večjem strahu. A bil je nrevejan in je pregovarjal volka, naj gre k očetu na klobase. Volk se ie dal pregovoriti, misleč: «To bo pojedina!* S težavo se je prerinil skozi lino v klet. Najedel se je pa tako. da ni mogel venkai. In sedaj je palček tolikanj hreščal in vreščal, kakor bi se zidanica podirala: «Ata. mama! tukai je volk! Ata. mama! Volk je tu!» Ta dva sta pridirjala: oče ie s cepcem potolkel volka, mati na razparala volku trebu-šino in palček je veselo šinil na dan — baš materi na kuhiniski nož. To je bila radost vsem trem. Palčku se ni več hotelo po svetu, kjer ie bil toliko pretrpel. Gledal je. kje bi očetu in materi pomagal. S sedmim letom sta dala hlapčiča krojaču. da bi se naučil krojaštva. Tu je prebil leto in dan: ali njemu ni ljubilo in godilo, ker ie dobival premalo jesti. Nameraval ie zatoTei iti naprej in je rekel kroiačevi ženi. nai bi mu vsai poslednji dan kai dobrega skuhala. Kroja-čica sicer to obljubi, ali palček se ni zanese! nanjo. Zategadelj je šel. ko se je kosilo varilo, v kuhinjo gledat, ali se ni ženska zlagala. Bil pa ie zelo maičken. in zato mu ie bilo stopiti na rob lonca, ako je hotel vani videti. Tedaj na ga je sopara vzela s sabo in ga odnesla skozi dimnik Neka' sto korakov od krojače-vih je pristal na tla. Veselo ie drobne! dalje in brez bojaz- ni potoval v mrklo noč. Prispe v liosto ter upehan sede pod veliko gobo in zaspi. A ni trajalo dolgo, pa pride krojač od šivanja in se utruien vsede prav na majcenega paberka. Ta pa jame kričeč: «Vstani pri tej priči, drugače te s šilcem zabodem.* Naš krojaček. plašen kakor vsi šivankarji. jo ie brž odkuril. dečko pa je mirno naprej spal. čez trenotek pa so prišli razbojniki. Eden se je vsedel na glivo, pod katero ie palček spal »Vstani. sicer te zako-!jem.» je kriknil fantiček patrček. Razbojniki — bili so triie — so počeli iskati. pa niso nikogar našli, dokler ni palček enega za hlačnico potegnil: «Nikar me ne nohedi!* Sedaj so ga zapazili in rekli: «No. prav tebe bi mi potrebovali. Že smo na gradu poskušali krasti, pa je bilo vse zaklenjeno. Ti pa lahko skozi ključavnično luknjo zlezeš v grad.* »Pa naj bo!» veli palček in odide z njimi. Dospeli so k gradu. Za trenutek je bi! nalček na zidu. Iskal je razpoko, skozi katero bi mogel vniti, in sreča mu je bila mila. da io je slednjič ugledal in zlezel noter. Čez trenotek je bilo slišati žvenk. cvenk. in nametal jim je mnogo tolarjev doli. To so zaslišali tudi stanovalci in Prihiteli v čumnato. Tu pa so se plaho ogledali, a ker niso nič videli, so se že vračali. Palček pa se dalje ni mogel ubraniti smehu in se ie pričel gla- sno hehetati. Služabniki so urno tekli v oni kot, odkoder se je čul krohot, ali on je bil že v drugem kotu. Tako so se pol ure preganjali, dokler niso posli odšli, misleč, da straši. Palček je tedaj zmetal še ostanek m zlezel doli. Idoč mimo pivnice so se ustavili in ugibali, kako bi iz nje povlekli nekaj hlebov sira. »Jaz vam pomorem,* se oglasi palček in se splazi v shrambo. Tu je počel vpiti: «Kakšne hočete, oglate ali okrogle?* Tatje so odgovorili: »Vzemi, kakršni so tam. a bodi tiho!« On pa ni prestal vikati. Nato so prišli ljudje ter odpodili kradTjivce. Palček se je takobacal iz shrambe in ('Dpotal naprej. Se ponoči je sredi goščave naletel na dvor. To je bila last roparjev in lupežev. Pred vrati spleza v skedenj in se zlekne na seno ter zaspi Za-rana pride hči po krmo in zagrabi prav oni kup. kjer je ležal palček. »Klicanje ne pomaga!* si misli palček in se zavije v široko lepenje. Krava pa je celo pogoltne. ker se .ii je zdelo škoda, razgristi lepi list. Sedaj ie palček v kravi započel vik in krik: »Čigavo je mleko, moje ali tvoje?« Deklina, ki je molzla, se je prestrašila in zbežala v sobo, kriče. da je hudič obsedel kravo in da tam razsaja. Gospodinja ie dejala: «Kaj se tebi vse ne zdi.* ter odšla sama molzt. Vsi so odbrzeli za njo v stajo; pa zopet so slišali: «Čigavo je mleko, moje ali tvoie?, Kongres srbskih kmetijskih zadrug V četrtek je bil otvorjen v Beograda v dvorani hotela »Srbija« 23. kongres srbskih kmetijskih zadrug. Predsednik kongresa g. Radovanovič je na kratko poda! zgodovino zadružništva pred in po vojni. Naglašal je. da nad polovico zadrug ne funkcijonira pravilne, v glavnem radi nezadostnega nad zorstva. Zato je potrebno, da se uvede večje število nadzornikov, da se otvo-rijo podružnice in nabavijo večja sredstva za delo. Na koncu svojih izvajanj je govoril predsednik o sedanjem boju med delom in kapitalom, pri čemer ie stavil zadružništvo v sredo med enega in drugega. Potem je govoril stari upravnik kmetijskih zadrug g. Avramovič, ki je rekel, da je to njegov zadnji kongres in da zato zapušča zadružništvu to - le oporoko: naj se zadruge pravilno vodijo, naj se spoštuje vodstvo in naj člani ne posegajo v načela vodstva. Predsednik je potem čital poročilo upravnega sveta, iz katerega je razvidno, da so imele zadruge v preteklem poslovnem letu okrog 460 milijonov dinarjev prometa, leta 1923. pa le 200. Krediti, ki jih je dal Savez, znašajo okrog 10 milijonov dinarjev. Bia-ga so sj zadruge nabavile za 8 milijonov, večinoma kmetijskega orodja, semenja itd., za zadruge v Vojvodini pa je bilo vzetih v najem 8000 oralov zemlje. Sedaj je več preglednikov in bo zato nadzorstvo boljše. Savez ni mogel več napraviti, ker so bila njegova sredstva omejena. Po prečitanem poročilu o delovanju vodstva je ostro kritiziral g. Ceda Mi-loševič iz Pirota priporočila g. Avra-moviča. zlasti drugo in tretje, ker misli. da vodstvo ne more biti brez napak, načela pa se morajo ravnati po zakonu življenja. Kritiziral je tudi delovanje vodstva, ker je po njegovem mnenju nezadostno in marsikrat napačno, in je navajal konkretne primere, kjer je bilo delovanje vodstva pomanjkljivo. Naglašal ie končno, da je treba postaviti na čelo uprave mlade ljudi, ki hočejo in morejo bolje delati. Drugi dan se je kongres nadaljeval. Nezadovoljstvo prejšnjega dne je prišlo do izraza pri glasovanju o absolutoriju upravnega odbora in nadzorstvenega Sveta. Po daljši debati se je glasovalo poimensko. Za upravo je glasovalo 160 delegatov, proti pa 127, 10 jih ni glasovalo. Proti so glasovali skoraj vsi delegati iz Šumadije, za pa Vojvodinci in Sremci. V nadaljnem poteku kongresa je bil Sprejet predlog, da se more najeti posojilo 75 milijonov dinarjev. Govorilo se je še o manjših zadevah, o kreditih, otvarianju podružnic itd. Sprejet je bil predlog, da znaša članarina 6 %. Poe-dinim zadrugam se more dovoliti posojilo do 600.000 dinarjev, produktivne zadruge pa tudi do enega milijona. Popoldne je bilo poleg manj važne debate nekaj predavani, kakor o reviziji zadrug, o živinoreji in o kupovanju in prodaj} zemljišč v Južni Srbiji. Ko je bil dnevni red izčrpan, je predsednik zaključil kongres. Hmelj Nurnberg, 2. oktobra. Malo kupčije, malo prometa. Cene nespremenjene. Žatec (ČSR), 1. oktobra. Čvrsto. 4500 "do 4900 Kč za 50 kg. Nespremenjeno. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (2. oktobra.) Notirale so: Pšenica baška, 3 vag. 240, ba-ška 2 in pol vag. 242.50. turščica banatska, 2 vag. 170, sremska. 1 vag. 180, moka baška «0s» 2 vag. 400, «0ss» 1 vag. 405, «2» 1 vag. 350, fižol beli baški, 2 vag. 210. Svinjski sejem v Mariboru (2. oktobra.) Dogon: 270 svinj, 2 kozi. 3 ovce. Povprečne cene so bile: Prasci stari 5 — 6 tednov 75 — 125 Din, 7 — 9 tednov 150 — 225, 3 ido 4 mesece 260 — 300, 5 — 7 mesecev 350 'do 450, 8 do 10 mesecev 550 — 650, 1 leto Čigavo ie mleko, moje ali tvoje?» Nato so kravo zaklali in zagnali drobovini.) na gnoj. Meso pa so pojedli: toda umrli so za njim. Ukradena krava jim je prinesla smrt. Otrobo ie požrl volk. Palčka ie bilo strah. Kadar je volk tekel po polju, da bi ovčarju ugrabil jagnje. ie deček palček že oddaleč vpil: «Pastir. volk gre!» «Ali mi pojdeš iz trebuha, nepridiprav!» je svaril volk in urno pobegnil. »Seveda hočem,» je odA-rnil palček, «ampak na repu me moraš prinesti k mojemu atku.» «Tega ne utegnem,» je zarenčal volk in dirjal na drugi travnik, kjer se je pasla čreda telet. «Kravarica, krava-rica.» ie klica! palček že iz daljave, «volk gre nad telčke, volk gre nad telč-ke!» Volk se je rmoral vnovič odstraniti in je tulil: «Preklicani frkolin. ali mi zlezeš iz trebuha!