Siev, 136. V Uubltent, « pe?©& 11. lulala 1919. Leto sn Ir« ^^8Jb Fžsien nciisilj (n Jtrujcntkev vir. a k tla n popotslan. ^Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/1., Učiteljska tiskarna. .Dopise frankirati in pod. pisati, sicer se jih ne pri' . obči. Rokopise se ne vrača .Inserati: Enostolpna petit-vrstica 60 vin., podojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po dogovoru primeren popust Glasilo Jugoslov. socialno - damohratllnu strank©« PosajREassa iStev* sisna1 40 vinarjev. —** Naročnina: Po pošti alt z dostavljanjem na dom .'a colo leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo ielo 77 K, za ostalo tujino in Ameriko p4 K. — Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6'L, Učiteljska tiskarna. T©S©f«nska št« 212«; T- BsaBaBBaaaaaBapaeBB bhsmb—a—— Outlavv Nujna, važna naloga. Govorimo popolnoma odkritosrčno o važnih nalogah, katere mora Pruletarijar izvesti v bližnji bodočnosti. To je prav! In za stranko, ki hodi svojo pot smerno in neupogljivo edino v redu, ako razgrne svoje načrte pred najširšo javr'rf‘o. Nimamo nobenih tajnostij, ne p znamo nobene zahrbtne politike. To je pošteno. Naj bo zadeva ne vem kako kočljiva, naj bo vprašanje ne vem kako »evarno, stavljeno mora biti in razrešeno mora biti. V vsakem času — f~>d vsemi pogoji! Posebno v današnjih dneh, ko je vse ozračje nasičeno revolucijonar-nih fermentov, bi bilo zelo nevarno bi nepolitično, ako bi gotova vprašanja, ki kakor katastrofalne eksplozije privrejo na dan, zbog svoje kočljivosti obšli, jih odvalili od razmo-trivanja, pustili brez odgovora. Naprtili bi si odgovornost, katero bi ne mogli nositi, nagromadili bi na breg kup kamenja, s katerim bi nas naše delavstvo zasluženo pobilo. Te žalostne smrti nočemo, ker živimo s proletarijatom, ker hočemo biti njegov vodnik. Zato pišemo jasno naše naloge, zato odkrito govorimo! Slovenski proletariat — pred , važno nalogo stoiiš, razrešiti jo mo- j raš takoj in temeljito! — Poslednje dni smo citati po vseh buržoaznih listih, da pripravlja antanta veliko akcijo, da uduši ves rc-volucijonarni pekret na Ogrskem vn da zasede Budimpešto, da razžem tamkajšnjo boljševiško vlado in vpo-stavi svoj imperijalistični teror na mesto proletarske diktatuie. To »veselo in zadovoljivo« vest so prinesli buržoazni listi brez komentarja seveda — kaj bi pisali komentar, ko Zraste in vzcvete ta iz vsake buržoazne duše do neba visoko. Tudi to ie v redu, naj imajo pečenko preo 6mrtjo. Prinesel je pa to vest tudi naš list in — brez komentarja. Na zunaj isto •7- a na znotraj povsem drugo. Uver jen sem, da je ušla ta notica v tej obliki nevedno, neopažena od uredniške strani,* zato je potrebno, da st> * Op. ured. — Dotični brzojn\ in druge tozadevne notice smo prinesli brez komentarja zgolj v informacijo naših čitateljev. Vemo pač, da če komentira meščanstvo take vesti po svojem, ima ravnotako o vsem tern svoje pošteno mnenje tudi nas proletarijat. In to njegovo samostojno mnenje, ki mu ga ni treba od nase strani usiljevati, je tako, da mora naše meščanstvo zgubiti takoj vsako veselje. Popolnoma se strinjamo z načelom, da se ne srne nobena naknadno popravi napravljeno napako. Napisati je treba oni komentar, ki bo jasen odmev stremljenja vseh naših organizacij, mišljenja vseh naših sodrugov. Komentar mora biti odkrito vprašanje, kateremu mora slediti jasen in točen odgovor. Ne moremo takoj kontrolirati točnost teh vesti in radi tega tudi ne moremo že danes izvesti vse one korake, ki bi preprečili to imperialistično nakano antante. Ako pa sloni ta vest na resnici, potem nam mora biti takoj jasno, kaj nam je storiti, tem jasneje, ko so nam dali francoski in italijanski sodrugi že lep zgled, ko so se s trdnimi sklepi zavezali, preprečiti eventuelna prevažanja antantnih čet, katere bi bile namenjene udušenju revolucionarnega pokreta. Velja le ena pot — slediti moramo kažipotu naših sosednih sodrugov. Pred to važno nalogo stoji ves jugoslovanski proletarijat, ki veruje v poslanico socijalizma. To je naloga, katero moramo Že danes rešiti, je naloga, na katero smo vezani z ljubeznijo internacionalnega pobratimstva. Ža vse narode, za vse čase velja le ena pravica: samoodločevanje! Ne Slovan, ne Oger, ne Nemec se ne sme umešavati v notranje zadeve Francije, Anglije ali druge antantne države. Sme se li potem vmešavati Francoz ali Anglež. Siamez ali Afri-kanec v ogrske notranje zadeve? Ne, nikdar ne in v nobenem primeru! Zato glasi javno vprašanje: ali smo mi slovenski sociialisti storili v tem zgodovinskem trenotku svojo dolžnost? Ali smo napravili vse eno našemu socialističnemu prepričanju in bratski solidarnosti odgovarjajoče predpriprave, da se zapreči to ponižanje sosednega proletariata, da dejansko pomagamo proletarl-jatu v sosedni Ogrski, ki se danes bori s svojim življenjem za svobodo država vtikati v notranje zadeve druge države. To je najmanj, kat sl mora v takem slučaju zmnteva-i. To pa ni. Evropske velesile, m z njimf tudi naša država, delajo na tem. da se ogrska republika čim prej siru. Jugoslovanska država pa ima vse drugačne in nujnejše naloge. Opozoriti moramo tudi na dejstvo, da se je po prihodu grofa Bobrins>.ega m Co. takoi uradno zaukazalo, da se morajo rusko moštvo in rusla častniki, ki se nahajajo v nasi državi, javiti v Belgradu. odkoder se idi bo poslalo v spremstvu primerne vojaške antantine komisije v Sibirijo! Za tem grmom tiči zajec. Tam se jih bo najbrže pridelilo Kolčakovi ar-madi. Tako se dela tudi ot i nas za antantini veleimperializem in odrešenje iz tisočletnega kapitalističnega jarma. Ako nismo še pripravili pare za naš stroj, ako nismo potrebno pot že očistili vseh zaprek, potem storimo to, dokler ie še čas dokler še nismo zaznamovani kot izdajalci socijalne revolucije. Prepričan seru, da v naših vrstah ni izdajalcev. In ne bo izdajalcev! Le naša idejna lenoba je zakrivila, da še nismo govorili in vršili dolžnostno nalogo. Poleno pod nogami je le naša okornost, katero pa moramo takoi odstraniti in napraviti prosto pot. Prosto pot in smel korak! Jo je jasen odgovor jasnemu vprašanju. Kamor pogledam, najdem pripravljene sodruge, kamor se obrnem, ču-jem bodrilne besede. Naše organizacije so boja vajene, naši sedrugi so h korakanju pripravljeni. Zalo sodrugi, organizacije! Razumevajte to važno nalogo, vršite svojo proletarsko dolžnost! Povedali smo že, da poznamo ic dva svetova, Ie dva centra današnjega svetovnega orijentirania: Pariz ali Moskva. Odločiti sc moramo za eno ali drugo. I11 če se odločimo, potem moramo tudi izstopiti^ trdno I11 hitro in to storimo tem lažje, ko vidimo. da prihajat iz Pariza tema — iz Moskve pa svetloba in gorkota. Za solncem gre pa naša pot in po tej poti gremo do našega vstajenja! Rdeča zastava. Kar sc mene tiče, ne dopustim brez ugovora, da bi sc žalilo rdečo zastavo, za katero je toliko naših umrlo, za katero se je boril moj oče in bil obsojen 1871. leta, za katero sem se tudi jaz boril vse svoje življenje. Jean Longuet (Journal officiel.) Glej! Rdeča zastava lih straši. Zakaj so zaradi nje tulili gnjeva naši hinavci, naši nazadnjaki, naši tirani in vsa njihova druži a od besede in peresa. A vse to zato. ker ie mirna razvil rdečo zastavo. Ali to je prav, pred vsem. tudi to je svet čili, je bil torej s tem ovržen. Izmislila si gaje bila namreč Marijina mati iz tega‘ cd.neR vzroka, da bi preprečila iti svoji hccu k v.ie daliSču • Marija je torej rešena. In jaz, jaz zd:d spet lahko spim, prosto diham in delam. Izostala je dva meseca. Sodeč po nje,mm j redkem pisanju, se ni dolgočasila. Svojim .10-vim prijateljem je baje nekaj recitirala m mn priznavajo, da ima dokaj daru za gledališče. Kn SP ie vrnila, si je najela sobo na deželi Prt „rtiSkmet™ k io ie.yela.tuai na Prana hko vidiva prosto m brez prič. /ivljeriic nama je nasmehnilo, vzlic otožnosti, ki nama> _ ostala po ločitvi, ki se je prcd kratbin -zv šila. Toda v prirodi človek ne čuti tako [-£■ bremena družabne konvencionalnosti m solnčnem poletju gine tema duše-hitreje. II. Ko je napočila jesen, je bil pod za.