Katarina Zadnik
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
RAZVOJ RITMIÈNEGA IN MELODIÈNEGA
POSLUHA PRI 8-LETNIH UÈENCIH V GLASBENI
ŠOLI (povzetek doktorske disertacije)
Nauk o glasbi in Solfeggio kot samostojni predmetni podroèji v glasbenem
šolstvu, s svojimi specifiènimi glasbeno dejavnostnimi podroèji, vzpostavljata
poglobljen in neposreden stik z glasbeno umetnostjo in kulturo. Temeljni cilj
obeh predmetov je v razvijanju funkcionalne glasbene pismenosti. Funkcionalna
glasbena pismenost se kae v razvitih glasbenih predstavah in znanjih v glasbeno
kategorialnem sistemu, ki predstavljajo vez med transformacijo notranjega
slišanja zapisanih glasbenih vsebin v ozvoèene in obratno.
Predstavljena študija je prva raziskava o predmetu Nauk o glasbi v glasbenem
šolstvu na Slovenskem. V njej obravnavamo vidik zgodovinskega razvoja
predmeta, sodobni vidik didaktiène zasnove predmeta in dejavnike predmeta, ki
vplivajo na glasbeni razvoj. Skladno z glasbenopedagoško doktrino in glasbeno
umetnostjo obravnavamo problematiko glasbeno-pedagoške terminologije. V
teoretiènem delu smo obravnavali razvoj glasbenega mišljenja in funkcionalne
glasbene pismenosti v 1. in 2. razredu Nauka o glasbi na osrednjem podroèju
predmeta – solfeggio.
V raziskavi smo ugotavljali raven razvitosti glasbenega mišljenja in
funkcionalne glasbene pismenosti v 2. razredu Nauka o glasbi, pri osemletnih
uèencih. eleli smo ugotoviti vpliv predšolskega glasbenega izobraevanja na
kasnejši glasbeni razvoj. Razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj smo
prouèevali na temeljnem glasbeno-dejavnostnem podroèju solfeggio. Ob tem
smo obravnavali tudi vpliv ostalih enakovrednih glasbeno-dejavnostnih podroèij
tega predmeta, – izvajanje in interpretacija primerov iz glasbene literature,
ustvarjanje in poslušanje – ki se kaejo v rezultatih razvitih glasbenih
sposobnostih, spretnostih in znanjih na podroèju glasbenoteoretièna in oblikovna
znanja. Èeprav dobljeni rezultati statistièno niso potrdili vpliva zgodnjega
glasbenega izobraevanja na kasnejši glasbeni razvoj v 2. razredu Nauka o glasbi
(p = ,099 na podroèju melodiènega posluha, p = ,069 na podroèju ritmiènega
posluha), na vzorcu testiranih uèencev, se je pokazala tendenca v razvoju obeh
glasbenih posluhov pri uèencih, ki so obiskovali predšolska glasbena programa.
Rezultati vseh testiranih uèencev so bili boljši na podroèju ritmiènega posluha
kot na podroèju melodiènega posluha. Veèja tendenca v razvoju melodiènega
posluha se je pojavila pri testiranih uèencih, ki so predhodno obiskovali oba
predšolska glasbena programa kot pri uèencih, ki so bili neposredno vkljuèeni v
141
Katarina Zadnik, RAZVOJ RITMIÈNEGA IN MELODIÈNEGA POSLUHA PRI 8-LETNIH UÈENCIH...
1. razred Nauka o glasbi. Ugotavljamo, da ima zgodnje glasbeno izobraevanje
veèji vpliv na razvoj melodiènega posluha kot ritmiènega posluha.
Rezultati kaejo na prevladujoèi koncept glasbenega opismenjevanja od
glasbenega zapisa (notni simbol) do pevske ali inštrumentalne izvedbe (fizièna
akcija) k zvoèni izkušnji. Pouk Nauka o glasbi premalo podpira razvoj slušne
pozornosti in obèutljivosti, ki sta temelja razvoja slušnega zaznavanja in
podpirata razvoj glasbenih predstav in znanj v glasbenokategorialnem sistemu.
Razvijanje funkcionalne glasbene pismenosti pri pouku Nauka o glasbi še vedno
vodi v pojemanje vzgoje slušnega zaznavanja in razvoja slušne pozornosti in
obèutljivosti.
Stopnjo razvitosti glasbenega mišljenja in funkcionalne glasbene pismenosti
smo osvetlili z raziskavo naslednjih dejavnikov: strukture razredov glede na
glasbene sposobnosti in starost uèencev pri pouku Nauk o glasbi, glasbenega
interesa uèencev, glasbeno-kulturne ravni druine. Za uèence, ki so obiskovali
starostno heterogene skupine, je bil potrjen statistièno slabši razvoj na podroèju
ritmiènega posluha (p = ,008). V takšnih skupinah izstopajo razlike med uèenci,
ki so starostno v drugih obdobjih, v telesno-psiholoških in glasbenorazvojnih
znaèilnostih. Reševanje problematike pri pouèevanju starostno heterogenih
skupin še vedno ostaja na mikro ravni, zato bi bilo treba v prihodnosti najti
skupne rešitve.
Prva izvedena raziskava je pomemben prispevek na predmetnem podroèju
Nauka o glasbi. Rezultati raziskave odpirajo številna vprašanja in dileme, ki bi jih
morali podrobneje prouèiti z novimi raziskavami. Pojavlja se potreba po novih
oblikah raziskav o vplivu predšolskega glasbenega razvoja na kasnejši glasbeni
razvoj. Iz prakse je razvidna potreba po posodobitvah uènih naèrtov programa
Glasbena pripravnica in predmeta Nauk o glasbi za 1. razred. Zahteve po
posodobitvi obeh uènih naèrtov izhajajo iz praktiènih potreb in iz potrebe po
kontinuiteti uènega procesa. Odpira se vprašanje izvajanja sprejemnih
preizkusov po slovenskih glasbenih šolah, ki se razlikujejo po vsebinski
zahtevnosti, naèinih preverjanja in po (ne)upoštevanju predhodne vkljuèenosti
uèenca v predšolske glasbene programe.
Zagovor: 5. septembra 2011 na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani
142
GLASBENO-PEDAGOŠKI ZBORNIK, 16. zvezek