« Fant odgovori: «Poprei ne. dokler me na repu ne do-neseš k našemu atku.» Ker jc bil volk neznansko gladen in sestradan, mu to obljubi. In deček palček sede volku na rep. Ko pa sta prišla k očetu na polje, ie palček začel vpiti- «Očka, ubij volka; očka. ubij volka!* In oče je pobil volka in na nesrečo tudi palčka, in tako je te povesti konec. (Iz Nawkove zbirke Itižiškosrbskih narodnih «BaJow. bajko\v a basničkow» posbvenil A. D.) stari 850 — 1000. Kg žive teže 10 — 14.50 Din. mrtve teže 15 — 18 Din. Prodalo se je 165 komadov. Kupčija srednje živahna. Dunajski svinjski sejem (2. oktobra.) Dogon 817 svinj. Notirale so po kakovosti v šilingih: pitane svinje 2.40 — 2.65, mesnate svinje 1.90 — 2.50 za kg žive teže. Dunajska blagovna borza (2. oktobra.) Vsled slabih poročil z ameriških borz je bila danes tendenca mlačna. To se je najbolje pokazalo v slabi kupčiji. Cene so bile nespremenjene. Nekaj zaključkov je bilo v pšenici in rži. Za novo turščico je bilo zanimanje nekaj večje, za moko le prav malo. — Notirale so v šilingih za 100 kg vštev ši davek na poslovni promet brez carine uradno v cenah za veletrgovino: pšenica domača 36.50 — 3S, s Fotisja 42 — 43, madžarska 38.50 — 40.50, rž domača 25.75 do 29.50, madžarska 29 — 29.50, ječmen 35 do 47, turščica 30.75 — 31.75, oves 2S.50—30.50 seno 12 — 15, slama 10.50 — 11. = Banka Vojvodina-Novi Sad. Pred no-vosadsko sodnijo ie bila te dni razprava o prisilni poravnavi Vojvodinske banke d. d. Banka ponuja upnikom 50% v štirih trimesečnih obrokih. Za čas do S. novembra 1924. to je do dne, ko je bi! konkurz prijavljen, se plačuiejo izgovorjene obresti, za nadalje pa po 5%. Ako bi se nepremičnine banke povoljneje prodale, kot ie predvideno, gre presežek v prid upnikom. Razprava se je vsled ugovarjanja neke skupine upnikov cdgodila. = Snovanje mednarodne poljedelske or-ganizaere. Dne 23. septembra je bila v Ber-nu konferenca, katere so se udeležile kmetijske družbe iz Švice. Avstrije, Jugoslavije, Češkoslovaške, Poljske, Litvanske. Estonske. Finske in Zedinier.ih držav. Sklenili so, naj se ustanovi mednarodna poljedelska organizacija. Konferenca ie hkrati sprejela sklep, naj se pošlje kmetijskim družbam vseh držav načrt pravilnika za mednarodno konferenco, ki naj bi se sklicala prihodnje leto v Rimu. = Svetovna produkcija rži ie letos izredno dobra. Poljedelsko ministrstvo Zedinienih držav objavlja, da bo celokupna produkcija v državah, ki proizvajajo 78% vse rži na svetu, izvzemši Rusijo, znašala letos 774 milijonov bušljev v primeri s 569 milijoni lanske letine. Porast znaša torej 36%. Produkcija rži v Nemčiji bo letos največja po prevratu, namreč skoraj 302 milijona bušljev, lani pa le 225. Pred vojno se je na-želo v Nemčiji povprečno po 268 milijonov bušljev rži. V Nemčiji bo letos tudi produkcija pšenice in ječmena znatno večja kot lani. ovsa pa manjša. — Lombardiranje Vojne škode. Poštna hranilnica lombardira z velikim uspehom vsak dan obvoznice Vojne škode. Velika m®ožina državnih nameščencev in invalidov jfh je žc vnovčila. V kratkem izda Poštna hranilnica bilanco, iz katere se bo videlo, koliko denarja se ie posodilo v mesecu novembru v ime 'ombardirania tega državnega papirja. = Nova določba Svetovnega poštnega društva. S 1. oktobrom so stopile v veljavo nove določbe, sklenjene na lanskem svetovnem poštnem kongresu v Stockholma. Najvažnejše izpr&membe se nanašajo na popolno ukinjenje frankiranja blagovnih vzorcev, tiskovin, dopisnic itd. s plačanim odgovorom. Izpreminjajo se tudi nekatere določbe glede prometa s povzetnimi pismi, pristojbine poštnih nakaznic, vrednostnih pisem in pošiljk z malo vrednostjo, obsega dopisnic, nedostavljivih poštnih pošiljk, maksimalnega obsega blagovnih vzotccv in zaprtih pošiljk, poštnih izkaznic in potrdil potom odgovora, cenejših postavk za težo inozemskih pošiljk in končno glede znižanja odpremnih stroškov za časopise. = Sekvester nad dohodki Stevonsko-po-dravske železnice. Okrajno sodišče v Osiie-ku je razglasilo sekvester nad čistimi dohodki Slavonsko podravske železnice, da po ravna s pravo močno razsodbo določeno odškodnino v znesku 52.000 dinarjev grofu Ladislavu Majlathu, kj mu -je iskra iz lokomotive zažgala gozd. Ravnateljstvo železnice ugovarja pravici do sekvestrfranja dohodkov. = Obtok novčanic v Avstriji. Po izkazu Avstrijsko narodne banke od 23. septembra t. 1. je bilo tega dne v Avstriji v obtoku za 756 milijonov šilingov novčanic. to je v primeri z izkazom z dne 15. septembra za 24 milijonov mani. = Izsekavanje gozdov v Bohi Kotorski. Večja dekliška družba začne v kratkem iz-sekavati v Boki Kotorski večji kompleks gozdov, kakih 20 km od iuke. V oristani-šču se gradi skladišče za izvoz hrastovega, ielovega in borovega lesa. Hkrati se zgradita tudi žaga in industrijska železnica med pristaniščem in gozdovi. Ta ozkotirna železnica bo spajala šume z morjem pri Risnu v Bcki. = Kanalizacija Sarajeva. Mestna občina sarajevska dovršuje kanalizacijo ob periferiji mesta. Program kanalizacije predvideva za letos polovico vsega dela. ostanek pa se dokonča prihodnje leto. Tako ne bo tekom enega leta v Sarajevu niti ene ulice več, k: ne bi imeia kanalizacije. = Kmetijstvo na Angleškem. Angleška poljedelska komisija ie predlagala ministru za poljedelstvo, na.i bi se dovoljevale kme-tijcem podpore, ki naj bi za Angleško in Wales znašale v prvem letu pet milijonov funtov. Komisija zatrjuje, da bo ta denar zelo dobro naložen in da bs. neposredno zboljšal razmere v kmetijstvu. Priporoča tudi stalno politiko kmetijskih podpor, da se dvigne produkcija, zmanjšajo njeni stroški in zboljša tržni sistem. = Poljedelska in industrijska razstava v Kahiri. V Kahiri se vrši od 20. februarja do C marcu 1926 velika poljedelska in industrijska razstava. Razstava bo imeia sledeče skupine: 1. Poljedelska skupina 1.) poljedelski proizvodi, 2.1 poljedelska industrija, 3.) živina. 4.) veterinarska služba, 5.) čebelar- tvo sivo, 6.) svilarstvo in 7j sadjereja. IL Industrijska skupina: 1.) motorti, 2.) poljedelsko orodje. 3.) prevozna sredstva, 4.) te&stflije, 5.) pohištvo, 6.) gradbeni materija!. Namen razstave je pospeševanje poljedelstva v Egiptu In popularizacija uporabe poljedelskega orodja. Parobrodne družbe, ki vzdržujejo zvezo med Evropo m Egiptom bodo dovoljevale za posetnike razstave 50 do 70 odstotkov popusta. Za informacije je vprašati: Directeur de la Societč Rovale d' Agriculture B. P. No §3 Cairo. = Uporaba premoga na Dunaju. V prvem četrtletju t. 1. se je uvozilo na Dunai 469.310 ton črnega premoga, 203.495 ton rujavega premoga in 1S.868 ton koksa. Od januarja do marca je torej skupno prišlo na Dunaj 691.673 ton. Od 469.310 črnega premoga se je v Avstriji izkopalo 15.2S4 ton in od 203.495 ton rjavega premoga pa 171.324. Od črnega premoga sc je porabilo 194.077 ton za domačo kurjavo 160.154 ton so porabile mestne plinarne. 60.011 ton industrija in 55.068 ton mestne elektrarne. Zadnje so prevzele tudi največjo količino rjavega premoga, to je 139.830 ton. = Produkcija železne rude v Avstriji ie znašala v 1. 1924. 7,138.047 metrskih stotov. Največ, to je 87.3 odst., se ie železne rude izkopalo na Štajerskem, potem na Koroškem 11.8 odst., na Solnograškem 0.5 odst. in na Nižjem Avstrijskem 0.4 odst. Bone 1. oktobra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki. — Vrednote: investicijsko posojilo 81—88, zastavni listi Kranjske deželne banke 20—25, zadolžnice Kranjske deželne banke 20—25: Celjska posojilnica 201 —205, Praštediona 1000—0, Kreditni zavod 175—1S5. Ljubljanska kreditna 220—0. Stroj ne 125—126 (125). Trbovlje 365—370. Vevče 120—130. Niha g 36—38. Stavbna 165—180, Šešir 115—150. Blago: les: bukovi plohi, 35-45 —55-70, mm, 2.25-4.50, fco meja trans. 