Stran 110 ' VRTEC Leto 48 Dr. Rud. pl. Andrejka: Nekaj narodnih pripovedk iz kamniške okolice. (Povedal Čehov oče na Kolovcu.) 4. Mladenič in popotnik. Po svetu je hodil popotnik. Temu se je pridružiJ nekega dne mla-denič. Hodila sta potem skupaj po svetu. Nekoč prideta mimo pastirja, ki je spal, živina pa je bila v škodi. Pa reče mladenič svojemu tovarišu: »Pojdi ti živino vračat, jaz pa grem zbudit pastirja.« Pa gresta. A mladenič udari pastirja tako hudo, da -ga ubije. Popotnika pa prime jeza — a gresta še vseeno naprej. Kmalu pa srečata mašnika z zadnjo popotnico. Popotnik poklekne, mladenič se pa jame norčevati. Tedaj se pa popotnik še bolj razjezi in reče mladeniču: »Najina pota se morajo ločiti, ker ti delaš vse narobe.« Mladenič pa mu odvrne: »Bog tako hoče.« Ko gresta zopct naprej, vzameta nekemu kmetu zlat pehar ter ga dasta ubogi vdovi. Kmalu prideta do neke gostilne, kjer so peli svete pesmi in so se dobro imcli. Sedaj pokleknc mladenič, popotnik pa ne, marveč zadere se ves jezen na mladeniča: »Sedaj imam tebe dosti, kcr vidim, da delaš vse narobe. S tabo res ne morem več popotovati.« Mladenič mu pa odgovori: »Motiš se! Ti delaš vse narobe. Glej, tisti pastir, ki sem ga ubil, bi dru^ače ne bil prišel v nebesa. Ob mašniku, ki je šel mimo, sem se norčeval, a le hudob-cera, ki so morali bežati pred njim. Ko sva pa kmetu vzela pehar, sva storila dobro delo, ker mu je bil pehar Bog; sedaj bo pa častil pravega Boga. Ko sva ga pa libogi vdovi podarila, sva storila dobro delo, ker bo z njim storila mnogo dobrih del. V gostilni so pa peli pobožne pesmi, in jaz sem pokleknil, ker je bil Jezus med svati.« Zdaj izprevidi popotnik, da je imel mladenič prav. A ko se mu hoče zahvaliti za pouk, ga že ni bilo več pri njem. 5. Zeleni^lovec in kmet, Živel je zelo ubog kmet. Imel je šestero otrok. Njegova koča je bila slaba, in streha je kazala na mnogih krajih gola rebra. Slišal je pa od nekega popotnika, da je sreča v deveti deželi. Sklenc torej, da jo poišče. Odda svoje otroke sosedom, zapre kočo ter gre po svetu. Hodi zelo dolgo. Nekega dne sreča zelenega lovca. Ta ga vpraša, kanri da gre; kmetič mu pa pove, da gre iskat srečc. Zelenec mu obljubi scdem debelih prašičev, če mu da ob letu svojo dušo. Rešiti ga pa zamore saino sedem pravil, če mu jih ob letu pove. Dolgo se kmetič obotavlja, slednjič pa opusti misel na srečo, pozabi na Boga ter sprejme lovčev predlog. Vesel žene svojih sedem prašičev domov. Vzame svoje otroke od Leto 48_____________________VRTEC___________________Stran 111 sosedov ter dobro živi. Šele, ko se staro lcto bliža koncu, se spomni ob-ljube, dane zelenemu lovcu. Začne prcmišljevati, katera bi bila zahtevana pravila, pa jih ne more uganiti. Ves v strahu začne moliti k Bogu. Pride zadnji dan. Kmetič odda svoje otroke zopet soscdom, se zapre v kočo ter se zatopi v molitev. Ob enajsti uri ponoči pa potrka nekdo na vrata. Kmetič se prestraši in reče: »Danes ne pustim nikogar v kočo!« A glej! Vrata se same odpro in v hišo stopi sveti Anton. Svetnik mu naznani, da mu je Bog zaenkrat odpustil ter mu pove onih sedem pravil. Na vrata potem napišeta ime Jezusovo, Marijino, Jožefovo — sladka imena in v molitvi pričakujeta zelenega lovca. Ob dvanajstih začujeta trkanje, in brž vpraša zunaj votel glas kmeta, ako zna sedem pravil. Kmet mu jih začne naštevati: »1. Dva sva v hiši, ti pa zunaj rogoviliš, pa ne smeš noter. 