^° obeh slavnih igralcev objavljen njen prviw stop. Govorice so ponehale. Uloga, ki so 1° brali zanjo, mi ue ugaja. Neznatna kostumna uloga v nekakšni zastareli igri. Toda njen uu telj računa na simpatije občinstva; delo buje namreč posrečen prizor, v katerem o -kloni dama markija, ki jo snubi samo zat°’ bi imel za svoj salon en okrasek več; aa“ p izjavi slednjič, da ceni višje plemenito s lc ubožnega mladega moža nego premoženje krono markijevo.' , ,, „rn Ker sem kot učitelj odpuščen, lah*»o mu sto v porabljam ves svoj čas, da se P<>svv svojim učenim študijam in napišem spomenico, ki je določena za neko akademijo; to je treme ako sc hočem pokazati knjizmcarja lijaka. S strastjo L< vnemo sem v etnourafok raziskavama skrahiega orijeuta. Io « kot opij na moje možgane, ki so izc : teh pravkar preslanih borb, skrbi m Gnan od častihlepnosti, da se dos.on-i . ■ • čudeže pridnosti; zapiral sem se pod oboki Kraljevega gradu od jutra do večera: trpel sem vsled vlažnega in ledenega zraka, toda nisem tožil; kljuboval sem uboštvu in pomanjkanju denarja. > . Marija hoče nastopiti, tedaj pa umre njena hči vsled možganske tuberkuloze. Se en mesec solza, očitkov, slabe vesti. —■ To je kazen, je dejala stara mati, vesela, da more potisniti svoji hčeri ta zastrupljeni meč v srce. Jela jo je namreč sovražiti, ker je naplavila rodbinskemu imenu sramoto. Stita od bolečin, je prebila Marija noč in dan ob postelji umirajočega dekleta, pod streho svojega bivšega soproga m pod varstvom svoje bivše tašče. Sirotnji oce je ves uničen radi izgube svoje edine radosti. P9raj /en od bolečine, je zaželel, da 01 spet vide svojega nekdanjega prijatelja in poživel spomine s to pričo minolosti. Nekega večera, pa dni po pogrebu male deklice, mi je poveda.a 1 gospodinja, da ie bil baron pri meni tu da me j pričakuje v svojem domu. .... Ker nočem nikakšmh pobotanj, ko sva raztrgala vezi pod tako izrednimi okolnostmi. sem v uljudnih in izbranih izrazih odklonu. Četrt ure po prejemu mojega pisma je orišla Marija sama. v žalni obleki, obraz ves zah, da me prosi, naj se vendar udam la/. Ž.nega barona. To poslanstvo se mi je videlo neokusno? okrega! sem jo, opozarjajoč jo na mnenje ljudi in dvoumnost takšne situacije. Predbacivala mi je, da imam predsodke, prosjačila, opirajoč se na mojo velikodušnost in je nazadnje do1-segla, da sem pristal v to nefino zadevo. Prisegel sem si bil, da ne prestopim nikoli več praga stare hiše. v kateri se ie odigra!« drama. Toda vdovec se je prcsehb Saanoval je zdaj v moji in Manjini bližini. Tako torej moje odvratno čustvo, ki sem je eoji do sta^ rega stanovanja, ni bilo ranjeno m pospiemu sem ločeno ženo k njenemu prejemu možu. 'ž-ilnst bolečina, resni m mrlo viuez te hiše smrti so se združili, da so odvzeli temu se-stanku vse, kar je bilo na njem čudnega in sleherno zadrego. Navada da vidim ta dva človeka skifliaj. me je čuvala vsakega pojava ljubosumnosti. Taktno in iskreno vedenje baronovo je povzročilo, da sem sc čutil povsem SikUrjedh smo, pili. igrali karte in vse je bilo kakor v dobrem starem času. Naslednjega dne smo se sesli pri meni. tretji večer pri Mari«, ki ie »dal hneta sobo pri neki stari gospodični. I ovzeu smo zopet prejšnje navade m Martfa 1 mirjevalo da nas je videla skupaj. 10 jo 1 » svouw in ker se.znanto obVladal n littlobliiti čustvi 1 ne: čut ‘ zdi se £ Murije mr,v«. T»- Stev. 166. joča iz nevednosti glede pravega stanja vsega gospodarstva. RATIFIKACIJA MIROVNE PO-GODBE. LDU. Berlin, Z. (DunKU.) Kakor poroča »Vorw5rts«, je državni predsednik po sklepu narodne skupščine včeraj ob devetih izvršil ratifikacijo mirovne pogodbe. Kmalu nato odpošljejo zadevno listino po posebnem kurirju v Versailles. Nota avstrijske delegacije mirovni konferenci. LDU. Lyon, 10. (Brezžično.) Tajništvo mirovne konference je prejelo od nemjjkoavstrijske mirovne delegacije novo noto, nanašajočo se na likvidacijo imovine, ki se nahaja na ozemlju drugih držav-naslednic bivše monarhije in ki je last podanikov nemško avstrijske republike. Položai novega italijanskega kabineta. LDU. Lyon, 10. (Brezžično.) *Temos« priobčuje naslednje vesti svojega rimskega poročevalca: Otvoritev italijanskega parlamenta v sredo se pričakuje pač z živim zanimanjem. Da ima Nitti že danes večino za seboj se lahko reče. Moč novega kabineta obstoji ravno v tem, da ima proti sebi zelo agilno opozicijo, v kateri imajo »rvo besedo nacijonaiisti. Prav zato je pričakoval da se bodo številni nasprotniki opozicije strnili okoli Nitti ja ter ga ivkišali vzdržati. Prvi dan bo no va vlaua zahtevala zaupnico in razvila svoj program. Razprava o teh izjavah vlade bo trajala približno teden dni, nakar se bo pričela debata o volilni reformi, ki jo hočn Nitti na vsak način izvesti. V okolici ministrskega predsednika se računa, da bo novi volilni zakon sprejet tako v poslanski zbornici, kakor v senatu Ze pi ve dni avgusta. Nato bi se le-glslativna doba končala in približno v oktobra bi bile potem splošne vor litve n<~ novem sistemu. NITTI O NEMIRIH V ITALIJI. LDU. Lyon, 10. (Brezžično.) Ni*-ti je izjavil, da se po najnovejših vesteh položaj v pokrajinah, kjer so bili znani draginjski izgredi, polagoma boljša, samo v nekaterih krajih, kakor v Palermu, da je zelo resen. Zagotovil je, da bo vlada na eni strani z vso energijo ščitila privatno lastnino, na drugi strani pa prav tako odločno in smotreno delala na to, da se cene najvažnejših življenjskih potrebščin znižajo. Brockdorff nemški poslanik na Dunaiu. LDU. Dunaj, 9. (CTU.) Grof Brockdorff-Rantzau je sprejel ponu-deno mu mesto dunajskega poslanika in bo konec julija nastopil svojo novo službo. Nota mirovne konference avstrijski delegaciji. LDU. St. Germain, 9. (DunKU.) Državni kancelar dr. Renner je danes od predsednika mirovne komisije Clemenceauja prejel noto, v kateri se po državnem kanceiarju dr. Ren-nerju dne 23. junija navedeni momenti zaznamujejo kot uvaževanja vredni; zato se bo člen 49 črtal in nadomestil z nastopnimi določbami: Posestva, pravice in interesi avstrijskih državljanov in po njih nadziranih družb ne bodo zaplenjeni ali likvidirani na ozemlju, ki je tvorilo del avstroogrske monarhije. Ta določba se ne nanaša na imetje, o katerih se bo govorilo v finančnih klavzulah. I udi se ne nanaša na ladje, o katerih so določbe v reparacijah. — V noti entente se tudi odgovarja na tr-govinsko-politično noto avstrijske delegacije, da odklonitev največjih ugodnosti za gospod, življenje Avstrije ni nevaren, ker je Avstriji dovoljeno, sklepati s Cchoslovaško in Ogrsko pogodbe, izvzete od največje ugodnosti. Aliirane države ne žele, da bi avstrijski uvoz trpel vsled sovražnih omejitev, in hočejo dodati te člene: Največjih ugodnosti, naloženih Avstriji v členih 1 do 4, si po 3 letih ne bo prisvajala nobena aliirana ali asociirana država, ne da bi dovolila vzajemstva, ako zveza narodov ne odloči drugače. Komisija za preiskavo reškib dogodkov. LDU. Lyon, 10. (Brezžično.) V komisiji, ki bo preiskovala reške dogodke, bo zastopal Anglijo major Wats. Ker sta Francija in Amerika že določili svoja zastopnika, manjka samo še zastopnik Italije. VRHOVNI ZAVEZNIŠKI SVET. LDU. Lyon, 10. (Brezžično.) Vr hovni zavezniški svet se je sestal k seji v sredo ob 15 uri. Komisija, ki ima nalogo proučiti meje Nemške Avstrije, je zborovala Isti dan ob 9. zjutraj. Dasi šc ni dokončala svojega dela, vendar je upati, da se bo vrhovni svet zaveznikov mogel pečati z njenimi elaborati najkasneje v četrtek popoldne. V sredo ob 10. zjutraj je imela sejo tudi osrednja komisija za teritorialna vprašanja, ki je razpravljala prvič o mejah Bolgarije. Popoldne nato je zborovala komisija za pristanišča, kakor tudi komisija, ki ima nalogo, nadzorovati izvršitev mirovne pogodbe z Nemčijo. Svet petorice. LDU. Pariz, 9. (DunKU-Brezžič-no.) Seja sveta petorice v sredo je bila jako zanimiva, ker so razpravljali o predlogih komisije glede av-strijsko-srbskih avstrijsko- ogrskih mej. Razmotrival i