550—0: hrastovi hlodi od 30 cm, I. in II. vrsta, ico ra&l. post. 0—460; breza, okrogla, 10—.30 cm, fco meja 0—380; bukova drva. 1 rn dolž.. fco nakl. postaja 4 vagoni 17.50—17.50, (17.50): poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 255 —0, turščica sremska, ico'nakl. post. 182.50 —0, nova sušena, par. Indjija, prorniptna 0— 162.50, v storžih, par. slavonska postaja 0—75, nova. november-januar, par. slav. post., kasa 100% pri sklepu 0—122.50, fižol ribničan, fco Ljubljana 315—0, mandalon, ico Ljubljana 300—0, prepeličar, fco Ljubljana 350—0; krompir beli, gladki, fco štajerska postaja 65—0, Obnerjev (vrsta »Kraljica«), fco štaj. post 60—0. ZAGREB. Na tržišču bančnih papirjev ie bil promet le malhen. V važnejših papirjih, v katerih is bilo nekai zaključkov, je ostal tečaj na včerajšnji višini. Ponudba je bila velika, biago pa je ostalo na višini zadnjih zaključkov. — Industrijski papirji so še nadalje zanemarjeni. Nekaj zanimanja ie bilo za Eksploatacijo. v kateri je bilo več zaključkov po 51—53. Ostali papirji so bili skoraj nespremenjeni. — Zanimauje za Vojno škodo je bilo manjše. Vsled velike ponudbe biaga se tečaj še ni mogel popraviti. Dinar je v Curihu zopet neznatno popustil. Na našem tržišču se je poslovalo za to danes na bazi 9.175. Vsled tega ni zaznamovati skoraj nikake spremembe v primeri z zadnjimi tečaji Le deviza na Italijo je nekoliko oslabela in zaključila pri tečaju 228.373. Nekaj čvrstejša j\ bila Praga. Skupnega pro meta ie bilo za 7.5 milijonov dinarjev. — Notirale so devize: Dunaj 791.20—801.20, Berlin 1337.70—1347.70, Italija izplačilo 227.30—229.70, London, izplačilo 272.66— 274.66, ček 272.625—274.625, Newyork ček 56.11—56.71, Praga 166.50—168.50, Pariz 265.875—269.S75 Švica 1086.50—1094.50; valute: dolarji 55.325—55.925. češkoslov. krone 164—166. marke 1321—1331; efekti Litorale 0—55. Trgo 11—0, Eskomptna 134 135.50. Kreditna Zagreb 136—138. Hipo 73.25 —73.75. Jtigo 112—112.50. Praštediona 1005 1010, Etno 145—0, Slavenska 45-50, Ljublj. kred. 220-0, Mednarod. 70-0, Nar. banka 0— 5000, Eksploataciia 51.50-53. Drava0-260. Du brovačka 720—0, Šečerana Osijek 510—520, Nihag 380, Gutmann 435—440 Slavonija 54 —54.50, Trbovlje 360—635, Union 0^450. Vagon 85—0, Vevče 120—0; investicijsko posojilo S2, agrarne obveznice 52, Vojna škoda, promptna 362.50—364.25. za oktober 365—367. BEOGRAD. Devize: Dunaj 793.50—796.50, Atene 80—84, Berlin 1.34.5—1347. Budimpešta 792—793. Bukarešta 26.50—27. Italija 227.50 —228, London 273.30—273.40. Ne\vyork 56.40—56.41. Pariz 266 -266.50. Praga 167.40 167 30. Švica 10S9—10S9.50 CURIK. Beograd 9.1875. Berlin 123.40, Newyork 518.30. London 25.09. Pariz 24.35. Milan 20.S5. Praga 15.355, Budimpešta 0.007250, Bukarešta 2.44. Varšava 87, Dunaj 73.15. TRST: efekti: obligacije Julijske Krajine 67.50. Živnostenska 272. Assicurazione Generaii 6300, Riunione Adriatica A 3100, Riunione Adriatica B .3050, Cosulich 279, Daimazia 266, Libera Triestina 480, Lloyd 1000, Oceania 168. Tripcovich 380, Daimazia cement 637. Split cement 465, Krka 329: devize: Beograd 43.70 — 44. Dunaj 345 do 360, Budimpešta 0.0335 — 0.0350. Praga 73.10 — 73.60, Bukarešta 11.25 — 12, Pariz 116.50 — 117.50. London 119.90 — 120.25; valute: dinarji 43.25 — 44. 20 zlatih frankov 93 — 97. PRAGA. 3eograd 60.075, Berlin 804.25, Curih 652.25, London 163.40, Milan 136.25, Ne\vyork 3.3.75, Pariz 159.25, Dunaj 477.625. DUNAJ. Beograd 12.5350 — 12.5450, Berlin 168.40 — 168.90, Budimpešta 99.02—99.32 Bukarešta 3.3625 — 3.3825. London 34.2525 do 34.3525. Milan 28.51 — 2S.63. Newyork 707.35 — 709.85. Pariz 33.18 — 33.34, Praga 20.96 — 21.04. Sofija 5.1250 — 5.1650, Var- šava 116.35 — 116.85, Ourih 136.40 — 136.90; dinarji 12.51 — 12.57. BERLIN. Beograd 7.41, London 20.305, Newyork 4.195, Pariz 19.69, Curih 80.92, PARIZ. (Opoldne) London 102.77, New-york 21.23, Milan 85.35, Curih 409, Bukarešta 10.05. LONDON. (Opoldne) Beograd 273. Pariz 102.65, Newyork 484.125. Milan 120, Praga 163.50. Dunaj 34.35. Bukarešta 10.25, Glavni dobitki tombole Sokola I., ki so razstavljeni v izložbah tvrdk Gričar & Me-jač in Geršak & Co. so visoke vrednosti in si je še vsakdo kupil tablice, ki je videl razstavljena darila, odnosno dobitke. Poleg 11 glavnih tombol je še 80 četvork in 50 pe-toric. Na slednje odpadajoči dobitki so občinstvu na vpogled v izložbah tvrdke I. C. Mayer v Stritarjevi ulici. Začetek tombole je točno ob pol 3. uri popoldne. Od pol 2. do pol 3. ure koncert godbe Sokola I. Zadnji čas za nakup tablic. Sezite po njih! Sreča je Vaša! on Nacionalni lahkoatletski miting ASK* Primorje m TKD, Atena Kakor smo že poročali, se vrši v soboto in v nedeljo ob 14. odnosno 13.30 uri na igri šču ASK. Primorje, Dunajska cesta, naci« jonalni jur.iorski in seniorski lahkoatletski miting ASK. Primorje ter istočasno aamski propagandni nacijonalni miting TKD. Ate* na. Udeležba atletov in atletinj je kvalita« tavno in kvantitativno zelo močna. Na sto pi nad 50 juniorjev in 60 seniorjev ter 25 ntletinj, članov in članic klubov: Hašk (Za* greb), S. K. Ilirija (Ljubljana) ter ASK. Pri« morje moška in ženska sekcija kompletni, TKD. Atena z damsko sekcijo kompletna in najboljše lahkoatletske moči: Aška. Ma« rathona, Polic. Sp. Kluba (vsi Zagreb), S. K. Ptuj in S. K. Celje. V juniorskih discipli« nah imajo največ šans do 7mage: Arhar, Weibl, Jančigaj, Slamič H. (ASK. Primorje) Stepišnik, Živanovič (S. K. Ilirija), Kovače* vid, Vukovič. Hellebrandt. Kallav (Hašk), Schlesing-er (Makabi) in Močan (S. K. Ce« Ije). V nedeljo je najinteresantnejši del spo« reda: 100 m (starta 9 tekačev); borba za zmago in placement se ho v glavnem vodi« la med dr. Perparjcm, Valtričem (ASK. Pri* morje), Matzem. Modecom in Plechatvjcm (vsi Hašk). Favorit je dr. Perpar. Na 400 m se srečata stara znanca Valtrič in Rosen« kranz (Hašk) ki naleti na resno konkuren* co Boraniča (Marathon), Hoffmana (Hašk) posebno pa Močana (S. K. Celje). Progno= za za končni izid je težka, ker je Valtrič v zadnjem času nekoliko bolehen, vendar sc pričakuje, da bo s svojo rutino in energijo zmagal. Pri 1500 rn vidimo elito jugoslov. tekačev na srednje proge. Letošnji državni prvak Rosenkranz (Hašk) naleti na naj« ostrejšo konkurenco svojih soklubašev Mr« kše, Ferkoviča ter na naše najboljše Derža* ja (Ilirija), Vidica (Primorje) in Močana (Celje). Zmago bo po našem rnner.ju odio* čil finish v zadnjih metrih. Pri 5000 m se bo borba za zmago vodila v glavnem med Deržajem (Ilirija), letošnjim prvakom in iz* bornim juniorjem ASK. Primorje, Slapni« carjem. Pričakuje se z gotovostjo v tej toč» ki izboljšanje dosedanjega drž. rekorda. Pri hoji 3 km je siguren favorit Dobrin (Ašk), rekorder in drž. prvak, vendar so mu zelo resni konkurenci Trošt, Slamič H. (ASK. Primorje) in Knežič (Marathon). V skoku v višino starta elita naših skakačev, 11 po številu. Borba za zmago bo med seda« njim rekorderjem Ferkovičem (Hašk) in inž. Zgago (Marathon). Za placement se bodo borili Kallav, Jamnickv (Hašk) ter Gregorka (Ilirija). Pri skoku ob palici bo gotovo prvi dosedanji rekorder in prvak Ferkovic (Hašk): za drugo in tretje mesto se bodo borili Štrekelj, Gregorka (Ilirija) ter Kovačič (Ašk). Pri troskoku vidimo sa« me odlične rcprc?cntante te panoge: Jaku= piča, Ferkoviča, Bukača in Kallava (Hašk), inž. Zgago (Marathon) in dr. Tcrperja ter Vukmanoviča (ASK. Primorje). Meti diska in kopja so izborno zasedeni, po 13 v vsaki od teh disciplin. V disku bo borba za zma« go med Zagr. policistoma BratuKčem in Zo« rajo; v kopju ima Gašpar (Ašk). rekorder in prvak, ostro konkurenco v Hcllebrandtu (Hašk). Orehku in Zupančiču (S. K. Ilirija). Najzanimivejša točka bo vsekakor olim« pijska štafeta. Hašk nastopi najbrže v