2. Ako je človek sam, je dobro, ako sta pa dva, je še boljše. 3. Na vsakem vozu so zadosti štiri kolesa, petega ni treba. 4. Na vsaki roki je zadosti pet prstov, šestega ni treba. 5. Sedem je bilo prašičev, ki si mi jih dal. 6. Moji so šesteri otročiči. 7. Ti si mislil mene dobiti, pa me ne boš.« Zeleni lovec nato razjarjen zatuli in izgine. Sveti Anton pa posvari kmeta, naj se vdrugič ne brati več z zelenim lovcem. (Nadaljevanje.) KratkoČasnici. Arabci so pa računali menda s čr- ._ . tami. Gotovo bo vas, mlade učenjake, Deček ,e dobil od svojega strica zanimal0) kako so to delali< in kako so goldinar. Vprašan, kaj bo naprav,l z jz tefa črf ^^ potem sedanjc §te. novcem, ,e rekel: »Z n,im si kupim ^j^ prvotne arabske številke so bile denarnico, da ga bom van,o dcjal « mnenju učenih mož takeJe . »Mir.« 1 = 1 i =2 '—, = 3 r~i = 4 »Ali ne veš, Lizika, da dostojni ' ' '— ' I ' '—' ' otroci ne vtikajo palca v usta?« — —i = 5 I— = 6 Fi~l = 7 S = 8, »Mama, katerega pa?« ._. LJrOblZ. Ničla (0) je pa tudi vzeta iz narave. Pra- Kako so nastale arabske številke? zcn prostor je velikokrat votel, na pri- Arabske številke-------! Jej, kakšne so mer : votl° cev- votl° drevo, votla bilka. pa tc ? Saj jih niti ne poznamo ! O pač, Okroginokrog je pa rob, znotraj pa pra- o pač! To so številke, ki jih sami — znD- Iz teSa so vzcli Arabci znamenje lepše ali gršc — pišete po svojih števil- za ničl°- Drugi Pa Z0Pet pravijo : Šte- nicah in ki jih vidite tiskanc po raču- vilkc so iz črt- ničla )e Pa okrogla. nicah in po drugih knjigah. To so torej Nima torci nič ravnih črt ; zato ničla, številke: 1, 2, 3, 4. 5, 6, 7, 8, 9, 0 itd. kakor )° mi imenujemo. Drugačne od teh številk so rimske Če pogledamo okorne, iz črt sestav- številke. Nekaj jih gotovo že vsi po- Ijene arabske številke, lahko koj spo- znate. Saj jih vidite doma na uri. Te znamo, da so za hitro pisavo dokaj ne- so : 1 = 1, V = 5, X = 10. Drugih pa rodnc. Zato so jim s časom obrusili ro- gotovo še vsi ne poznate, na primer : bove, in iz nerodnih znamenj so zrastle L = 50, C = 100, D = 500, M = 1000. lične zaokrožene ali pa le malo prede- Rimljani so torej pisali številke s čr- lane arabske številke, kakor jih pišemo kami. • dandanes. J. E. B. Stran 112 VRTEC Leto 48 Rebus. . Miroslav Posavski: Spomenik slavnemu možu. / \^ 1. Soglasnik, 1___a ¦> 2. plazilec, 3. števnik, — _--— 4. domača žival, a a a 5. gora na Tirolskem, znana uza časa Na- ------------- poleonovega, a a a 6. Slovan, 7. mati vseh mater, JL JL _!L 8. glas, „ „ l 9. žensko ime, —- -— -— 10. turško dostojanstvo, d d d 1L sladka jed, ------------- 12. žensko ime, ^ ^ d Č e ¦ 13. glodalka, 14. žuželka. c c © , ------------- Po srednjem kamenu beri: e e e 1. apostola, „ 2. dve mesti na Kranjskem, _ —-X_ 3. dan v tednu, e e g 5. mesto na Grškem, ----------— 5. reka na Kranjskem. i _ _ -L Po stranskih stebrih (I. II. III. IV.) beri odzgor I, H, i i j III. IV. navzdol tako, da se ujemajo imena s črkami •"7™"""I p™ ^«^™i^ •_ ___>-| v drugi vrsti na srednjem kamenu: JL_2_ __ a_____ I- nasprotje od koristi, lmmmmnnnnno .JJ- raste ?.. Žozdu- .„ --------"I —---------— p—--------- III. se posilja po posfa, O O o O O 0 p P P IV. so nosili vitezi. __ ^^^ce cc P° sredi navzdol se bcre ime slavnega moža. ŠŠ tttvv ze (Rešitev in imena rešilcevV prihodnji številki.)