so tudi o obliki vlade Gdanskega in Memla. Naposled so še enkrat preučili klavzule, pridržane v avstrijski mirovni pogodbi. Nemiri v Hannovru. LDU. Nauen, 9. (Brezžično.) V mestu Hannoverju so se znova vršili boji med vladnimi četami In špartakovcl, katerim se je posre čilo zavzeti več jetnišnic, osvoboditi jetnike, sežgati sodnijske akte in zapleniti mnogo orožja. Končno pa so državne brambne čete množico razpodile. V soglasju s prvim županom in mestnim odborom je vojaški poveljnik Goraw proglasil nad mestom obsedno stanje. STAVKA ŽELEZNIČARJEV V BERLINU ŠE TRMA. LDU. Nauen* 9. (Brezžično.) Prometno stanje v Berlinu se bistveno ni spremenilo, ker se v polnem obsegu nadaljuje stavka nastavljencev pocestnih, nad- in podzemskih železnic. Usoda parnika »Prinz Lud\vig«. LDU. Amsterdam, 9. (DunKU.) Kakor poroča »Daily Mail« so na nemškem parniku >Prinz Ludvvlg*, ki je imel prepeljati velik transport avstralskih čet, v pristanišču Ply-mouth izbruhnili nemir med moštvom. Ker se ponovnim zahtevam moštva ni ugodilo, je posadka pričela pretiti, da bo potopila ladjo. Nekaj ur nato je bila na parniku močna eksplozija. Slovenski železničarji proti perseku-cijam in ovaduštvu. Shod, ki ga je sklicala v društvenih prostorih v Mah rovi hiši ljubljanska skupina »Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo«, se Je razvil v energični protest proti per-sekucijskim metodam na železnicah, proti najnovejšemu zistemu ovadu-štva, pred katerim ni nihče več varen. Ta energični protest ie konkretno izražen v resoluciji, ki jo je shod soglasno sprejel. Upamo, da ga bo deželna vlada slišala, ter pravočasno ukrenila potrebno, da prepreči neljubo motenje prometa na železnicah. Dejstvo je pač, da železničarji v sedanjih razmerah ne morejo več izhajati, in da so prisiljeni, ako hočejo varovati svoje najprimitivnejše pravice, poseči po najskrajnejših sredstvih samobrambe. Kar se dogaja v zadnjem času na slovenskih železnicah, ni bilo in ne bo nikjer drugje na svetu. Merodajni činitelji nimajo drugih skrbi, kakor da uvajajo po železnicah pod krinko zloglasne narodne zveze najgrše ovaduštvo. da zalezujejo naše sodruge in jih odpuščajo iz službe na podlagi naročenih denunciacij, ali pa za besede, ki so bile bojda izrečene pred... desetimi leti. Nezaslišano, sramotno! Shod je otvoril predsednik, sodr. M a k u c , ki je v kratkih, primernih besedah povedal, zakaj gie. ter naznanil. da je ta shod predpriprava za drugi, večji javni shod, ki se mora v kratkem vršiti, in na katerem se bo pred vso javnostjo razkrilo vse te nezdrave, nevzdržljive razmere. Podal je nato besedo poročevalcu, sodrugu Golouhu. Sodrug Golouh je najprej omeniit one čase. ko so vse Jugoslovanske stranke vodile boj proti staremu av-stro-ogrskemu režimu. Takrat se je veliko govorilo o demokraciji veliko proklinjalo reakcijo in vse njene brutalne pojave. Meščanske stranke so se kar cedile ljubezni do svobode in napredka. A danes? Danes vidimo, da se v gotovih zistemih in metodah skoro prekaša prejšnji režim. Je prav, da branijo meščanske stranke in meščanske vlade svoje razredne privilegije, ne moremo niti pričakovati, da l)i bile v sili bogve kako zbirčne. Ali, da se v mirilih razmerah. pod okolščinami. ki bi nam zavidale vse druge države, v času. ko ni najmanjšega povoda, da bi Sb meščani tresli za svoje kapitale in za svojo oblast, terorizira mirnj in pošteno delavstvo z zistematično od zgoraj podpirano ovaduško gonjo in vsesplošno nerazumljivo reakcijo, je nekaj tako izvanredno posebnega, da ne moremo razumeti pravih vzrokov. Ali je naše meščanstvo že vst bo’i bestialno nego smo pričakovali, ali pa tako okorno v vsem svojem dejanju in nehanju, da moramo za vselej obupati nad njegovo politično zmožnostjo. Kje na svetu dobite meščansko stranko, ki bo pošiljala uradno s podpisom svojega glavnega načelstva nizkotne in smešne politične ovadbe na državno pravdni-štvo? Imamo po vseh državah kon-servatvine kapitalistične stranke, ki prav nič ne skrivajo svoje reakcionarne težnje, toda kje najdete resno izrazito kapitalistično stranko, ki bi ne imela v dobi. ko se hoče podjarmiti tujemu veleimperializmu polovico naroda, drugega važnejšega opravka. kakor ta, da demtneira revne delavce v zagorskem kraju za stvari, ki jih državno pravdništvo samo do-žene kot neresnične? Ne, to ni mo- goče nikjer drugje, to je mogoče Ie pri nas, v naših malenkostnih razmerah, pri naši slovenski kmečko srednjeveški okorni in rudimentalni pseudokapitalistični družbi. Ni nas strah samo nedolžnih žrtev, strah nas je vse bolj strašnih posledic, ki jih bo imelo na vzgoji narodove duševnosti in narodovega značaja tako od vseh strani poveličano špijonsko delo, ki se ga podpira, organizira, proslavlja kot najnujnejša potreba, kot kulturni cilj slovenskega naroda! In to dela ' aš načelstvo liberalne stranke, one stranke, ki bi lahko ravno v tej prvi dobi narodne samostojnosti zvršila prepotrebno in prekoristno kulturno delo s tem, da pouči ljudstvo o novih razmerah v novi državi, o novih nalogah, novem delu, da razvije v njem plemenito značajnost, in ne bestijal-ne nagone, da iztrebi, kot napredna svobodomiselna stranka, kar je še pri nas srednjeveškega, nazadnjaškega. Če poide tako naprej, nam bo najboljši del naroda pokončan fizično po italijanskem nasilju, ostali del pa duševno po najnovejši, ziste-matični vsesplošni ovaduški vzgoji Obupati bi morali. Naj se gospodje iztreznijo. Tako ne moremo naprej. Večjega kulturnega škandala še ni bilo. Upajmo, da so to le abnormalne posledice abnormalnih časov. Govornik je nato Dredočil navzočim, kako prav je imel Marks. ko je trdil, da vidi meščanstvo le svoie razredne interese, in da mora biti emancipacija delavstva le delo delavstva samega. Vabi! je navzr^ delavce, da nai vztrajajo pri svojih organizacijah, pri svojem kulturnem delu, ker od njih je odvisno, da se slovensko ljudstvo ne poživini. da se nam povrnejo časi svobode in sprave. Navzoči so sprejeli govornikova izvajanja z največjim navdušenjem. S krepkimi medklici so dajali duška svojemu razpoloženju. Govoril ie nato sodr. Kopač ki ie v daljšem stvarnem govoru navedel po vrsti vse nalgoi ostasnejše slu-čale persekucij in ovaduštvo na železnici. Predaleč bi nas privedio ako bi hoteli tu navajati vse slučaje Prinesli iih bomo po vrsti v našem listu Ogorčenje med poslušalci je naraščalo bolj in bolj. in ko je sodr. Kopač zaključil svoj govor s pozivom, da naj železničarji obrnejo vso svojo silo proti skupnemu sovražniku, ki se ga mora neusmiljeno streti, so vsi navzoči glasno pritrjevali. Govorili so še sodr. ki je podal dokaj pisano poglavje o sedanjih razmerah or; železnici,^ ter sodrugi Z o r g a , Jernejčič. Perdan in drugi. H koncu je sodr. Kopač še poročal o zakonskem načrtu glede ureditve plač. Sprejeta je bila slede ia rezo-lucija: »Železničarji, zbrani na javnem shodu v Ljubljani dne 9. julija 1919, protestirajo proti barbarskim meio-dam, ki se jih je uvedlo na slovenskih železnicah in ki gredo za tem, da se spravi vse zavedno slovensko delavstvo ob zaslužek, da se ga izstrada ter v to svrho uporablja naj-podlejšo, po vladi sami podpisano zvezarsko ovaduštvo. Naše delavce se sistematično zasleduje in lažnjivo denuncira, ter na podlagi teh naročenih denuncijacij odpušča iz službe. Zavedni slovenski železničarji pribijajo ta politični in kulturni škandal, ki kaže na duševno in politično korupcijo slovenske buržoazhe in njenih strank, pred pošteno jugoslovansko javnostjo ter pred vsem svetom. Zistem, sedanje gospodujoče buržoazjo, zlasti pa njene predsta-viteljice JDS je v svojih metodah povsem podoben prejšnjemu nečloveškemu prusko - avstrijskemu režimu. Shod protestira proti zistemu, ki ga je uvedla na železnici deželna vlada, zlasti pa njen podpredsednik dr. Žerjav, ki očitno mnogo drži na tem, da opravlja sam vse persektl-cijske posle na železnici ter z neverjetno krutostjo rešuje sam vse tozadevne akte. Slovenski železničarji pozdravljajo proletarijat vsega sveta ter naznanjajo, da se bodo v obrambo svojih sankrosanktnih pravic, posluževali najostrejših sredstev. Vladi stavimo kategoričen poziv, da ako se v teku 5 dni od današnjega dne ne ustavijo vse perseku-cije in to naznani tajništvu »Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo« bodo železničarji izvajali konkretne konsekvence.