pc« stavi Ferkovič. Rosenkranz, Plehatv, Mo= dec. Enakovredu:'. nasprotnika sta vsekakor ASK. Primorje s štafeto Arhar, Valtrič. \Veibl, dr. Perpar ter S. K. Ilirija v postavi Zupančič, Močan (S. K. Celie) kot gost. Stepišnik. Živanovič. Mali plus pa fma na vsak način štafeta Haška. V damskih točkah bomo videli nastopati med ostalim naše i?borne moči ?ant;l Dušo, Krisch Marijo (ASK. Primorje), Tomljeno--vič in Pervan (ASK., Zagreb) in Cimpcr« man (Atena). | V splošnem je z ozirom na izredno moči no konkurenco, kakor v moških tako tudi v damskih disciplinah pričakovati izboljšanje marsikaterga slovenskega kakor tudi jugo* slovenskega rekorda in športno ter užitka željno občinstvo ne bo hotelo zamuditi pri* like posetiti to tekmovanje, ki bo, lahko mirno rečemo., največje te vrste do sedaj v Sloveniji. Prcdprodaja vstopnic se vrši v trafiki Sever, šelenburgova ulica. Istotam kakor tudi pri blagajni na igrišču so v pro* daji programi in celotna startna lista mitin= ga po 2 Din komad. Službene obje\-e LNP. (Iz seje p. o. 30 IX. 1925.) Poslovni odbor opozarja klube, da oddajajo pravočasno in pravilno izpol* njene tiskovine za postavo moštva. V slu« čaju. da nimajo klubi na razpolago tiskovin morejo do preklica oddajati postavo mc« štva na polovici poslov, papirja. — Poziva* jo se klubi Merkur za tekmo 13. IX.: Ilirija. Hcrmes za tekmo 21. IX.; Atletiki 8. IX., da nemudoma pošljejo podsavezu postave moštev. — Čitajo se s pravom nastopa kot sledi, igralci za Hermes: Avsec Ivan, Skrai« ner Josip, Tušsr Albin vsi 7. X. Tajnik II. Nedeljske negomeine tekme. Na igri« šču Ilirije se vrše jutri nekatere prijatelj* ske tekme, od katerih bo posebno tekma med I. moštvom Ilirije in Hermesom prine* sla predvidoma lep šport in zanimivo bor« bo. Razpored tekem je sledeč: ob 9.15 na. raščaj Ilirije : Mladika, ob 10.30 Ilirija jun. : Krakovo, ob 14.: Ilirija rez. : Slavija, ob 15.30 Ilirija I. : Hermes. V slučaju nepo voljnega vremena dopoldanski tekmi odpa* deta. Vstopnina minimalna. Iz sekcije ZNS. (Službeno.) Delegirajo se k tekmam 4. t. m.: Ilirija nar. : Mladika g. Kemperle, Ilirija jun. : Krakovo g. Smo« le A., Ilirija rez. : Slavija g. Ahčan, Ilirija I. : Hermes g. Mužina. — Tajnik. Dsmska sekcija S. K. Ilirija. V nedeljo dopoldne točno ob 9.30 uri sc vrši hazenski trening za prvo družino in obe rezervni dru žini. Udeležiti se morajo treninga predvsem sledeče članice: Sporn, Petan. Legan. Oman Koch L, Vider. Bernik. Jermol I. in II., Oze« bek. Privšek. Tratnik. Koželj. Schweiger I. in II. Erber. Česnik. Rihar, Koch IL. Golob. Ferjančič, Eržen in Traun. Istočasno se po živa Cerkvenikova. da se sigurno zglasi na igrišču do 10.30. Prinesti je s seboi vso opremo, kar jo imajo doma posamezne čla* niče. Na mitingu TKD. Atena sekcija ne starta. — Načelnik. Službeno iz LLAP. Glasom brzojavne« ga obvestila JLAS. je poliski atletski saver zopet odgodil tekmovanje, ki bi se imelo vršiti v dneh 10.. 11. in 12. X. v Varšavi. Kdaj se bo to tekmovanje vršilo, bo pravo* časno objavljeno. Toliko v vednost in rav* nanje atletom Deržaju, dr. Perparju in Val* triču. S. K. Ilirije nogom. sekcija. Sestava mo štev za jutrišnje tekme v garderobi. Član« stvo sekcije se naproša, da o priliki teh te* kem obračuna z načelstvom članarino in stavbne kamne. — Načelnik. Nov svetovni rekerd Hcrffa. Na lahko* atletskem mitingu v Abo je Hoff skoči! 4.25 ter s tem postavil nov svetovni rekord V skoku v daljavo je dosegel 6.84. Na istem mitingu je Astrom tekel 200 m v 22.1 in po* stavil nov finski rekord. Z&morra kot sodnik. V sredo se je slo-viti španski vratar Zamorra hotel pokazati Dunajčanom tudi kot dober nogometni sod nik. Španska reprezentanca ie na Dnnaju stanovala v hotelu Metropol. Nameščenci tega hotela pa imajo svoje nogometno mo« štvo in Zamorra se jim je hotel oddolžiti za dobro postrežbo ter ie prevzel funkcijo sodnika pri tekmi moštva Metropola proti moštvu hotela Bristol. Poleg tega pa je bilo Metropolovo moštvo ojačeno še s petimi rezervne španske reprczcntancc. Pa kljub temu se Metropolovcem ni posrečilo, da bi zmagali. Moštvo Bristola je zmagalo komb. moštvo Mctropo!»Španija s 3 : 2. Zamorra kot sodnik se je postavil v sredo igrišča ter skrbno pazil na znamenja svojih stran> skih pomagačev. Pa je žvižgal. Vso stvar jc očividno smatral za — zabavo. A. S. K. Primorje priredi po svojem nacijonalnem lahko atletskem mitingu v no* deljo 4. t. m. ob 20. uri v areni Narodnega doma zabavno prireditev z nekaterimi koncertnimi točkami in plesom. K tej priredit* vi vabi vse svoje članstvo in po njih vpelj:i. nc goste. Posebna vabila se no pošiljajo. Finančna seja S. K. Ilirije sc vrši jutri dne 4. t. m., ob 9. dopoldne v darr.skcm salonu kavarne Emona. Trening tekma naše nogometne repre« zentance. Kakor smo žc poročali, gostuje v nedeljo v Zagrebu graški Sturm, ter igra proti naši reprezentanci, ki bo nastopili proti češkoslovaški in Italiji. Za to tekmo je podsavezni kanetan prvotno določil n'.* stopno moštvo: Mihelčič«Vrbaneič, Vragovič rMarjanovič, Premrl. Križ«Poduje I.. Ben* čič, Luburič. Petkovič, Radič. Savezr.i kanetan je brezdvomno imel pri svoji izbiri dr-bro roko. Z ozirom na prvenstvene tekme na je savezni kapetan moral izprcrr.eniti to postavo ter je za nedeljsko tekmo določi! nastopno moštvo: Mihelčič*Vrbančič. Kunst sMarjanovič. Premrl. Križ« Podujc I., Ben* čič, Luburič Petkovič, Radič. Rezerve: Gr* denič, Vragovič, Perška. Vremensko poročilo Ljubljana, 2 oktobra 1925. Liubljana, 306 m nad morjem Krai opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine 1 mm Liubljana . . . 7. 7690 14-3 brezv. dež 2-3 j Ljubljana . . . 14. 767-2 20 0 sev. vzh. obl. Ljubljana . . . 21. 767-9 17-0 pol. ob'. Zagreb .... 7. 757-7 1S0 sever 20 Beograd . . . 7. 767-8 160 brezv. 30 Dunaj .... 7. 13-0 Praga .... 7. 7703 sev. vzh. megla Inomost . . . 7. Solnce vzhaja ob 5'58 zahaja ob 17-40, luna vzhaja ob 1815, zahaja ob 5'51. Barometer viš;i( temperatura visoka. Beograjsko vremensko poročilo je mo« I Dunajska vremenska napoved za sobot ralo, žal, izostati, ker jc bila telefonska pro« i lo: Jesensko milo in lepo vreme, ga pokvarjena. . Tekme španijelov in psov ptičarjev v Mariboru Maribor, 30. sept. Klub ljubiteljev ptičarjev v L j u b I ja-i i in glavna podružnica Slov. lovskega društva v Mariboru sta priredila 26. t. m. starostno tekmo španijelov ter iT. septembra vporabnostno tekmo psov ptičarjev. Obe tekmi sta se vršili v zasebnih loviščih Hoče. Skoke, Orehova vas in Račje. Ker je klub ljubiteljev ptičarjev včlanjen pri Avstrijski kinološki zvezi, so se vršile tekme po izpitnih pravilih, ki so veljavna za imenovano zvezo. Kajti ravno na ta način so tudi te tekme mednarodnega pripoznanja. Kinološka zveza je poslala k tem tekmam kot sodnika g. vlad. svetnika Henrika Erhardta in g. Ludvika Merey pl. Kaposmere, pod imenom »Hegendorf«, znanega avtorja izvrstne knjige »Der Gebrauchshund«, a klub ljubiteljev ptičarjev iz Ljubljane g. Urbanca in gosp. ravnatelja dr. Lokarja. Tekme je vodil s:, ravnatelj Klobučar iz Maribora. Za tekmo španijelov se je prijavilo S španijelov. Ker se žal iz tehničnih razlogov ni mogel izbrati prikladen teren in čas za tekmo (samo polje), se ori tej tekmi ni doseglo onih uspehov, katere smo pričakovali. Kajti glavno, kar pri španijelih pride najbolj do veljave, grmarjenje in vodno delo, se vsled neprikladnega terena ni moglo spraševati. Bodoče bi se morale vršiti tekme španijelov šele v drugi polovici oktobra in v z gozdovi in grmovjem pokritem terenu, kar je španiiel SDeci-ialist ravno v grmarenju. Toda ne gle-r1^ na to moramo biti s temi uspehi zadovoljni. kajti kvaliteta teh psov nam dovolj jamči boljših uspehov. Rezultati so sledeči: Bistra Pohorska (lastnik dr. Gorišek, Sv. Lenard) Il.a darilo s 190 točkami ter plemensko oceno 15. Hera v. Rottenburg (lastnik Josip Malenšek, Ljubljana) Il.b darilo s 170 