Anunciada Fernández de Córdova
Pesmi
Potovati
Potovati si ti, do meja. Tvoje telo, etape.
Prostor
Razdalja je prostor. Tudi tišina je prostor, razdalja. Ti si tišina, prostor in razdalja. Jaz sem telo, ki ga odlagajo letala od luke do vrat.
Sodobnost 2014
329
Anunciada Fernández de Córdova: Pesmi
Svinčnik
Med prsti držim svinčnik,
da ti rečem: si moje življenje.
Obračam ga, igram se z njim,
vrti se med mojimi členki,
moje blazinice ga zadržijo,
mehko meso proti njegovi trdnosti
iz lesene palice in grafita,
vem, kaj hoče s to igro,
vem, kaj pravi, in samo čaka,
da ga moji prsti vodijo, da to zapise,
da narise črke, ki jih iztiskam
iz njegovega mršavega telesa,
iz njegove od pisanja zminirane dolžine,
ki se prilagaja moji igri z njim,
postaneva zaveznika v tem,
kar ti želim povedati.
Igram nanj, kot bi bil violina,
postane snov iz moje krvi,
ta suhi svinčnik.
Njegova zašiljena konica
z jasnovidnostjo smeri
začrtuje pot, ki jo bom narisala.
Rada se te dotikam in se igram s teboj,
ker mislim, da me razumeš,
vrezilo za papir.
Vrti se, svinčnik, opazujem te med svojimi prsti, mislim te v potezi in črti, moj glasnik.
334
Sodobnost 2014
Anunciada Fernández de Córdova: Pesmi
Kaos
Vodim te v kaos, bodi z menoj,
jedro in smisel tega, kar verjamem, nič več.
Včeraj zvečer
Včeraj zvečer je bilo včeraj, je danes in bo jutri.
Tiha popotnica
Svoboda, tiha popotnica, cilj mojega potovanja je, da bi se srečali na slikah in zemljevidih, da bi me našla.
Meseci, leta, desetletja, ni pomembno, koliko traja, da doseževa najin cilj, pila bom svoje dneve s teboj, moja usoda je, da ti pripadam.
Sodobnost 2014
331
Anunciada Fernández de Córdova: Pesmi
Maj novembra
S teboj ne bom jokala jesenske sivine, v tvojih očeh plamtijo
1 •	V	• V	1 v •	••	v •
zamahi s čopičem v rdeči, rumeni in oranžni,
ki prižigajo drevesa.
Letijo goreči listi
in kot oni trepečem jaz ob tebi,
lahko si izmislim vse zgodbe,
lahko je maj novembra,
ali junij, če se odločiva,
kadar je mraz
in naju ziblje dež.
Ime mi je melanholija
Ime mi je melanholija, bodi z menoj, bodi z menoj, ustnice nad mojo dušo, pošlji mi upanje.
Čefur
Rečem ti, ljubezen, sem sama, sem čefur
ali prsti na vratu kontrabasa, ki govori svoj jezik, prične
in si daje ritem sam.
334
Sodobnost 2014
Anunciada Fernández de Córdova: Pesmi
Slovenska cesta
Slovenska cesta je bila zame
ljubljanska Gran Via,
z reko Ljubljanico,
ki sem jo narisala vzporedno,
vendar se je izmuznila v vijugah,
in Tromostovjem, ki me je medlo
z nepričakovanimi pojavljanji.
Pritajeno v zavojih reke
je včasih vame samovoljno
trčilo mestno jedro,
ki se je premikalo brez nadzora.
V avtu se je ta labirint
ujel v mrežo in nekega dne
sem se znašla v tunelu:
nebogljena, v temi,
in v napadu panike sem mislila,
da bom neizbežno pristala
v Celovcu.
Uspela sem ukrotiti ulice,
na kolesu pa tudi peš,
sčasoma so se postavili
kraji na svoja mesta,
mesto je postalo moje velikosti
- majhno, kot so rekli, da je -
in začela sem mu zaupati.
Tromostovje se je usedlo
ob bok tržnici,
Ljubljanica se je poravnala
in doumela sem, da je mestno jedro
v njenem trebuhu,
postavila sem Metelkovo na svoje mesto,
grad pa na vrh
in sem postala Ljubljanina,
ko mi je Rimska cesta prirasla
kot roka okrog mojega pasu.
Sodobnost 2014
331
Anunciada Fernández de Córdova: Pesmi
Letališče
Letališče, ob vseh destinacijah nikogaršnji kraj, usedem se
v provizoričnosti čakanja s karto za vkrcanje.
Tvoja uporna obstojnost je tesno ob mojem boku, ukoreninjaš me, svoboda, v možnem letu.
Kako gre?
Jaz,
v negotovosti živim,
kot da bi bilo za vedno.
Prevedla Sara Virk
Eminentna španska pesnica Anunciada Fernández de Córdova je že nekaj let veleposlanica Kraljevine Španije v Sloveniji.
Sodobnost 2014
334