« Še vedno persekucije. Poroča se nam pravkar, da ie bilo včeraj zopet aretiraHh 5 n^'ih so-drugov — železnlčnriev. med njimi tudi sodr. Perdan. Podrobnosti nam niso še znane. Aretiralo se iih ie iz političnih motivov. Nimamo dovoli besed proti temu nainoveišem i nasilju. Kai se hoče s tem provocirati? Saj vendar ne moremo verjeti, da bi deželna vlada sam? vstvarfala spore, ki utegnejo imeti nedoeledne oosle-dice. Naj se že neha. To svetujemo odločno vsem poklicanim čmit^iera. Proletarijat ne bo pustil železničarjev same Zapomnite si! Dnevne vesti. Logika tre? p' 'a. Ce ie logika doma pri nas ali m' »Narodu« ie razvidno ' ' -z 5!ank smo ga obiavili včersl Vziraiamc na stališču, da pomeni odklonitev predloga glede demisiie celokuone vlade moraličen poraz za liberatn«' stranko, in ne samo za nio. še v vse hujši meri je to moraličen poraz za klerikalno stranko. V oni naši notici nismo navedli klerikalne stranke, ker le bilo njeno postopanje ob tej priliki tjko, da ni potrebovalo prav nobenega komentarja. To je razumel vsakdo, ue pa liberalna stranka umakne svoj predlog glede celokupne demisiie, oni predlog, ki je bil njen najtehtnejši odgovor na napade v »Slovencu« In ga umakne iz prozornih razlogov, ne glede na to, da bi morala celokupna demisija vlade po izstopu socijalnih demokratov iz konstitucijonelnih običajev na vsak način obvcMati, je to za nas moraličen poraz^ stranke, ki žrtvuje načela in običaje na oltarju navideznega trenutnega političnega efekta. Če smo se »Narodu« zameriU ker smo pričakovali od r.iegove stranke nekaj več moralnih obzirov, naj nam oprosti. To Je bilo od naše strani gotovo nelogično. In če si »Narod« po svoji logiki želi iz srca še več takih moraličnih porazov, mu moramo logično povedati, da ne pozna njegova logika prav nobene morale ... Spinozze ali Pestolazzija ne. bo treba zato poklicati na pomoč. patam nama je celo izpovedoval svoje ljubezenske bolečine, kajti lepa Matilda je bila zastražena od svojega očeta in za ubogega ljubimca ne več dosegljiva... In Marija ga Je dražila in ga zdaj spet tolažila. In nič več ni zatajeval pravega bistva svojih čustev, ki Jih ie poprej skrival pred svetom. Ob slovesu je intimnost zavzela vznemirjajoč značaj in je vzbudila v meni ne ljubosumnost, pač pa neko zoperno čustvo. Nekega dne mi je Marija pripovedovala, da Je ostala do obeda pri baronu, ker Je morala nujno govoriti ž njim radi hčerine zapuščine, ki jo baron podeduje. Protivil sem se takšni neokusnosti, ki sem io smatral za neokusno. Smejala se mi je v lice in me zasmehljivo spominjala, da sem se nekoč sam puntal proti predsodkom. In nazadnje sem se še jaz pričel smejati ž njo. Smešno je, nenavadno, toda spada k dobri vzgoji, da se smejiš nad celim svetom, in lepo je, kadar vidiš, da čednost zmaguje. Od tedaj je posečala barona, kadar ji je bilo drago, in jaz mislim celo. da sta vkup študirala njeno ltlogo. Do takraj se je dogajalo vse to brez sporov in moja ljubosumnost je kmalu minila, ker sem bil vajen tega in ker sem še vedno živel V tisti stari iluziji, da sta si mož in žena. Nekega večera pa je prišla Marija s;ima k meni. Odvzel sem ji plašč, ona pa je proti svoji navadi za hip pričeia urejati svoja krila. Ker mi žen- ske skrivnosti niso nepoznane, sem pričel nekaj vohati. Še ko je govorila z m ino, se je vsedla na zofo nasproti zrcalu; prisiljeno kramljajoča je opazovala s skrivnimi pogledi svojo sliko v zrcalu ter si naskrivaj urejala lase. Zlo sumničenje mi je šinilo v glavo; nisem mogel več zadrževati svoje razburjenosti in sem vzkliknil: — Odkod prihajaš? — Od Gustava. — Kaj sta delala? Silovita kretnja, ki jo je urno zatrla, nato pa mi je odgovorila: — Študirala sem svojo ulogo. — Lažeš! Glasno ie zakričala. Da je moja ljubosumnost nesmiselna, je zatrjevala in me obsipala s pojasnili. Jel sem postajati slaboten. Žal, da sva se morala prehitevali radi odhoda, ker sva bila povabljena k baronu. Svoja poizvedovanja sem moral odložiti. Ako se domislim danes tega dogodka, bi po zrelem preudarku prisegel, da i" tedaj živela v dvojnem zakonu, da rabim a najbolj mili izraz. Takrat pa sem se pusta preslepiti po njeni umetnosti. Kaj se je bilo dogodilo?... Tc-le najbrž: Sama sta obedovala z baron mi: pila sta kavo in nato liker; njo ie obšla ti-ia ustrnie nost. ki spremlja prebavljanje Baron ji ie sve toval. naj se odpočije na zofi, kar se ji ni zdelo napak ... Ostalo se Je zvršilo polagoma sair.o-obsebi. Samota, popolno zaupanje, spomini so pomogli obema zakonskima, ki jima ni bilo treba premagovati nikakšnega stida; moža, ki je živel zdaj sam, je obšla izkušnjava, pa se je ogrel in stvar je bila storjena. Čemu bi se odrekel užitku, ki nikogar ne žali, dokler ostane ljubimcu nepoznan? Ona je prosta, saj ni od svojega ljubčka prejela nič denarja; in svoje besede ne držati, kaj pa je to ženski? Nemara da je obžalovala tudi izgubo moža, ki je njene potrebe bolje poznal; nemara je hrepenela, po tem ko je bila njena radovednost nasičena, po močnejšemu v tej ljubavni borbi; ztkai v nji mura podleči tisti, ki je plah in fin, najsi je še tako ognjevit. Slednjič je več nego verjetno, da se ona, posteljna tovarišica, katera se je vpričo tega moža, ki pozna sleherno tajno nje-i-c-ga telesa, tisočkrat slekla in oblekla, ni že-nirala, dodati temu obedu za zaprtimi vrati Š9 slasten dcsOrt... Zlasti ker se je čutila i v',sto sleherne obveznosti in je njeno čustven žensko srce čutilo sočutje s tem gladajočin evc-žem. In pri moji časti, če bi tičal iaz v k: -.i tega ne prevaranega, pač pa razžaljenega soproga, to prisegam pri vseli bogovih starega in no vega časa, bi ne pustil tudi jaz svoje ljubico, ako bi me kdo izpodrinil pri nji in bi jo imel tako v rokah, oditi nedotaknjene iz svoie ‘.'udr.ice. Ker pa se te ljubljene ustnice niso utrur dile, ponavljati velike besede o časti, dostoj- nosti in nravnosti, nisem hotel verovati takšnemu sumničenju. Zakaj ne? Zato pa bo ženska, ki jo ljubi poštenjak", vedno zmagovala nad njun. Moški si laska, da je on sam in edini, on hoče biti sam in edini, in kar kdo hoče. to tudi veruje. Zdaj mi prihaja na um beseda, katero Je nekdo izustil, ki je stanoval v bližini baronovi. Ne da bi imel kakršenkoli povod, je natnigaval, govoreč o baronu, na človeka, ki »požanje polovico polja«. Dočiin sem to takrat preslišal, mi je zdaj ta kvanta postala na mah jasna. — In od_ tedaj je dvanajst let. v čemu, se vprašujem danes, so mi ostale te besede v spominu med tisočero besedami, ki sem jih od tistih dob slišal in zopet pozabil?.. Danes se mi vidi zvestoba te ženske v naj-\išji meri neverjetna, neresnična, nemogoča. Sicer pa, vedno, kadar sem bil sam z ba-'ronora, se je ta trudil, da mi dokaže svoje živahno zanimanje za vlačuge; in nekega ve* čera, ko sva obedovala skupaj v gostilni, je šel tako daleč, da me je vprašal po naslovih zloglasnih hiš. Pa bi me preslepil, brez dvoma! _ Pripomnil bi še, da se je napram Mariji vedel z neko omalovažujočo uljudnostjo; /da je njeno vedenje nalikovalo vedenju kokete, 'do-činj sc je /.delo. da je istočasno njeno slado-c!tast>e v najinem intimnem občevauln ponehavalo. ' (Dalic nrih'.)’ Ster. 166. to.