točkami, plemensko oceno 17. Ali v. Bauernhaus (lastnik Rado Hribar. Ljubljana) Ill.a darilo s 135 točkami in plemensko oceno 13. Potem sledijo s primeroma tudi dobrim uspehom: Heidi Ha*enstein (lastnik g. Robič). Heidi Pohorska (lastnik g. Marin). Dash Posavski (lastnik ing. Pahernik). lika Pohorska (lastnik dr. Robič), Gvns Posavski (lastnik mag. ph. Vidmar). Posebno nagrado odvetnika dr. Goriška iz Sv. Lenarda, Din 500 za najboljšega poklicnega lovca dreserja, je dobil z. Lešnik iz Bistrice, klubove nagrade po Din 250 lovec Cjuha iz Sv. Lenarda in Din 100 lovec Hakl iz Ljubljane. Dne 27. se je vršila vporabnostna tekma psov ptičarjev. Priglašenih je bilo pri tej tekmi 9 psov, po večini so bili neniški kratkodlaki ter 2 gordon-sette-ra. Ker so za vporabnostno tekmo najstrožji pogoji pri spraševanju, so imeli vsi precej težko preizkušnjo. Toda razveseljivi uspehi tekme nam kažejo, da se lahko tudi s tem materijalom. kosamo na inozemskih prireditvah. Ravno pri teh tekmah smo spoznali, da so za naša poljska lovišča najbolj priporočljivi nemški kratkodlaki pti-čarji. Rezultati so sledeči: Grom von Feil-hofen (lastnik g. ravn. B. Pogačnik, Maribor) la darilo z 278 točkami. Axl (lastnik graščak Pollak, Neuklošter) I.b darilo s 274 točkami; Loti (lastnik g. dr. V. Pfeifer. Maribor) Il.a darilo z 228 točkami: Senta( lastnica ga. Behr-blak, Ptuj) Il.b darilo z 214 točkami; Flora (lastnik g. dr. Lipold, Maribor. II.c darilo z 213 točkami. Potem sledijo: Li-ja (lastnik ing. Lenko. Št. Peter) Ill.a darilo s 188 točkami; Tiček (vodnik r. svetnik Križaj. Ljubljana) IH.b darilo s 176 točkami: Uff (lastnik g. dr. F. Luck-mann, Ljubljana) III.c darilo z 170 točkami; Treff (lastnik rač. svetnik Kropš, Maribor) »pohvalo«. Iz rezultatov samih je razvidno, da je bila konkurenca zelo ostra. Razveseljivo je posebno to. da ie 14-mesečni »Grom« g. ravn. Pogačnika iz psarne ravnatelja Klobučarja odnesel prvo darilo. Nagrado g. dr. Kupnika za najboljšega poklicnega lovca-dreserja je dobil g. Korošec, Župeča vas. Zanimanje za obe tekmi je bilo veliko. Na predvečer tekme se je vršil pozdravni prijateljski večer v restavraciji »Meran«. Med drugimi odličnimi gosti je posetil tudi ta večer g. veliki župan dr. Pirkmayer, dvorni svetnik Stare in mariborski podžupan dr. Lipold. Med številnimi pozdravnimi nagovori je no-tekel ta večer kar najprisrČneje. Posebno kratkemu Dredavaniu g. von Me-reya se je sledilo s splošnim zanimanjem. Dne 27. septembra so se pri zaključnem večeru tekme objavili rezultati in-so inozemski sodniki čestitali prirediteljem tekem k lepim uspehom. Po vežbalnem streljanju in strelski tekmi nam je nudila glavna podružnica Slov. lov. društva v Mariboru sedaj tudi prav dobro uspele tekme psov. Iz tega sledi, da je ustanovitev Klavne podružnice SI. lov. dr. delo pospešila in poglobila. Upamo, da bodo uspehi čistokrvnih psov. ki so bili tudi po mednarodnem merilu visoki, prepričali vse lovce, ki so lovili s psi neznanega in neplemenitega pokolenja, da je treba smotreni pso-reji posvetiti vso pažnjo v korist racijonalnega izvrševanja lova. Dopisi CERKNICA. Podružnica Jugoslovenske Matice ima dne 4. oktobra ob 13. uri redni letni občni zbor v prostorih g. Andreja Zgonca v Cerknici. ZAGORJE OB SAVI. Redni letni občni zbor «Giasbenega društva® se vrši dne 4. oktobra cb 15. uri v glasbeni sobi v Sokol-skem domu. Udeležite se ga polnoštevilna. — Odbor. 1928 DOL PRI HRASTNIKU. V nedelio dne 4. oktobra prirede na pošti pri g. Drakslerju ob 3. uri popoldne dolski pevci sestanek, na katerega vabiio vse prijatelje petja. Ker tokrat ni v Hrastniku nobene napredne prireditve, upamo na povračilo udeležbe Hrast-ničanov. ZIDANI MOST. V soboto zvečer so neznani zlikovci odnesli posestniku Ivanu Kr-žanu na Vrhovem iz zaprtega hleva sedem kokoši. Par sto korakov od hleva so našli drugi dan mlako krvi in kurje perje, znak, da sc je tatu zelo mudilo. — V nedeljo zvečer so vdrli neznanci v gostilno gospe Alojzije Musar na Hotemežu. Sneli so okno v sobi, kjer spi domača 8-letna hčerka in odnesli kolač sira, nekaj denarja in tobaka. — Dne 30. septembra je stroj tovornega vlaka zmečkal premikalnemu delavcu Karlu Lo-karju levo nogo na stopalu. Ponesrečencu je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Vidmar iz Radeč. BRASLOVČE. V nedeljo dne 4. oktobra po prvi maši c-krog 8. ure zjutraj bo imel prvič pri nas shod naš poslanec g. dr. Pivko. Sestanek se bo vršil v gostilni g. P1as-kana. Ker vlada med tukajšnjimi naprednja-ki precejšnje zanimanje za shod, se obeta številna udeležba. BREŽICE. Nocoj ob 20. uri se vrši v veliki dvorani Narodnega doma «Jadranski večer® z bogatim sporedom. Predava ravnatelj gosp. dr. L. Bohm o temi: »Jadranska pristanišča* in njih pomen z ozirom na narod no gospodarstvo«. Sodeluje nadalje članica zagrebške opere gdč. Marta Pospišilova ter poznani pevski kvartet «Zep;č» iz Ljubljane. »Jadranski večer® bo brezdvomno najlepša ln užitka polna prireditev tekoče sezone v Brežicah, na kar se opozarjajo prijatelji našega pokreta. JEZERO PRI PRESERJU. V teh dragih časih je pač otvoritev nove šole redkost. In tako redkost bomo obhajali dne 11. oktobra na Jezeru pri Preserju. Ljubitelje mladine opozarjamo, da lahko ta dan uživajo nekoliko lepih uric med nedolžnimi otroci. Začetek slovesnosti bo ob 10. uri s sv. mašo na Jezeru. Po maši otvoritev, blagoslovitev in ogled šole. Po ogledu šole bo šolska veselica v novi šoli. Po skupnem obedu in obdarovanju otrok se bo vršila popoldne šolska prireditev, na kateri bodo sodelovali tudi otroci iz sosedne preserske šole. Pri celodnevni prireditvi sodeluje pevski zbor in godba iz Ljubljane. Vlaki vozijo iz Ljubljane ob 8.40 in 14.25, nazaj pa ob 1S.23 in 22.20. Kdor se žel' udeležiti skupnega obeda, naj javi krajnemu šol. svetu ali upra vitelju šole na Jezeru pri Preserju. LITIJA. Pred nedavnim časom smo opozarjali v cJutru®, v kako slabem stanju se nahaja litijski most. Če b' merodajni faktorji takratno kritiko uvaževali in se odzvali svoji dolžnosti, bi se bila lahko preprečila nesreča, ki se je pripetila pretečene dni g. Josipu Planinšku, sodavičarju v Litiji. Približno na sredini mostu so se pod njegovim konjem vdrle mostnice. Konj je padel v odprtino ter visel s sprednjim delom v Savo, lastnika pa je potegnil z vajeti iz voza in je prišel z nego pod kolo Konju se ni zgodilo ničesar hudega, pač pa se je gosp. PlanlnŠek vsled nepričakovanega padca močno prestrašil in poškodoval ter je za vsako delo za dalje časa nesposoben. Slučajni pasanti so mu priskočili takoj na pomoč ter preprečili še večjo nesrečo, ki je pretila. Ponesrečenec je seveda vložil tožbo proti erarju. Danes ponovno opozarjamo, popravite most, sicer se bedo še večje nesreče pogostoma ponavljale. S a fe Telefonski Schovski furnir med novinarji. Pred par dnevi je bil zanimiv mednarodni šahovski turnir med Češkoslovaškim tiskov* nim uradom v Pragi in Madžarskim kores« pondenčnim uradom v Budimpešti, in sicer po telefonu. Madžari so bili beli, Čehoslova« ki pa črni. Po 26. potezi so opustili Madžas ri igro in jo s tem izgubili. Ljubljanski Sshcvski klub. Danes cb 17. je v kavarni Evropa seja odbora Ljubljan« skega šahovskega kluba, ki naj se je poleg odbornikov udeležita tudi gg. B. Pleničar in V. Frankovič. Dnevni red: 1. Upravna situacija. 