URN_NBN_SI_DOC-WMMUDJ4L

Bibliografski vjesnik. Cetinje. IV / 1964, št. 1/3, 274 + (II) str. 8«. Naj najprej opozorim na zanimiv članek Radovana Vukčeviča Pogled na »Bibliografijo člankov in prispevkov iz časnikov in časopisov« Jugoslovan­ skega bibliografskega inštituta. Govori o vedno aktualnem in težko oprede­ ljivem pojm u selekcije pri tekoči na­ cionalni bibliografiji. Za časopise se da še nekako definirati, za časnike pa ostajam o p ri zelo splošnih načelih (pom em bnost avtorja, dogodka, aktu­ alnost, izčrpnost ipd.), ki slej ko prej pristanejo p ri subjektivnem vrednote­ nju. Sestavljalci nihajo m ed načelom, da naj bo nacionalna bibliografija sli­ ka stvarnosti, in m ed bojaznijo, da bi postalo gradivo nepregledno, prena­ trpano. Tu bo še vedno odločilna bi- bliografova razgledanost, odločnost, doslednost in ne nazadnje posluh za pom em bnost dogajanj svojega časa. Vukčevič napoveduje »valorizacijo« leposlovja. Zlasti opozarja na selekci­ jo krim inalk, quasi rom anov in zgod­ bic, prevedenih večinoma z Zahoda. Njihova kvaliteta je v glavnem pod vsakim nivojem, toda naši ljudje jih bero (celo žro), dvigajo naklado na­ šim listom, po popularnosti jim gre eno prvih mest. č e jih nacionalna bi­ bliografija ne bo upoštevala, ali bo potem še realna slika naše stvarnosti, ki je delom a prav zaradi tega branja taka, kakršna je? Ali: če izide tako »nebodigatreba« besedilo v knjižni obliki, ga bibliograf upošteva brez pomisleka, če pa je objavljeno v čas­ niku, se m u zdi sumljivo. Dalje opo­ zarja Vukčevič na množico pesm i, saj daje poezija četrtino vseh enot v se­ riji C. Vemo, da je mnogo teh verzi- fikacij brez vrednosti. Selektor stoji pred zam otanim vprašanjem , č e upo­ števa samo pesniško že priznana ime­ na, bo m oral izpustiti na prim er za­ četne objave ljudi, ki se bodo m orda z leti povzpeli na Parnas, č e se loti poezije z estetskim i m erili, je v ne­ varnosti, da bo m oral izpustiti tudi kaj pesm i priznanih pesnikov. Potem psevdonim nost, v katero se zatekajo nekateri zaradi slabe kvalitete, a še večkrat zaradi polem ičnosti .. . Selek­ cija v um etnosti je m orda celo bolj odgovorna in delikatna kot v znanosti. Bibliografije so to k rat objavljene štiri. Miroslav Luketič je obdelal edi­ ni letnik Lovčenskega odjeka, leposlov­ no znanstvenega časopisa iz leta 1925. 115 enot je razdelil po UDK, z avtor­ skim in predm etnim im enskim kaza­ lom. Vaso Jovovič je izbral iz črno­ gorskih listov v letu 1961 članke o NOB (413 enot). Dodal je precizne opombe, kazal pa n a žalost nobenih; zlasti bi bilo na m estu podrobno pred­ m etno kazalo. Zagorka Durovič na­ daljuje z bibliografijo časopisa Su- sreti (1953—1962). Sedaj objavlja 179 enot iz stroke um etnost (UDK 7), z avtorskim in predm etnim im enskim kazalom. M arko šp ad ijer in K senija Gruji- čič sta obdelala »Štamparsko-izdavač- ko djelatnost u Crnoj Gori u 1964. g.«. Zanimiv je k riterij, saj sta opisala vse, k ar se je v Črni gori natisnilo, ne glede na jezik, avtorja, založbo, torej za nacionalno bibliografijo do­ kaj nenavaden k riterij. Slovenska bi­ bliografija na prim er ne upošteva del, ki so se p ri nas sam o tiskala, sicer pa nim ajo s slovenskim i avtorji, pre­ vajalci, založbami, jezikom nobene zveze. Tako najdem o m ed 121 enotam i m arsikatero makedonsko ali hrvaško. Tehnično so opisi posneti po Jugoslo­ vanski bibliografiji. Razdelitev je po 151