-------- Senzacijonelna afera na Vrhn&l. Kolikor smo poučeni, se ic 6. t. m. aretiralo na Vrhniki ondotnega občinskega tajnika Seliško ter župana Tršarja in še dve drugi osebi in sicer aa izredni ukaz vlade. Stvar je v zvezi s 3 vojaškimi blagajnami, v katerih je bilo par milijonov denarja, in katero je ob razpadu Avstrije re-kvirirala ondotna Narodna straža. Te blagajne niso prišle v vladno posest, marveč so obtičale pri gori omenjenih gospodih, ki "o postali nn ta enostaven način milijonarji! Zadeva je iz mnogih razlogov zelo interesantna in bo zbudila še veliko hru-Pa. Našli so imeniten način, da postanejo brez posebnih težav milijonarji. Sreča pa jim ni bila mila do konca. Pravijo nadalje, da je sploh na Vrhniki med takozvanimi »boljšimi in inteligentnimi« krogi veliko takih, im io po 6 do 8 konj, ne da bi živ krst vedel, odkod in od koga so jih dobili . . . Dodati moramo še, da se jerav-no na Vrhniki odvzelo meseca januarja županovi oblasti endotno bolniško blagajno, ker jo je prav po »domače« upravljal ... Veseli nas da se je pravočasno rešilo to ustanovo, četudi se sedaj straši z rezolu-cijaini, ki so proti temu, da bi prešle DoViiške blagajne v delavske roke. O tej »sodobni« aferi se bo najlaže še veliko pisalo. Milijoni so pač milijoni... Kako liti osemurni delavnik peče!... Iz delavskih vrst smo prejeli: »Domoljub« št. 28., je na žaljiv način napadel delavski stan z notico: »Se jim že odpirajo oči«, ki se glasi ta-ko-le: »Češka vlada je z odlokom celokupnega ministrova zaradi izrednih razmer in državne nevarnosti odpravila 8 urnik za uslužbencc Pri telefonskih in poštnih uradih. Saj nismo zato, da bi kak delavec garal kot črna živina noč in dan. Toda postaviti kar za vse delavstvo 8 urin delavnik, to je pa vendar posebno v naših dneh, pomanjkanja, več nego otročje-neumno. Kaj neki počne delavec, ki nima nekaj zemlje ali drugega postranskega dela, celih 16 ur, ia' s%m? vsa^ elan prosto na razpo-h™°- 'izobrazba, vzgoja, skrb za uzino, zisteinatična ohranitev de-L Yne s^e, itd. so piscu notice naj- brž neznane. Op. pisca.) Seveda, za Prav hude rudnike.za podvodna uela v kasonih, v kakih strupenih tovarnah, tam je 8 urni delavnik dovolj. če ne še predolg. Za normalno, Poprečno delo človeško je pa 8 ur na dan čudovito kratko! Koliko pametnih liudl pravi tudi med nami: Postave, kot je ona o delavnem času, hiorajo biti prikrojene primerno casu, krajem, delu in drugim razmeram, ne pa vrezane vse po enem ko-Pitu. Gotovo je pa ravno sedanji čas tak, da zahteva, da vsak izmed nas dela raje za 20 do 50% več r^go pred v°ino, ne pa za 20% manj! Le na va ..način pridemo zopet na konja. Le s vidnim in obilnim delom, obenem pa * varčenjem si bomo urediti hitro svoje gospodarske razmere in zboljšali valuto svojemu denarju«. Tako torejl »Domoljub« bi morda vseeno nn*a-^e v^e*’ če bi delavci delali ln dan »za ureditev gospodarjih razmer in zboljšanje valute« — pa za kapitaliste in špekulante Alt ^veste* da se je delavec tudi nekda S°16rSVlK’ 'SP* «“1 po ceim 16 ar Izkorišča se «a itak na vseh koncili m krajih, zdaj pa ti p?J de »Domoljub« in pravi, da je osem-uraik več kot otročja neumnost! Pisec notice naj nam pove, koliko ur na dan on dela za »zboljšanje gospodarskih razmer in valuti denarja«, koliko časa pa, da preživlja z delom sebe in svojo družino. Pove naj nam ludi, kaj počne ob prostem času . . , Prenapetost... vt. Čudno se sliši vest, ki jo je priob-»Slovenski Narod«, da po dunajskih kavarnah igrajo »Hej Slovani«, 1 Vi5Po na^° domovino-< in »Junaka lz Uke«. — Tu v Ljubljani pa sem pred Fatkim imel priliko opazovati vse pj drugega. V neki kavarni namreč |e klavir igral melodijo iz neke popularne operete, ki ima to nesrečo, da ;? dunajskega izvora. Takoj sc jc Rignilo več gostov, ki so z demonstrativnim hrupom zabranlli nadalj-?P Proizvajanje dotičnega komada, ■^ajbrže si mislijo ti uitra-narodnjaki, ^ so vzeli kulturo in umetnost cele »ednje Evrope v zakup in da niče-/2r ne velja, kar ni jugoslovansko, t^nda je Jugoslavija vendar že na ako trdnih nogah, da je ne bo moglo g?.r stotin ljudi, ki ne znajo slovensko srbohrvatsko, s svojo' glasbo in “jnetnostjo ogrožati. Mi vsaj misli-°* da toliko trdno že stojimo . . . c Naivneži, poglejte kaj je pisal olov. Narod« o Dunajčanih, ki celo Pe, da se igrajo naše himne po ka ^rnahi Podaljšanje policijske ure za gostilne. Od 12. julija t. 1. naprej se podaljša policijska ura za gostilne do 23. ure s pristavkom, da se smejo točiti alkoholne pijače tudi pred 11. uro dopoldan. Aiera z izvozom konj Iz Maribora poročajo: Na podlagi kompenzacijske pogodbe ima dobiti Nemška Avstrija iz Jugoslavije 3.000 klavnih, t. j. dela nezmožnih konj. Da bi se pogodba res pravilno izvedla, je dobil mestni magistrat v Mariboi 1; nalog, naj natančno pregleda vse transporte in ugotovi vsa dela zmožne konje. Pri takem prebiranju se je takoj odbralo skoraj 50% dHazmožnih konj. Vsi ti konji so se pridržali v Mariboru in se bedo oddajali po načrtu centralne vlade. Dunajski trgovci, ki so prevzeli nakup kottj so takoj uvideli, da se je izjalovil njih namen, izvažati poleg klavnih konj tudi boljšo živino, in so poslali svoje zastopnike v Maribor, ki naj bi posredovali, da se prepreči pregledovanje v Mariboru. Ti zastopniki so bili pa tako nerodni,da so takoj razkrili načrt, po katerem se J& vi šila vsa dobava. Eden izmed njih je namreč hotel podkupiti živino« zdravnika. Vsilil mu je 5.000 kron iti ga prosil, naj pri pregledovanju ne bo tako na! ar.čeri. Ta je stvar precej prijavi! na magistratu, ki je žida tako; izročil državnemu pravdništvu. Do sedaj se je pridržalo v Mariboru 607 konj. C poteku razprave se bo Se Duročalo. Pomnožitev osebnih vlakov na progi Jcsenice - Borovlje. S 3. julijem t. 1. se je vpeljal na progi Jesenice - Svetna ves - Borovlje dnevno redno še drugi par osebnih vlakov št. 18. 2023 in 2014 13 z neposredno / zvezo v oziroma iz Ljubljane. Odhod iz Jesenic 22.00 prihod v Borovlje 23.42, odhod iz Borovelj 7.43, prihod na Jesenice 9.45. Drobno. — Blago iz Amerike za sorodnike izseljencev je že na potu iz Trsta v Ljubljano. Vrednost blaga je 350.000 dolarjev, kar znači 12 milijonov kron. Dve tretjini tega blaga so poslali Slovenci. Vsi oni, na katere je kak zaboj naslovljen, bodo o lem obveščeni. Za reveže je posebej priloženo tudi mnogo zaboji v raznorvstnega blaga, ki se odda poverjeništvu za socijaluo skrb. Sorodniki naj pišejo svojccm, ki sc mislijo povrniti v domovino, da v Ameriki ne izmenjavajo denar, nego da prineso s seboj amerikanski denar, ki ga tu boljše zamenjajo (10 dolarjev pri nas 300—500 K), med tem ko v Ameriki dajo za 10 dolarjev samo 140 do 150 K! — Vabilo na veselico. ka?ero priredi del. izobr. društvo »Svoboda« v Zagorju v nedeljo, dne 13. julija t. 1. v drevoredu pred rudmško restavracijo na Toplici pri Zagorju. — Na veselici bo priskrbljeno za nai-raznovrstnejša razvedi ila kakor: šaljiva pošta, šaljiva loterija itd. Pri veselici svira rudniška godba, ter sodeluje delavsko pevsko društvo Iz Trbovelj. Vstopnina 2 K. Začetek točno ob 3. uri popoldne. — Slovensko planinsko društvo naznanja, da je 6. t. m. otvorilo Triglavski dom na Kredarici in da otvo-ri še ta teden Vodnikovo kočo na Velem polju. Slovensko platonsko društvo bo imelo letos v oskrbi tudi Dežmanovo kočo nad Peklom, Marije Terezije kočo pod Malim Triglavom in Ferdinandovo kočo pri Sedmerih jezerih. Di-žmanova koča je že otvorjena, ostali dve pa se otvorita še pred 12. t. m. Vse koče bodo dobro preskrbljene z jedjo in pijačo. Aljažev dom v Vratih je otvorjen od 8. junija t. 1. in ima popolno hotelsko postrežbo. Izleti v Triglavsko pogorje so s lem omogočeni v vseh smereh in dani so vsi pogoji, da turistika v Triglavskem pogorju zopet oživi po dolgem od moru. Slovensko planinsko društvo bo tudi skrbelo, da se po možnosti popravijo letos pota, ki se med vojno niso mogla nadzorovati 111 vzdrževati. Turisti, ki bi potrebovali vodnika, naj se v Mojstrani obračajo na gostilno Omerc, v Bohinjski Srednji vasi pa na gostilno Blaž Hodnika. — »Dijaška počitniška zveza« naznanja vsem svojim članom, da se je glavnemu poverjeniku. Janže Novaku posrečilo doseči pri Ministarstvu Saobračaja v Belgradu četrtinsko vožnjo po vseh SHS državnih železnicah. Kdor reflektira na omenjeno ugodnost, se poživlja, da izpolni sledeče: Spisati mora prošnjo, naslovljeno na Ministarstvo Saobra-čaja v Belgradu, v kateri je treba navesti, kje in kaj študira, navesti, da potuje v svrho uDOznavania ujedin- jene domovine; se mora