2. Občni zbor. — Tajnik I. Splošni furnir napreduje hitro. Odigrana so 3. kola in vodijo gg. Rupnik, Škulj in Zev nik s 3 točkami. Igra se hitro, kar je ka« rakteristika splošnih turnirjev; partije so končane v mnogih slučajih že prej kot v eni uri, česar seveda ni odobravati, ker se s tem odvzame partijam resnost, s katero bi se morale igrati. Glede zanimivosti se pa lahko reče. da jih ima ravno splošni tur» nir rekordno število, saj sc menjavajo dob* ljene, zgubljene in zopet dobljene pozicije s skero filmsko naglico. V nasprotnem ozi« tu je pohvaliti Škulja. Milača in Finka, ki si prizadevajo, da spravijo iz partije, kolikor morejo. V sredo je debutiral g. Kari Dernovšek poslcdnjikrat v klubu z malo simultanko, ki jo je uspešno in kmalu končal. Od 10 partij je dobil 8 in pol. Kako pot« jejo danes umetniki Naše življenje se razvija zelo hitro irt napreduje skokoma posebno kar se tiče tehničnih pripomočkov. Pred par desetletji so se ljudje še bali železnice, pozneje jih .ie bilo strah avtomobila. Ko je prišel v promet aeroplan. je nekaj časa vse bežalo od njega. Toda polagoma pridobiva tudi letalo na terenu in menda je imel nrav ameriški tvorničar Ford. ko je deial. da bo kmalu treba pretvoriti fabrike avtomobilov v tvornice z? letala. Beograd je zadnje dni doživel senzacijo. da se je pripeljal tja v letalu pevec Oestwig iz Skandinavije. Umetnik je do zadnjega bil tako zaposlen v domovini. da ni mogel odpotovati po železnici. Poslužil se je torej a^roplana. Vkrcal se je nanj v Oslu in izstopil v Berlinu. Iz Berlina je nadaljeval pot z železnico do Prage, tam pa je zopet za-jaha! zračnega zmaja in dospel na ta način z doma v Beograd v dobrih štiriindvajsetih urah. Oestwig, ki je strasten zrakoplovec, je na zračni črti Praga— Beograd deloma sam vodil krmilo aero-plana. Kakor vidimo, so se moderni umetniki oprostili naziranja. da je človek varen samo takrat, če se zaupa veščim rokam treznega moža. ki vodi lokomotivo ali volan na avtomobilu. Dandanes sede pevec sam h krmilu letala in se pri tem prav nič ne trese za svoje življenje, ker je prepričan, da bo prav tako uspel kakor v svoji vlogi na odtu. Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstvo, vsaka beseda 50 par. Najmanjfil znesek Din 5*—s Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din t-—. Najmanjši znesek Din 10'—, Popravila Mehanik Ivan Legat spM-ijalist za pisarn etroie Maribor samo Vetrlnjaka ulica 30. Telefon Ff 434. Mlekarna vsem inventarjem, poslopjem in stanovanjem se odda za S leta najboljšemu ponudniku pod ugodnimi pogoji, ki se izvedo v mlekarni. v najem. Ponudbe najkasneje do 15. oktobra na Mlekarsko zadrugo v Virovitici. Slavonija. 25041 Za 75 Din Vato na pravi nov baržu-nast klobuk iz starega Pavla Novak, Križevniška ulica 9 1. — Preprojevanje damskih filc klobukov 45 Din, moških 50 Din. 25004 Frizerka pomočnica se išče sa dom. — Dopise pod »V prostih urah* na upravo «Jutra* 25097 Prvovrstna frizerka za dame se takoj sprejme. Izvrstna služba in dober zaslužek. Ponudbe na naslov: M. Mareš, Maribor, Gosposka ulica 27. 25087 15—18Ietnega fanta ki mora biti vešč vseh domaČih del in pospravljanja sob itd. sprejmem kot slugo. Naslov v upr. »Jutra*. 250S8 Krojaški pomočnik se išče takoj za veliko delo Naslov pove uprava »Jutra* 25051 Hišnik trezen in pošten, oženjen brez otrok, ki je enako službo že drugod opravljal se takoj sprejme. Zahteva se red v hiši in obdelovanje majhnega vrta. — Ponudba na poštni predal 33, Ljubljana. 24806 Mobej Mizar, pomočnika fakoj sprejme Ferdo Primožič, Trnovski pristan 4. 24966 Gospodična fntellsentna, s perfektnim znanjem nemščine se sprejme k 7 in 5 let starima otrokoma. Ponudbe tistih, ki so že službovale, in s prepis? spričeval pod šifro »Vzcrojiteljica* na upravo »Jutra*. — Otroške vrtna-rice imajo prednost. 24853 Otroška varuhinja zanesljiva, dobrosrčna in snažna se sprejme k desetmesečnemu otroku. Ponudbe takih, ki so ie slnžbo-vale v enaki lastnosti, 8 prepisi spričeval, na upravo »Jutra* pod »Otroška varuhinja*. 24852 Učenca ali učenko poštenih staršev s primerno Šolsko izobrazbo sprejme Josip Kosmus, trgovina z meš. blagom. Loka pri ZuSmu. 25042 Pekovski pomočnik predpečnik se išče za takoj — Oferte s knjižico je vposlati na parno pekarno Bizjak, Rog. Slatina. 25039 OSieio) Službo gozdarja in lovskega čuvaja iščem. Dopise na upravo «Jutra» pod značko »Vesten čuvai* 248S7 Boljša šivilja bi hodila na dom šivat ter se cenj. damam najtopleje priporoča. Naslov v upravi «Jutra*. 24873 Šivilja dobro izurjena, želi izpre-meniti sedanje mesto. Cenj. ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Spretna šivilja*. 24861 Kontoristinja išče primerne službe. Obvlada perfektno slovensko in nemško tesnopisje. vešča srbohrvaščine in italijanščine ter vajena tajniških poslov. Cenjene ponudbe pod «51etna praksa* na upravo »Jutra*. 24859 Reven dijak iŠČe kakršnokoli službo za čez dan samo za hrano in stanovanje. — Naslov pove uprava . 25050 Izučena šivilja Želi mesta k dobri šivilji. Ponudbe na upravo « Jutra* pod »Z majhnim zaslu/k^m zadovoljna*. 25055 Kontoristinja dobra stenografinia in strojepiska želi vstopiti v kako trgovsko podjetje ali kot blagajničarka. Event. trre tudi nekaj časa brezplačno Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Zanes-Ijiva 12280*. 25067 Izurjena pietiika sprejme delo na dom. Ponudbe pod »Pletilka 12281» na upravo koro novo, iz čelnjevega lesa. za eno spalno sobo in sicer 1 postelja z žimni-co. 1 nofina omarica, umivalnik z marmornato ploščo, 1 velika omara obleke in perilo, shranjeno pri .Balkanu*. Dunajska c. se proda. Obrniti se je na skladiščnika istotam. 25039 Ledenica in kuhinjska miza se po ugodni ceni proda v gostilni pri Štefanu, Miklošičeva cesta št. 4. 2506S Prostovoljna javna dražba uovih iSovljev se vrši dne 4. in 5. oktobra od 9. ure dop. naprej v Hrenovi ulici št. 4. — Kupci vabiio. 25061 Šivalni stroj original <-Singer» za čevljarje. sedlarje ali krojače, predvojno blajo, dobro ohranjen se proda na Poljanski cesti 11 za remizo. 23009 Margo gorčico (senl) zahtevajte povsod. 25030 Instrukcšie daje gimnazijcem jurist po 10 Din ura. Ponudbe pod «TTspeh 12204» na upravo «Jutra». 24971 Skupen pouk v nemščini daje otrokom od 8 let dalje po ugodni ceni nemška učiteljica. — Pojasnila v lopi št. 10 na Vodnikovem triu. 25003 Srebrne krone po Din 4'2S in stare goldinarje po Din 11, v vsaki množini kupim. Ponudbe na podružnico .Jutra* v Mariboru pod . 24S69 M. Geršak & Co. Ljubljana, Kongresni trg 10 Cene čim višje? 22138. Pisalno mizo araerikansko in amerikan-sko pisarniško omaro iz naravnega hrasta kupim. Poštni predal 85, Ljubi iana 25098 Lokomobila za ca. 20 HP se kupi. — Ponudbe na naslov: Matija Perkn. mizarska tvornica, Zg. Šiška. Ljubljana. 25090 Nova hišica s 8 sobami, kuhinjo, kletjo pritiklinami in majhnim vrtom, primerna za trgovino so ugodno proda Hišica leži pri Sv. Lovrencu na Drav polju ob glavni cesti in je oddaljena pol ure od železniške postaje. Naslov pove uprava «Jntra». 24938 Krojači in trgovci! Hiša z izdelovalnico in razpo-siljalnico športnih čepic, perila in oblek se zaradi o-lpotovanja po ugodni ceni proda z vsem inventarjem in z odjemalci vred — Ponudbe na upravo «Jntrs» pod šifro »Dober zaslnžek 12020, 24702 Pozor, usnjarji! Po nizki ceni proda posestvo z vodno močjo v Savinjski dolini Karel Boh. Trbovlje T. 24S90 Parcela v bližini bolnice v obserru 'PO m2 in pričeta stavba obstoječa iz 2 sob. kuhinje, shrambe in pritiklin. ki se do 15. novembra lahko dovTši se prodasta po zelo ugodni ceni. — Naslov pove uprava .Jutra. 25091 Posestvo Kostrivnici, na najlepšem mestu tega okraja z 9 orali zemljišča, vse skupno ob gl. cesti in železnici se proda za 115.(100 Din. — Vprašati v trgovini Jager, pošta Podplat v Sloveniji. 25045 Lepo posestvo prometnem kraju ob glavni resti, katero obstoji iz gostilne in trgovine — dobro vpeljano — so proda Ponudbe na upravo «Jntra» pod šifro «Samoprodaia>. 25020 Zaga se odda v najem za več let. Pogoji povolini. Leži v mestu ob železniški progi Ponudbe na upravo »Jutra. D0d «Zaca>. 550S1 Nova vila se proda. Cenjene ponudbe pod »Ljubljana 180.000» na upravo »Jutra*. 25093 Lokal s skladiščem na Marijinem trgu se odda proti odškodnini (event. stanovanjem), oziroma proda hiša. Naslov v upr. »Jutra*. 24995 Primeren prostor lokal ali posestvo, kjer bi se lahko vodila majhna trgovina, iščem v najem. Cenjene ponudbe na upr. »Jutra, pod »Prostor 0». 24768 Delikatesna trgovina z vinotočem se radi bolezni odda v najem. Pojasnila Zagrad štev. 64 pri Celju. 24709 Lokal za trgovino iščem v zelo prometnem kraju za takoj, ali prevzamem dobro vpeljano trgovino. Cenj. po. nudbe na upravo »Jutra, pod »Dober promet 12201». 25054 Stavbna pisarna zidana, obstoječa iz treh prostorov, ki se nahaja poleg €tavbišča nove cerkve v Sp. šiški se pod ugodnimi pogoji proda. — Naslov pove uprava »Jutra* 25064 Lokali Zadruga »Stan in Dom* odda na Tržaški cesti več lokalov. Pojasnila b« dobe na Aleksandrovi cesti 5 vsak torek in petek od 17. do 10. ure. 25036 Lokal s stanovanjem na prometnem prostoru v mestu se išče. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Takoj ali pozneje 12257». 25023 Opremliena soba se odda solidni gospodični Naslov pove uprava »Jutra* £4979 Več mesečnih sob odda hotel Tratnik. 24954 Opremljena soba lepa, t balkonom in elektriko se takoj odda dvema solidnima gospodoma ali zakoncem brez otrok. — Poljanska cesta 1S/II, levo. Med 11.—13. uro. 24953 Soba za 1 ali 2 gospoda «e odda Naslov pove uprava »Jutra. 2484G Ves dan odsoten gospod gre kot sostanovalec event. vzame tudi sobo takoj. Ponudbe na upravo »Jutra* pod «1. oktober*. 24814 Dijak t* sprejme kot sostanovalec k akademiku na stanovanje. Naslov pove uprava »Jutra*. 24773 2 novo opremljeni sobi (spalnico in kabinet) v vili, soinčna stran, mir, lep razgled, poseben vhod iz stopnišča, oddam boljšemu gospodo. Cena e00 Din, luč in postrežba posebej. — Dopise prosim pod <2 novo opremljeni »ODi* na upr. »Jutra*. 24743 Prazna soba se išče za takoj. Ponudbe na upravo »Jutra* pod ins. St. 25060. 25080 Opremljena soba s posebnim vhodom se odda. Kje, pove upr. »Jutrai 25079 Soba v bližini glavne pošte se odda mirni gosponični. Vprašati med 3. in 4. uro. Naslov pove uprava »Jutra* 25065 Sobico Čedno opremljeno, s posebnim vhodom, tudi na periferiji mesta išče boljši, zelo soliden gospod. — Ponudbe pod »Oktober 12266* na upravo . 25039 Stanovanje kupeu manjše hiše v Ljubljani takoj na razpolago. — Ponudbe na upravo s lesenib igcsiov, jezov in mlinov. 42-1 Tovarna furnirja. ; | Parna Zaga. Gustave le Rouge: Misterija (Roman) — Torej v resnici odpotujete? Indijec ga je gledal čisto preplašeno. — Da, pošten; moj ToIIiam. odpotujem in moj sklep se ne da spremeniti. Pripravi mi takoj navaden nahrbtnik in predvsem ne pozabi mojega browninga. Hitro bom kosil, potem pa grem v urad železniške družbe United Mexico Company. Tolliam je odšel ?. globokim vzdihom. Lionel Bradv pa je stopil v svoj toaletni kabinet. Čez pol ure ga je zapustil sveže obrit, oprhan in v polni posesti svoje energije. Misel na pustolovsko ekspedicijo, na boj zoper misteriozne nasprotnike, je vrnila pogum; nemu vachtmanu vso njegovo življenjsko moč in dobro voljo. — Pred vsem gre za to. da osvobodim Parkerja, si je dejal. Kar se pa tiče Misterije, urediva najine račune malo pozneje. Tretje poglavje. Mvgali. V zapuščenem kraju predmestja North=Beach stoji še danes čudna zgradba: ima dve nadstropji in obstoji iz samih železnih plošč, ki so privite na jeklene trame. Od zunaj ni videti nobenega okna in težko je uganiti, na kak način je mogoče priti v to čudno hišo, kajti nikjer ni nobenih vrat in železne plošče so povsod iste velikosti in iste sive barve. Če vprašate kakega prebivalca onega predmestja, vam bo odgo* voril. da je bila ta hiša, zgrajena neposredno po velikem potresu, določena za tovarno raket in umetnega ognja. Bodisi da podjetje ni uspelo, a!i pa da sc jc mestni svet protivil zgradbi take tovarne v neposredni bližini mesta, zgradba ni bila dogotovljena in dolgo časa je bila «• Železna hiša» prazna. Tik poieg te čudne stavbe je stala razkošna vila, ki je bila prav* zaprav določena za prebivališče ravnatelja te tovarne. Prešlo leto je to vilo kupila neka angleška dama, komtesa Sara de Gloccster, ona, ki so jo v gotovih mednarodnih krogih imenovali Misterijo. Ta dama je hotela dati podreti Železno hišo, da poveča svoj park, toda zaenkrat io je, kakor so pravili dobro informirani ljudje, dala v najem nekemu izvozničarju iz Lombard Streeta, ki je imel v njej zalogo blaga. Tako se ni nihče več brigal za hišo brez oken, katere pročelje je razjedala rja. V noči. v kateri jc postal Lionel Bradv žrtev čudnega vloma, o katerem smo pripovedovali, je hitel proti temu samotnemu kraju možak, ki je bil elegantno oblečen in ni bil nihče drugi kot veliki kupčevalec z demanti iz Montgomery Streeta, po imenu Wilcox. Ovratnik površnika je imel privihan do ušes, klobuk potisnjen na oči in obračal se je pogosto, da vidi. mu li kdo ne sledi. Njegovo čudno, mrzlično vedenje .je kazalo, da je zelo vznemirjen. Ko je prišel pred Železno hišo, je štel železne plošče, počenši od levega ogla, in ko je dospel do sedme, je pritisnil na vijak, ki se na zunaj ni prav nič razlikoval od drugih. Potem je čakal. Čez nekaj minut se je začulo lahno škrtanje, ena železnih plošč se je premaknila in pokazala se je ozka odprtina. WiIcox je vstopil, sledil nekaj časa temnemu hodniku, odprl vrata in se znašel v vestibulu, ki ga je stražil slabo oblečen Kitajec, s katerim je tiho govoril par besed. Nato je šel v sredo vestibula, kjer so vodile železne polževe stopnicc navzdol in izginil je v njih odprtini. Kmalu nato jc Kitajec, ki je bil še vedno nepremičen na svojem mestu, zapazil luč. Zasvetila se je v ozki odprtini, ki se je nahajala sredi vrat. Trikrat se je luč zasvetila in je spet ugasnila: na ta način so zvonili obiskovalci. Vijak, ki je bi! na zunanjem zidu hiše, je pri pritisku avtomatično vezal električni komutator. Kitajec je takoj potegni! za ročaj, ki je bil zve-' i z vrati na cesti in minuto pozneje je vstopil možak kakih štirideset let. Mr. Jedediah Buxton, eden najbogatejših žitnih trusterjev v San=Francisku. Kitajcu je šepnil iste kabalistične besede kot draguljar Wilcox in izginil je kot on po železnih stopnicah. Ko je prehodil dvajset stopnic, je dospel v prostorno in čisto iz železa zgrajeno dvorano. V sredi je stala dolga miza, pokrita s papirjem, okoli mize je sedelo v globokih usnjenih naslonjačih sedem gentiemanov najkorektnejšega tipa. Prazen naslonjač je čakal zakasnelega Buxtona. — Hitite vendar, Mr. Buxton, je dejal šaljivo draguljar Wilcox novemu prišlecu; čakali smo vas, da začnemo. Kitajec Wang=Tai, ki so ga dobro poznali v orijentalskem pred* mestiu kot trgovca z opijem, in ki je bil na videz vodja ostalih članov družbe, je prosil za molk: — Gcntlemen, je začel in njegove male podolgaste oči so se ironično in hudomušno bliskale, novice niso ravno najboljše. Ta mesec se imamo razdeliti samo tristo tisoč dolarjev. To je malo, če pomislimo na riziko in na uplačane deleže. Takoj se je dvignil protest, in sicer s strani kapetana Georgieja Borrowa, ki pa je bil bolje znan pod priimkom Rattlesnake (kača klopotača) in je bil že neštetokrat kompromitiran kot morski ropar, a se je zna! vedno izmazati na neverjetne načine. — To ni mogoče, je vzkliknil; prošli mesec je bilo 500.000 dolar* jev in ne morem si razložiti velike razlike med obema številkama. Wang=Tai je odgovoril z medeno uljudr.ostjo: Ali hočete pregledati potankosti računa, ki ga je — A!i odobril? sel ze Ta edina beseda je imela za posledico, da je na mestu pomirila jezo spoštovanja vrednega kapetana. — Dobro, je mrmral, če je vse v redu... Saj veste, stara mrcina sem. toda na dnu srca iskren kot vsak pravi mornar. Nihče ni odgovoril na njegove besede in \Vang Tai ie začel citati poročilo o položaju z jasnostjo in elcganco. ki b: delala vso čast direktorju kake finančne družbe. Podjetja tega udruženja pa so bila prav posebne vrste: tako na prinu-r • jadrnico, ki so jo zavarovali za zelo visoko svoto, skrivno raz'.rvorili ter blago nadomestili s kamenjem in prstjo. Ko je bila ladja na širokem morju, jo je dal kapetan Rattelsnake pri najlepšem vremenu potopiti in mirno se je vrnil na obrežje v čolnu s pol ducatom