sklicevati na odlok Ministarstva Saobračaja št. 5388/19, s katerim se podeluie članom DPZ. ugodnost četrtinske vožnje; povdarjati mora, da je član te zveze. Na podlagi tega prosi za znižan vozni listek za natančno in špeci-jelno navedeno turo drž. železnic; poleg tega mora priložiti natančni naslov. Prošnja mora biti potrjena po šolskem ravnateljstvu ali po pristojni politični oblasti, (županstvu, okr. glav.). Prošnje naj se pošljejo najkasneje do 1. avgusta na naslov: Janže Novak, Notranje Gorice, p. Brezovica pri Ljubljani. Opozarjamo člane, naj prilože na isti svojo foto--grafijo, podpisano na sprednji strani in svoj natančni naslov. — Profesorji in učitelji, ki želijo prostovoljno odslužiti sedal v počitnicah 6 tedensko orožno vajo, naj se javijo pismeno ali ustmeno pri komandi dravske divizijske oblasti do 15. t. m., da se zamorejo do 20. t. m. vpoklicati. — Občni zbor društva za vzdrža-vanje Elizabetne otroške bolnice. Za soboto 12. t. m. napovedani občni zbor se odgodi, ker se radi pričakovane obile udeležbe ne more vršiti v prostorih otroške bolnice. — Lokomotiva zažgala hiše. Opoldanski vlak je 8. t. m. vžgal gospodarsko poslopje na Otovcu pil Črnomlju. Veter ’ je zanesel iskre tudi še na druga poslopja. Tako je štirim kmetom zgorelo vse z hišami vred. Rešili so si samo živino. — Boj v Radničkem Dolu na Hrvaškem. »Hrvat« poroča: Neki fi-nancar je tako obogatel v teh časih s tihotapstvom, da je kupil hišo v Radničkem Dolu na Hrvaškem. Da se more v njej naseliti, je moral postav id na cesto siroto, ženo s petimi otroci. Uslužbenci so pričeli silo ma nositi pohištvo na cesto. Ali priskočili so sosedje, stari in mladi, pa tega niso pustili. Prišli so stražniki. Ljudje so jih začeli obmetavati s kamenjem in koli. »Nočemo bogatašev« so vpili ljudje. — Bedno ijud-stvo je s tem pokazalo, da si mora samo priboriti pravico, ker je vladajoči razred proti njemu. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 29. junija do 5. julija 1919 Novorojencev je bilo 24, mrtvoro-jencev pa 3. Umrlo je 17 ljudi, in sicer 9 domačinov in 8 tujcev. Za jetiko jih je umrlo 6, za različnimi boleznimi 11. Za infckcijoznimi boleznimi so oboleli: za osepnieami (Va-riola) 4. za grižo L Še enkrat: Vlada in naša industrija. S Save na Gorenjskem, nam pl- §ejO * Pri nas smo delavci v zelo kritičnem položaju. Tovarna namreč oddaja le malo svojih izdt.kov. Zato ne obratuje skoro večina oddelkov. Delavstvo ima slab zaslužek. Ako se pa pritoži, nu vodstvo odgovori, da blaga ni mogoče odvajati. To je tudi resnica. Ali bi tukaj ne bilo pomoči? Saj ima tovarna veliko naročil, posebno iz inozemstva. Pri vsem tem Pa tovarna nima potrebnih sirovin, ki lih ni v Jugoslaviji dobiti. Človek bi se vprašal, kaj je temu krivoi LaheK odgovor! Meje so zaprte! Blago ne gre ne tja, ne sem. , , , Vidi se, da se naša vlada le malo briga za to, da bi ukrenila kaj pametnega v tem oziru. P§ zadnjih pogajanjih meseca marca, med delavstvom in tovarnu za izboljšanje delavskega položaja, se je vlado naprosilo, da posreduje. Prišli so res zast°Pn'^‘jlade, ki pa so delavstvo samo tolažili, češ na) ne pritiska na tovarno* se jo s tem lahko uniči,in z umeitvijo tovarne se zmanjša na^e mlade države, kar bi škodilo narodnemu premoženju- Cunbol} so po-vdarjali delavski zaupniki, da delavstvo nima niti najpotrebnejšega, tem večja je bila toazba. Vlada se je osokolila m delavstvu obljubila zato, da Pusti tovarno v miru. do žetve vsak mesec po 150 tisoč kron. , . . ... T, , Zaupniki so na topristali. Kmalo smo bili tako srečni m prejeli ootom okrajnega glavarstva omenjeno svo-to za mesec marc, 'n sicer v živilih. Ali v aprilu je vlada stisnila svoj mošnjiček. Vse tozadevne intervencije so bile brezuspešne. Vladft je pogoltnila svojo dano besedo. Izgovarja se, da nima denarja, v Belgradu pa -a za to nc dajo. Delavstvo pa živi, če ti je drago, kakor hočeš Vlada si nai zapomni, da delavstvo nc bo niMrr ™zabilo, kar se počen ia / nji:?'. Ko bi vi-.da ne obetala tiste podpore, bi si delavstvo samo izvoievalo od tovarne toliko, če še ne več! Delavstvo pribije, da mu vlada dolguje polmilijonsko svo-to, ki jo bo zahtf'1'-1'-' kar najodločneje. Dosti smo že pretrpeli v težki dobi zadnjih petih let! Sedaj naj bo trpljenja konec in mora že biti konec! Mož pa, ki ne drži dane besede, ni vreden, da nosi hlače. Bolniške blagajne in obrtniki* Resolucija glede bolniških blaga-jen in obrtnikov, ki jo je sprejel nedeljski zbor zaupnikov JDS in priobčil »Slov. Narod« v pondeljkovl številki, nas je napotila, da smo se obrnili za pojasnila do činiteljev, ki so poučeni v zadevi. Kar se nam je povedalo, sicer ni veliko — z ozirom na uradno tajnost! —; a že to osvetljuje z bengalično lučjo razmere, v katerih so se nahajale do zadnjega naše bolniške blagajne. Naše mnenje je, da tu ne sme biti ozira na nobeno tajnost; temveč treba bo stopiti p*ed javnost in razgaliti krivce brezobzirno! Škandal, kako so bile nekatere bolniške blagajne upravljane! Če bi izvrševalui odbor JDS bil o vsem poučen, bi erotično resolucijo lepo vrnil predlagatelju in mu prijazno nasvetoval: »Prijatelj molči!« Referent, na katerega smo bili od-kazani, je, kakor že prej enkrat, sko-mizgnil z rameni, potem pa dejal, ko smo mu pokazali resolucijo v Slov. Narodu: O tem sta že pisala »Gostilničar« in »Obrtni vestnik« — ako hočejo nekateri na vsak način, da sc obesi vse na veliki zvon, ne vem, če bo tc prizadetim prav in v korist. V podrobnostih smo izvedeli sledeče: Lan; je prišla neka okrajna bolniška blagajna s prošnjo, da bi jej vlada izposlovala denar, ker le blagajna podpisala toliko vojnega posojila, da jej ja zmanjkalo tekočih sredstev ln ni mogla več izplačevati bolniških podner Blagajna je bila razmeroma dobro upravljena. Sledil ip razpast v soglasju z odborom. Zadeva radi vojnih posojil pride najbrže pred sodišče. Neka druga okrajna bolniška blagajna bi prišla kljub temu. da je podpisala razmeroma majhen znesek vojnega posojila, v doglednem času v še slabši položaj kakor prva: zmanjkalo bi jej sploh vseh srnlstev. Blaga-ra se je nahriala pod izključnim vplivom delodajalcev, ki se niso dosti brigali za zavarovance. Načelstvo Je imelo po dve do tri seje na leto, nadzorovalni odbor pa sploh nobene. Blagajna je bila razpuščena v sporazumu z njenim vodstvom. Načelnika neke druge okrajne bolniške blagajne je izročil komisar državnemu pravdniku, ker se je isti preveč brigal za svoj žep. Povem pa takoj, da se je to zgodilo na Štajerskem v nekem do zadnjega časa nemškutarskem kraju. Neka druga okrajna bolniška blagajna na Štajerskem Je vprašala, kaj naj steri, ker med inventarjem neke razpuščene bolniške blagajne ni našla pisalnega stroja in drugih predmetov, ki si jih je v zadnjem hipu »prisvojil« neki gospod za ceno, ki bi Še v predvojnem času delala čast vsakemu trgovcu s takimi potrebščinami. Vlada nima namena, klicati na pomoč državnega pravd-nika; če ne bo šlo drugače, govoriti bo moralo seveda sodišče. Več narodnih svčtov in glavarstev je predlagalo: Ta ali ta odbor naj se odstavi, ker njegova sestava ne odgovarja narodnostnim razmeram itd. Ali je to zakonito? V enem slučaju se Je odredilo uradno revizijo blagajne. Rezultat: Vse v najlepšem redu! Tajnik blagajne — Nemec —, ki mu je nadzorovalna oblast morala izstaviti tako izpričevalo, je sam odstopil. Drug slučaj: Blagajna je podpisala vojno posojilo na obroke. Glavarstvo vpraša, če nai blagajna še plačuje na vojno posojilo. Tor el danes, v svobodni kraljevini, se še dobi blagajne, ki nlačuieio vojno posojilo! Tudi na bivšem Kranjskem imamo okrajno bolniško blagajno, ki je podpisala toliko vojnega posoula, da se je morala zadolžiti. Naj še povem, da je ta blagajna bila v nemških rokah. Revizlia neke druge okraine bolniške blagajne je odkrila težke ne-rednosti, s katerimi se bo moralo ba-viti sodišče. Gre za več desettisoč kron primanjkljaja. Da so se tu vršile goliufije in poneverbe, stoji že danes Čudno, da sc ni nihče pritožil, ker st je izplačevala