lopovov, ki so tvorili moštvo potopljene ladie. Zava; rovalna družba je bila prisiljena plačati, ker ni bilo mogoče doza-zati zločina. Ali pa na primer druga zadeva: draguljar WiIcox ie bi! prodal hčerki nekega milijarderja ovratni biserni nakit za 30.000 dolarjev. Nekaj dni pozneje je s pomočjo sodelovanja mastno plačane soba= rice nakit spet prišel nazaj v železno blagajno draguljarja. Mili« jarderka pa je imeia v svoji omari nakit iz ponarejenih biserov, ki je bil popolnoma enak prvemu. Mlinar Buxton je bil specialist za požare, vsak čas je imel tri ali štiri pravde z zavarovalnimi družbami. Iz teh primerov že lahko sklepamo, da ie bilo delovanje ostalih članov udruženja prav tako poštene vrste in da ni bilo med temi elegantnimi gentlemeni niti enega, ki ne bi zaslužil, da sede na električni sto!. Ko je bila vsota, ki jo je označi! \Vang Tai, pošteno razdeljena, je Kitajec, ki se je taktno vede! kot predsednik skupine, spet povzel besedo: — Gospodje, jc dejal ob splošni pozornosti, kapetan Rattles> nake se je ravnokar pritožil in po pravici, o skromnosti dobička naših podjetij. Priznati moram, da zadnja doba ni bila zeio uspešna: toda danes vam že lahko javim, da bo v najbližji bodočnosti mogočno udruženje MvgJov stopilo v novo. svojo najlepšo dobo. — Kolikokrat se nam je že to obljubljalo, je ugovarjal draguljar Wilcox slabe volje. Do sedaj pa podjetja, ki smo se jih lotili, niso prinesla dovolinega dobička v primeri z nevarnostmi, ki so nam pretile. — To je mogoče, je odvrnil Kitajec z avtoriteto, toda vse to se spremeni. Vrhovni šef Mvgalov je zasnoval imenitno podjetje, v katerem vi ostali ne boste takorekoč ničesar riskirali in ki bo dajalo ogromen dobiček: Znašal bo dokaj milijonov dolarjev. To imenitno obljubo ie sprejel splošen smehljaj zadovoljstva; edinu kapetanu Rattlesnaku je bilo videti, da je le na po! prepričan. — In ta čudovita stvar sc kmalu dogodi? je vprašal z glasom, ki ie kazal neko malovernest. r f9 (i i« w £ v zavojih s© & © J ff|". akumulator, S4s*ossmayerieva ulica 3, PLIN V 11 D Zlili ifc taan Bšzjssk obvešča vse vpisance tečaja v Ljubljani, da se prične tečaj v nedeljo, 11. oktobra t. !• v Nss-ocSnem domu, kjer se vrši prvi sestanek ob 9. uri dopoldan. — Tečaj sc bode delil na 3 oddelke, to je podnevni in večerni. Do navedenega roka se še sprejemajo priglasi pri g. Igliču, krojaškemu mojstru, Kolodvorska ulica, ter tiidi 11. oktobra v Narodnem domu. 5/51a prvovrstno moč, strokovno veščega, samca sprejme takoj Trgovski lakal v sredin; mesta v Ljubljani vzame v najem solidna trgovska veletvrdka eventuelno kupi hišo. ,5621 Cenj. ponudbe pod „TrgovsUi lokal J925« na upravo „Jutra*. Ia staro vi rudeče in belo, najboljše kvalitete, dokler Iraja zaloga nudi po zmernih dnevnih cenah Miio Sagadur, trgovec v Samcboru.! Hrvatska. 5749 aiisti. Izredno ugodna prilika za naložite« denarja! Lukrativno, krasno urejeno in upeljano podjetje z donosom najmanj 30-50°/o dobička, ki se z lahkoto in brez posebnega znanja doseže, se radi smrti lastnika proda. Ponudbe pod „Velik dobiček" na oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, Čopova ulica 21. 5740a Kupim Ponudbe na A. Sajfož; Kočevje. Opozarjamo vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku D!n 2'—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žeie, da se jim po pošti pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede naslovov od „malih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih C3n 2-— Mili ii pil?, smili nisi, itd. za gospode, dečke in fante kupite najceneje v naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti št. 2 nasnroti dramskega gledališča. ' -5639a Konfekcijska tovarna FRf??! DERFKBfi S CiE„ Uubljana. Brezkonkurenčne cene! Dobro blago in solidna postrežba ! ^^■MBMMI————1 sasaaKaaaaaiaiiaaaaaBciiBeBsiaBsiiaasaacEr&EBsssaaaaEaaaaBaasieEussEc: Občina Dol pri Hrastniku namerava oddati zgradbo 1100 metrov dolgega vodovoda. Načrt in troškovnik sta na vpogled v občinski pisarni ali pa pri županu na Dolu. Občina si pridržuje pravico, oddati gradbena dela ne glede na višino ponudbe. Županstvo občine Oo9 pri Siras^nSkt!, dne 30. septembra 1925. 5717a Zupan : Jakob Draksler. Vsem, ki so nam ob pretežki izgubi našega nepozabnega pokojnika, gospoda Vinka Suligoja izrazili svoje sočutje, se najtopleje zahvaljujemo. Najprisrčnejša zahvala zlasti preč. duhovščini, nadvse požrtvovalni in velikodušni Ktr.etski posojilnici, društvu „Soča", gg. pevcem za ginljivo petje, darovalcem cvetja ter sploh vsem, ki so pripomogli k častni udeležbi pogreba. V Ljubljani, dne 2. oktobra 1925, Žalujoči ostali. Vsaka štedljiva gospodinja vporablja v kuhinji, kopalnici - in pri likanju samo piin. -- Neprimerno cenejie. Vedno eislo. Vsak čas pripravljeno, kuha Sar greja hitro. Mnenje o nevarnosti plina je samo predsodek. Ze od leta 1861, odk-ar obstoji plinarna, se ni dogodila nobena resna nesreča. — Napeljava do hiše 8»rezfsls2na. Napeljava v stanovanje stane samo 800 do 1000 Din, plačljivo v 10 mesečnih obrokih. Kuhalnik se dobi že za ... . Din 125'— Likalnik se dobi že za .... Din 140 — Štedilnik se dobi že za .... Din 1800 — Uporaba piana v vseh ob?!?h za varenje, taljenje, kuhanje, pogon strojev itd. najcenejša. Vedno pripravljeno, čisto, prihrana na času in denarju. Pojasnila da:e: MgSTNfli PLIMASNA. □□□□□□□□nooaoDDaaooDnnnnDnnnnDrrnGnncnnDncooo kupuje po najvišjih cenah imm s. nt, Židovska ulica. 3 Brezkvarienja blagaUe-cnlčao snslea;e in vsakovrstno barvanje obleU ANIOK B O C Ljubljana, Selenbnrgoia ni. S Lnadstr. GJrnce-Vič 46. IEEBH3EaE«B£2SHI r. z. z o. z v Ljubljani I trn šie¥s sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje EafaffOdssjs. S® in stalne fm Mi m tam Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbe, poroštva in proti zastavitvi. ^Jj ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□gaggdcogcdnddngddcnj DE -ir n? Hipotekama isssika jugsslnvanskih hranilnic Bnojarl | - TeIe!o» Hipotekama V LJUDIjaRi 173 i (prej Kranjska deželna banka) r ■ ■ i izvršuje vse bančne posle in transakcije Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti naj« ugodnejšemu obrestovanju ter daj« vsakovrstne kredite in predujme. Nakup In prodaja valut in deviz. S8 a po najnižjih cenahnrig L OjuKanavif, Sv. Patra c. 27, poleg hotela Tratnik. Popravila, prelm?5jwsše, spafri oblike. § i Nujna popravila v gj S šestih urah. k ' g__________ KBSBnBBBBBB Pripcročamo novo izdaje Mo Rsniovili romana* * Cyc1a!tien BroS. 22 Din, vez. 27 Din, pošt 1-25 Din Agitator „ Broi 18 Din. vez. ■ 23 Din, pošt 1-25 Din i Izdala fih Jo Tiskovna rartruga i v LjtMani :! nrmrrnnnmnm ii n h nnnnnmrr Kdor rad! čita lepe povesiš naroči priljublierse romane,jutra" Do sedaj so izšli sledeči: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih Pater* KafeSan Cena broš. Din 30'- vez, Din 40 - po pošli 2 Din več Tigrovi zobje Cena broš. Din 30.—, vez. Din 40-—. po pošti 2'— Din več. JE AN DE L A MIRE. Lucif er Fantastičen roman v VI. delih. Cena bro.;. Din 45'-vezano Din 55.—, po pošti Din 2*— več. m PEREAL CUENDAS. Veliki mkvFiitor Zgodovinski roman iz dobe španske inkvizicije Cena Din 30"—, vez. Din 40—, po pošti Din 2*—več. HARRV SHEFF. Hči paneža Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost in nenravno življenje papeža Aleksandra V!, njegovega sina Cezaria in hčerke Lukredje Borgiie Broširano Din 30'— vezano Din 40"—, po pošti Din 2-— več. CLAUDE FARRERE: Gusarji Zgodovinski roman iz življenja morskih roparjev v XVII. stoletju. Cena broš. Din 20—, vezana Din 30'—, po pošti Din 'J'— več. FR. HELLER. Blagajna velikega vojvode Roman. Broš. Din 15.—. vez. Din 25'—, po pošti Din 2'— več FR. HELLER. Prigode gospoda Coiiina Šaljiv detektivski roman i i velikega sveta. Cer.a Din 10—, po pošti Din 2-— vec. IX Knjige se naročajo pri uoravništvu filtra' Ljubijasii, Prešernova ulica 54, □oDonanGcnncDcoGnGannocnnnnooi