holniška podpora le tistim. ki so jo izrecno zahtevali. Značilno le tudi. da se ni oglasil noben podjetnik, ker blagajna že eno leto in čez ni predpisovala nobenih prispevkov. Zdravnikom je dolgovala ta blagajna več tisoč kron. Okraina bolniška blagajna ljubljanska, ki le bila primorana to blagajno prevzeti, je, kolikor mi je znano, založila precejšnjo vsoto, da je poravnala dolgove razpuščene blagajne. Neka druga okrajna bolniška blagajna je imela ob razpustu samo 27 K 10 vin. imovine, njen dolg zdravnikom, ki že poldrugo letu niso bili plačani, je pa znašal več tisoč kron! Z iztirjanjem, zaostalih prispevkov se je ta dolg, ki ga je plačala okraina bolniška blagajna ljubljanska, nekoliko zmanjšal. Vlada je dalje dobila uradno poročilo, da preti v doglednem času neki okrajni bolniški blagajni ban-kerot, kljub dvakratnemu zaporednemu zvišanju prispevkov, ker je neka zadružna bolniška blagajna dela konkurenco. Revizija je ugotovila, da je to resi ali zakonitega povoda za razpust ni bilo, dasi se nahaja ta blagajna v na}-večjem neredu. (Konec prih.) Iz stranke. Politična šola na Jesenicah se vrši v nedeljo po jutranjem vlaku v novi ljudski šoli. Politična šola v Trbovljah se vrši v sredo, dne 16. julija ob 4. uri popoldne.________________ Strokovno gibanje. Soiugl pozor! Vsled stavke in delavskega gibanja naj ne potujejo v Osjek sodrugi: kovinarli. drvarji in zidarji, pek! in mllnaril. Osrednje vodstvo »Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo« sklicuje na nedeljo. 13. In oon-defjek, 14. julija Izreden občni zbor društva in predlaga naslednji dnevni red: 1. Poročila: a) predsedmštva, b) tajništva, c) upi;avništva in d) kontrole. . 2. Orgariijacija in taktika. 3. Zaupništvo. 4. Naše ujedinjenje. 5. Volitev odbora in kontrolne komisije. 6. I^aznoterosti. Izredni občni zbor je potreben radi ureditve notranjih razmer društva. Občni zbor se vrši dne 14. julija ob 19 uri; v nedeljo, 13. ob 8. urt zjutraj se vrši delegacijsko zborovanje v društveni dvorani cesarja Jožefa tr? 10 v Ljubljani. Pristop imajo le delegati. Delegati se morajo Izkazati z mandati, katere izdajajo krajevne skupine. Vsaka krajevna skupina naj delegira najmanj po enega in največ po tri delegate. Imena delegatov se ima naznaniti društvenemu tajništvu najdlje do 1. julija t. 1. Delegacijske stroške nosijo krajevne skupine. Kdor zeli prenočišče, naj to pravočasno sporoči. — Eventuelni predlog’ nai se upošljejo najkasneje do 1. hdija t. l.r če hočejo predlagati, da pridejo na razpravo. . Za osrednji odbor: U d o v c Josip, t. č. predsednik. — Kopač Josip. tajnik. _______ Vestnik „Svobode“. Dramatični odsek »Svobode« priredi iutri v soboto in v nedeljo v dramskem gledališču predstavo. Vj soboto ob 20. uri se vnrizori rodbinska drama »Sin«, v nedeljo pa vese* lotara »Cigani«. Vstopnice se dobe v tajništvu »Svobode«, Selenbnrtto-va • 0 U. nadstropje. Hrastnik. V nedeljo, dne !3. t. m. priredi trboveljska podružnica »Svobode« ob 3. uri popoldne v dvorani konzumnega društva predavanje o. »Zenstvu in demokratizmu«. < vala bode sodiužica Antonija ou % Trbovelj. Sodružice iz Hraslmka, udeležite se predavanja v obilnem številu. — Iz Slovenije. Razmere v Sevnici. Pri nas imamo kaj čudnega prož- il eca molstra. Vsako prošmo, s Katero se kdo obrne do njega, odbije, sam pa si privošči kar po dva ah tri može da mu okopavajo na njivi krompir in koruzo in mu hodijo sna-žit preproge itd. Najetega ima tudi mizarja da mu dela mišnice, zaboje, mize itd., za popravo čuvajnic P'i nima nobenega lesa. Tudi razne stvari ie nekoč zamenjaval za jaica. po Katera je hodil nek delavec, dlkon«. Razstava ostane odprta do 20. t. m. Spored dobrodelnega koncerta na korist vojnim invalidom na sobotnem prazniku 12. t. m. v Unionski dvorani, zvečer ob 20 uri: Jen-ko: Narodna himna. 2. Mokranjac: Džanum na sred sela ... Osuse nebo zvezdama ... Devet srbskih r.arod-nih pesmi. Poje pevski zbor »Glasbene Matice« pod vodstvom Mateja Hubada. 3. Josip Pavčič: a) Žcnjica. b) Uspavanka. II. Novi izvirni slovenski skladbi, poje gdč. JeViea Sa> darjeva. 4. a) Puccini: MoMtev iz opere »Tosca«, b) Romanca iz opere »Cavalleiia rusticana«. Poje gdč. Jelica Sadarjeva. 5. Čajkovski]: Kvartet na godala v D-duru. Op. N. Svira komorni kvartet, gospodje; Rihard Zika, Ivan Trost, Miiko Dežela in Lado Zika. Novo operno gledališče v Zagrebu. Kakar poroča »Zagreb. Koresp.«, se je odloči na svoji zadnji seji sn-mo-upravni odbor mestnega zastopstva glede mesta, na katerem bo sezidal privatni konzorcij z več milifo-ni kron domačega kapitala novo operno gledališče in umetniški va-riette. Novo gledališče bo upravljal bivši ravnatelj opere in znani skladatelj »Baruna Trnka«, »Bosonoge Plesačice« in drugih operet, gospoir Albini. Gospodarstvo. Konsumno društvo za Ljubljano m okolico. Podružnice Jescnice, Sava In Koroška bela! Opozarjajo svoje člane, da za gotovo oddajo dividendne znamke, tadi ako jih Fina kateri le za 5 K. Ker glasom Dr a vil je elan le tisti, ki vsako leto odda dividendne znamke. Prenos čekovne iniovine in vlog v dunajski poštni hranilnici. Podpisano predsedništvo deželne vlade se je vprašalo od več strani, kaj Je s prenosom čekovne hnovine in iranilničnih vlog v dunajski poštni hranilnici. Vsled tozadevnih vprašanj se je predsedstvo obrnilo na tukajšnji čekovniurad in na delegacijo ministr-stva financ ter dobilo naslednji od-govor: Delegacija ministrstva fi-™nc v Ljubljani je s pozivom z dne 29. marca 1919 objavljenim v uradnem listu št. LXX„ odredila, da se bo na prošnjo vsakega posameznika čekovna Imovina, katero ima pri dunajski poštni hranilnici, prenesla na čekovni račun finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Ta prenos bo Izvršila dunajska poštna hranilnica. Ko bo to izvršeno, se bo imovina posameznih lastnikov dunajskih poštnih čekovnih računov pripisala na njih račune pri čekovnem uradu v Ljubljani, ali pa se jim bo izplačala^ vsa imovina v gotovini. Čekovni urad je vse čeke, ki so mu bili poslani na podlagi tega poziva, pregledal, uredil, ter jih ima pripravljene, da jih lahko takoj odpošlje dunajski poštni hranilnici, kadar bo to odredilo poverjeništvo ministrstva financ v Ljubljani. Kakor pa je razvidno iz pojasnila tega poverjeništva v časopisih, se ta prenos ne more izvršiti, ker NemšKa Avstrija še ni razveljavila svojih zapornih odredb. Pričakovati je, da se to zgodi že s podpisom mirovne pogodbe, dotlej pa je vsak korak brez vspeha in v teh vnanje političnih razmerah stoji tudi edini vzrok, da se je stvar do sedaj zavlekla. _ To glede prenosa čekovne imo-vine. Olede prenosa hranilnih vlog pri dunajski poštni hranilnici se dosedaj še ni ničesar ukrenilo. Poverjništvo ministrstva financ pripravlja tudi glede hranilnih vlog sličen poziv, kakor je bil oni v Ur. listu št. LXX. Do objave tega poziva pa do sedaj še ni prišlo iz istih razlogov, kakor jih je objavilo poverjeništvo ministrstva financ glede čekovne iinovine. Vsled tega ne preostane drugega, kakor da stranke počakajo, dokler ne izide v Ur. listu tozadevni poziv poverjeništva ministrstva financ v Ljubljani in da čekovni urad ne more imovine in tudi ne hranilnih vlog uradnim potom prenesti iz Dunaja v Ljubljano, ker je to privatno pravna zadeva, o kateri vsak posameznik sam od- ločuje. Ko bode denarni promet z Nemško Avstrijo odprt in se čekovna hranilna imovina pri dunajski poštni hranilnici ne bo nahajala več pod zaporom, bo čekovni urad lahko preskrbel prenos te imovine v domovino za stranke, kateremu bodo odposlale potrebna pooblastila. — Predsedstvo deželne vlade. Otvoritev agrikulturno - kemijskega zavoda v Osijeku. Dne 3. t. m. je bila svečana otvoritev agrikul-turno-kemijskega zavoda osiješkega gospodarskega društva. Otvoritvi so prisostvovali člani društva, ki so prišli tega dne na glavno skupščino. Ravnakdj zavoda je ing. Schmidt. NaJnovelSa poročila. NAŠA MEJA PROTI OGRSKI. LDU. Ne\v York, 10. (DunKU.) (Brezžično). Iz Pariza poročajo: Svet petorice je odločil, da se bo meja Jugoslavije na bivšem ogrskem teritoriju znatno pomaknila proti severu, tako da bo prišlo 62.000 Slovanov in 25.000 Madžarov pod jugoslovansko oblast. ODPOTOVANJE PREISKOVALNE KOMISIJE NA REKO. LDU. Ne\v York, 10. (DunKU.) Brezžično.) Iz Pariza poročajo: Reška preiskovalna komisija bo v četrtek odpotovala v Reko. Svet petorice je sklenil, izdatno znižati italijansko garnizijo na Reki, ki znaša sedaj 30.000 mož. NEMŠKA IZPLAČEVANJA EN-TENTI. LDU. Pariz, 9. (ČTU.) »Eclio dc Pariš poroča, da se bodo nemška izplačevanja pričela menda že s 1. oktobrom t. 1. Prvi obrok bo znašal 10 milijard frankov. ODDAJA IMETJA V NEMČIJI. LDU. Berlin, 9. (ČTU.) »Arbeiter Zcitung« poroča: Potom nove oddaje premoženja upajo dobiti na leto 3 milijarde. Ker je oddaja premoženja uvedena za 30 let, bo torej vrgla skupno 90 milijard. Davek na vojne dobičke bo vrgel, kakor cenijo v devetih mesecih 10 milijard. DEMONSTRACIJSKA STAVKA FRANCOSKIH ŽELEZNIČARJEV. LDU. Versailles, 10. (DunKU.) Francoski železničarji so sklenili, da sc udeležijo demonstracijske stavke dne 21. julija. Vsled tega bo dne 21. julija od pete ure zjutraj počival 24 ur ves promet na Francoskem. KONEC STAVKE FRANCOSKIH RUDARJEV. LDU. Versailles, 10. (DunKU.) Vsled razsodišča vlade je včeraj ponehala stavka rudarjev. STAVKA PETROLEJSKIH DELAVCEV V RUMUNIJI. LDU. Ploesci, 8. (RDU.-Dacia) Lastniki velikih petrolejskih industrij in rafinerij so odgovorili na stavko petrolejskili delavcev z izpo-rom vseh' delavcev, ako ne podpišejo reverza in se zavežejo, da ne bodo nikdar več proglasili stavke, vzdrževali red in brezpogojno zopet sprejeli delo. Deputacija delavcev je takoj posetila ministra za notranje stvari Marcesca v Bukarešti, kateremu je pojasnila položaj. Vsa petrolejska industrija počiva, vsled česar nastaja milijonska škoda. JADRANSKO VPRAŠANJE. LDU. Berlin, 9. (DunKU.) »Lo-kalanzeiger« javlja iz Haaga: Iz Pariza poročajo, da je minister za zunanje posle Tittoni izjavil, da bo nova italijanska delegacija zahtevala popolno rešitev jadranskega vprašanja in nemško - avstrijskega dogovora. DIKTATURA PARIZA. < LDU. Bukarešta, 8. (RDU.-Dacia). Francoske čete se pošiljajo na Južno Ogrsko, da se dokaže Bolgarom, da se mora sprejeti mirovna pogodba tako, kakor se bo diktirala iz Pariza. KOMISIJE ZA IZVEDBO MIROVNIH POGOJEV. LDU. Nev/ York, 10. (DunKU. — Brezžično). Iz Pariza poročajo: Nadzorovalne komisije za izvedbo vojaških pogojev mirovne pogodbe so bile določene. Vojaški komisiji bo načeloval francoski general, pomorski komisiji angleški general, zrakoplovni komisiji pa angleški major-general. Glavni stan komisij bo v Berlinu. Številne podkomisije — baje jih bo 200 — se bodo nahajale v različnih nemških mestih. FINANČNI POLOŽAJ FRANCIJE. LDU. Versailles, 10. (DunKU.) Francoska zbornica je v včerajšnjf seji z 335 glasovi proti 104 glasovom sprejela zakon, ki dovoljuje francoski banki zvišati izdajo bankovcev za nadaljnje 4 milijarde frankov na znesek 40 milijard. Predujme, ki jih sme banka dovoliM državi, so zvišali za tri milijarde na 27 milijard. Poročevalec proračunske komisije ceni izdatke za leto 1919 na 44 do 45 milijard, kar znači nepokrit deficit 12 milijard. SPORI MED ANGLEŠKIMI IN BELGIJSKIMI ČETAMI. LDU. Amsterdam, 10. (DunKU.) »Algemeen Handelsblad« ooroča: Zadnje dni je došlo do sporov med angleškimi in belgijskimi četami v Malmedyju. POPLAVA NA MORAVSKEM. LDU. Brno, 10. (ČTU.) Ker so se ponoči od 9. na 10. julija utrgali oblaki, je reka Morava in njeni pritoki katastrofalno narastla. Obsežne pokrajine so pod vodo. Škoda je velikanska. Voda je preplavila tudi železniško progo, posebno med Novo vasjo in Ogrskim brodom, tako da ie železniški promet na Slovaško prekinjen za dalj časa, glasom nekaterih vesti za en teden, po drugih vesteh pa celo za tri tedne. ZRAKOPLOVNI NAPAD. LDU. Moravska Ostrava. K'. (ČTU.) »Ostrovski Dennik« poroča Včeraj predpoldne je nad jamo »Odra« priplul tuj zrakoplovec. Ko le straža začela nanl streljati, se ie spustil k tlom in s strojnico obstreljeval jamska poslopja. Strojno po- j slopie je s streli tako poškodoval, da j se bo moralo delo za dalj časa usta- 1 viti. Od prebivalcev ni nihče poškodovan. To in ono. Srbohrvaščina v čeških šotah. V Čehcslovaški republiki se vpeljejo početkom šolskega 1. 1919./20. v sredajih šolali obvezni kurzi za srbo-hrvaščino. Čehoslovaški filozofi modernih jezikov bodo poslani na naše univerze, da se priuče srbohrvaščini, in da morejo biti potem nastavljeni za srbohrvaščino upa če-hoslovaškh šolah. Dolgovi vlade Padere\v-skega na Poljskem znašajo že štiri in pol milijarde poljskih mark. Aprovizacija. Meso. Vnovčevalnica za klavno živino prodaja v svoji mesnici na Sv. Jakoba trgu raznim uradniškim skupinam cenejše meso. Ker pa je teh strank že precejšnje število, ki pa bi rade vse hkratu in čim preje prišle na vrsto, se nabira pred mesnico cela vrsta strank. Da ne bode nepotrebnega postajanja, se bodo za te uradniške skupine izdajale oosebne številke za nakup mesa. Ker pa je vnovčevalnica za živino tako zaposlena, da ne more sama zdajati teh izkaznic, poverila je to mestni cnpro-vizaciji. Kedaj se bodo izdajale te številke, se bode pravočasno rbja-vilo v listih. Opozarja se pa že sedaj, da je popolnoma vseeno, ali ima stranka nizko ali visoko številko, ker bodo enkrat najnižje številke dobile prve meso, drugič srednje številke in konečno tudi najvišje številke. čas, kedaj pridejo te ali one številke na vrsto, se objavi vsak teden v listih. Prodajalci petroleja (ljubljanski), ki bi hoteli prevzeti v zalogo nekaj petroleja za zimo. naj se zgla -se pri mestni aprovizaciji, Poljanska cesta št. 13. Opozarja se pa že sedaj, da je ta petrolej določen za zimo, ter da se bode prodajal izključno ie po navodilih mestnega magistrata. Vsled česar bi se vsaka prodaja tega petroleja pod roko morala naznaniti kazenski oblasti. Cene za nadrobno prodajo se bodo določile tako. da trgovci ne izgube obresti založene glavnice. * Prodajalci sladkorja (ljubljanski) sc vabijo, da se zglase v ponieljek, 14. t. m. v sladkorni centrali radi nakazila sladkorja za julij. Izdajatelj: Josip Petejan. Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk »Učit. tiskarne« v l.lubliani. Agitirajte za naše časopisje! Velika tovarna na Spodnje* Štajerskem išče zmožnega, solidnega _ _ _ a Ponudbe pod »Tovarna na upravništvo tega lista. Miši. podgane, stenica, scurki 9 poštev preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane m miši K 5; za Ščurke K 6-—; posebna močna tinktura za stenice K 6‘—, uničevalec moljev K 3f—; prašek proti mrčesom K 5’~; mazilo za človeške uši K 3; mazilo proti ušem pri živalih K 3; prašek za uši v obleki in perilu K 3; prašek proti pernim ušem K 3; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) in mravljam K 3; Pošilja po povzetju: Zavod za pokončevanje mrčesa M. JU n ker, Zagreb 40, Petrinjska ulica 3, HI. Dobrodelne = deluje, boli olajšuje, krepi, osvežuje ter pri ranah, oteklinah, otišajih in pretiskih vpliva čiščeče Fellerjev ===== ELSA-FIUED. 6 dvojnatih ali 2 specialni steki 24 K. Prebavo pospešuje, odvajanje urejujejo, ter najhitreje delujejo pri želodčnih nepravilnostih Fellerjevi rabaibarni EEsa fcreglfšc® 6 škatlic K 12. Edino pravi se dobe pri lekarnarju Evgena V. Feller. Slabita, Elza trg 252 (Hrv. Zagorje). Ovoj in poštnina posebej priručuna, ali najceneje; čim več se torej obenem naroči, tem več se pri-štedi. V NaiveSia slovenska hraniSnica! Ljubljana, Prešernova ulic® 3. /-v /\ A A AA A# je imela vlog koncem leta 1918 . . K 80,000.000' rezervnega zaklada........................... 2,500.000 — Sprejema vloge vsak delavnik. Za varčevanje ima uvedene lične domače hranilnike. Hranilnica je pupilarno varna. Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovan ju in obligatnemu odplačevanju dolga. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo. ^ r™ m9 prevzamem blago Za uvoz in izvoz tero imam vedno v zalogi.— Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočam l