245. številka. _Ljnbljana, vtorek 27. oktobra._VIL leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Ithaia vsak dan, izvzemši ponedeljke in dnevo po praznikih, ter velja po posti prujeman, za avatro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gol<J. ia dot rt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en nieeec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., sca pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah, ta za dijake vefja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za čotrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri* •topne petit-vrato 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Bokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesi,; v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Volitve na Češkem.
Zadnjo soboto je končana poslednja volitev za „državni zboru na Češkem. Izid je nepričakovan. Tolikanj v R'egrovih glasilih zasraniovani, naroda za nničenje in izvrženje priporočani liberalni Mladočehi, so skoro po vseh okrajih imeli jako zdatne manjšine, ka koršnih pač pri lanskih volitvah nij bilo. Mladočehi so poleg tega zmagali s tremi svojimi voditelji, ker so namreč voljeni dr. Sladkovskv, dr. PravoBlav Tr o j an in dr. Julius Gregr, od starih najbolj napadani možje. Da, in še več, dr. Grćgr izdatelj svobodomiselnih „Narodnih listov" je zmagal proti pravemu duševnemu v o d j i Staročehov, proti grofu Glam-Martinicu, ki je Čehe v pasivno politiko zapeljal, katera je, kakor se zdaj žalibog vidi, za vse avstrijsko Slovanstvo Škodljiva bila. On je bil tudi tisti, ki je češko stranko čezdalje bolj skušal z nemško pravno stranko zbližati in je tako neposredno kriv češkega razpora. — Za to je padec tega moža tako važen za celo češko stranko in morda za celo avstrijsko-slovansko stranko.
Padec grofa Clam-Martinica ponienja tedaj pogubljevanje pasivne politike od eue strani češkega naroda in odvračanje zveze z ultramontansko nemško pravno stranko, katera bi Slovane le toliko časa rabila, dokler jih za svoje namere treba, kakor tudi odvračanje prevelicega vpliva plemstva na narodovo osodo. Ker je stvar tako razumeti, mi nemamo uzroka, razžaloBtevati se nad njo. Čehi so prvi mej avstrijskimi Slovaui, oni bi bili morali vodstvo vseh prevzeti in ko bi bili to storili, stvari ne bi bile tako daleč prišle, še Nemci se ne bi bili s svojo ustavo tako utaborit mogli, kakor so se, sosebno pa
Ms tek«
Iz Sankt- Peterburga.
[Izv. dop.] I.
(Dalje.)
Povsodi in vsegda je premagoval kulturni živel manj kulturnega, načelo, katero se kaže v zgodovini kakor rudeČa nitka, kako eden narod v svoji polni možesti, davi drugega, kateri se je začel komaj zavedati kot samostojen, kateri še le stopa na po-prišče velike zgodovinsko akcije. In to se vrši tako dolgo, dokler iz moža ne nastane starec, uže izvrsivši svojo zgodoviusko za-daČo, a iz mladca samosvesten, ueupogibljiv junak, boreč se na vse strani za obstanek in boljši obstanek, za odličueje mesto v prislili letih. Kako žalostno pozorišče nam v tem obziru kaže sedaj mogočna država nemška,  ako bo ozremo nazaj samo kakih
nikdar ne bi bilo tacih direktnih volitev. Tako pak eta jih grof Clani-Martinic in Pa lacky učila gledati samo na-se, samo na češko državno pravo, za to so prišli v pasivno politiko, o kateri denes češki narod počenja uvidevati, da nij bila dobra. Sicer še tudi Mladočehi nijso iz te pasivne politike popolnem ven, kajti oni so šli le v deželni zbor, ne govore pak še o državnem, vendar so oni na potu činnosti in prej ali slej se bodo odloČili, da le v zvezi z vsemi avstrijskimi Slovani mogo kaj doseči.
Mimogrede bodi tu povedano, da mej Čehi je bil ovi tako strastni in v osobnosti zasecajoči boj, v katerem „izdajalcev", „od-stepencev", * „disidentov" itd. od staročeške strani kar dežuje, jako nepotreben, in bi niti ne bilo nikoli do njega prišlo, ko bi ne bili grof Clam-Mattinic in Palackv Ricger kar Miadočehe s sumničenjem in obrekovanjem „uničevati" začeli, namestil, da bi se z uioževsko mirno besedo z njimi dogovorili in jim oni vpliv v narodovi politiki od-kazali in privoščili, kakoršen jim kot zaslužnim in mislečim narodnjakom pripada, če tudi ne mislijo v vseh rečeh z eno samo glavo. Ta „taktika" stiro-češka se uže zdaj nad Staročehi samimi maščuje in se bode, kakor je videti, Čedalje bolj, ako odslej po tem padu vodje in duše pasivitatie politike ne vzmaga demokratično Čutje češkega naroda tndi v odločilnih staročeških narodovskih krogih toliko, da bi skušali ono zdravo slogo cele narodne stranke zopet ustanoviti, ki ima izvor vslovanstvu in pu3ča vsa druga vprašanja posameznikom na svobodo.
Nemško-ustavoverni listi si sicer tudi za-se obetajo dobička iz tega drobljenja pasivne opozicije češke, vendar po našem predobrih 50 let, da od prejšnih časov ne govorimo. Francozizem je prešinjal vse nemške kroge, a to vse v drugi meri, nego je bilo to v Rusiji v zlati dobi iuostranstva. Potrebno je bilo, da se je prelilo krvi, katero bi teŠko objele struge velikih rek, trebalo je, da so se narodili možje, kateri so uporabili vse svoje velikanske talente v boji nemške emancipacije od fcancozizma, pre-dno je Nemčija v istini postala Nemčija, od-pravivšu vse, kar diši po kaki-li bodi drogi narodnosti, ne zbiraje v sredstvih, ponujajo-čih se jej k temu kulturno-historičnemu poslu, delajočemu na opaž telja v daljini čestokrat prežalosten vtis.
Kako daleko je Rusija uže prispela v tem boji, v emanoipaoiji od iuostranstva, tega vam jaz zdaj še ne morem dovolj točno razkazivati. Do denes mi še nij bilo možno, predelati ruske dogodivščine tako temeljito, da bi smel o takih vprašauijih iz zgodovinskih  činov doseči zanesljivih resul-
pričanji zastonj. Raš oni se nemajo veseliti časa, ko Čehi popuste svoje separatistično stališče in na čelu vseh avstrijskih Slovanov, kot opozicija na javnost stopijo. To usta-voverci čutijo sami, nemško-nacijonalni listi so to uže tudi zaporedom izjavljali ; ako bi človek iz njib zdanjega obnašanja sodil d.a-gače, pripisati je le temu, da se dade usta-voverci dostakrat voditi le od dnevnega vtisa. Sicer pa tndi nij poslušati vedno tega, kaj bode politični protivnik rekel, ali bode naš korak hvalil ali grajal; po svojem prepričanji govoriti ali storiti, to mora biti večje in prejšnje politično merilo, nego pa hvala ali graja protivnikova, s katerim smo poleg tega vsaj glede ideje napredka in obče svobode zajednib misli, če se prav v narodnih vprašanjih odločno pobijamo.
To pak mora vsak, tudi politični protivnik priznati, da češki narod v svoji celoti imponira. Kolikokrat so Čehi uže volili! in vendar ne more vladni protinarodni pri-tisek nikjer, pa nikjer prodreti! Čehi so pač mej soboj ločijo glede potov do cilja, v cilju Hamom in v odboju nkupnega nemško-vlađnega protivnika so edini in nam Slovencem uzor. Ustavaki nikjer nijso na Češkem ničesa pridobili. Kar nemški listi o usUvo-veiuih manjšinah in o ukrepljenji ustavo vernosti mej Čehi govoričijo, je neslana ne;es-nica kar vsakdo vidi in ve, da za ustavaške c. kr. okrajne glavarje, katere ustavoverska stranka za kandidate postavlja, nij glasoval nobeden samostalen in pošten Čeh, nego le c. kr. komandirani uraduiki in naseljeni Judje, ki skoro povsod onemu pete ližejo, ki ima slučajno v roki državno oblast. Za to, vsemu češkemu narodu slava!
tatov, zaključajočih v sebi neovrgljiva po-sleds.va. Tudi ne morem povedati, so ti viharni dnevi v tem obziru za Rusijo uŽe prošli, ili še le pride doba krvavih neviht. K takemu preroškemu vskliku treba h! bilo nekaj več politične rutine, nego je imam. Omeniti hočem samo celo v kratkem, kak vtis je v tem obziru napravil na mene S inkt-Peterburg in narodno gibanje po njem do denes, torej v mojih najprvih dneh po prihodu.
Prispevši po „Vartf&vskoj želćznoj do-rogi" vzameva si s čest. bralcem izmej stotin ljudstva pričakujoČih izvoznikov cduega za 40 kopejk, kateri naju potegne kakor bi blisknil na „Nevskij prospekt", izvestui po imenu vsemu evropskemu omikanemu svetu. Res prekrasen prostor! Na desnej in levej dvigajo se v najlepšem redu poslopja, ka-koršna se nahajajo le po stolicah, in pred njimi je naroda, kakor živih mravelj. Tukaj lehko  vidiš vse različne evropske, da sve-
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 26. oktobra.
V proračunu za 1875 nahajamo, da časopisa i Stempelj nosi državi 814000 gl. Kranjsko jo zapisano samo i 3000 gl. tega novinskoga davka. Čudno! Saj skoraj toliko sam „Slovenski Narod" plača, kje je Stempelj druzih listov, posebno nemškega dnevnika „Tagblatta" ? Ali je številka čisto napačna ali pa je nemškutarskemu listn davek na tihoma odpuščen, katerega mi plačujemo.
V tlršavnrn* c##o»-i# ge skušajo posamezne frakcije in posamezni klubi reorganizirati. Tudi klub desnega centra, kateri je imel dozdaj nekak pravnarsk značaj, se bode reorganiziral.
Demonstracijo proti ministru Stre-nmi/tju v dunajski anli so kakor oficijo-zni listi „Frenidenblatt" in dr. poročajo prouzročili profesorji sami posebno Maasen in "VVahlberg. Tudi „Vaterland" od Bobote govori o tej zaroti.
V fmraitri je bil socijal-demokrat dr. Tauscbinski obsojen ztrad verskega motenja in Žaljenja priznanih ver na 4 mesece ječe.
<>//fi,»Ai finančni minister Gyciy je zračunil, da ogerski deficit za 1875 ne bode večji, nego 15 milijonov. — Gyczy hoče baje odstopiti od ministerstva, ako se njegovi predlogi o reformi đavkov ne sprcjm6. „E'lenb\" organ levice, pravi, da bode levi centrum zmerno postopal, a proti povišanju davka glasoval.
JMafijari se ne morejo utolažiti, da je svečanost otvorjenja zagrebške univerze imela bolj jugoslovausk značaj in da nij bilo ogerskih zastav niti nazdravov ogerski državi. Kakor „Napio" t-.iko tudi „Pester Lloyd" v prvem članku Hrvatom očita, da nijso „omikani", ker nijso Magjarom ljubezni kazali. Kxko razdražen je Mažjar vidi se iz tega, da Hrvatom kar s „fiegclu in „mangel an guter sitte uud biidung" sveti. — »Napio" pa toži, da nMiče no more prorokovati, kako daleč se bode še „slovauska propaganda" razvila in ali bode niagjarski zavez nik ali oster protivnik.
Itiiske uradne novine priobčujejo carjev uks-.z, vslcd katerega se mora po vojaških pravilih za leto 1874 v vojsko in pomorstvo poklicati 150.000 mož.
Na M'riiiH'ttsfii'itt so Bonapartovci vedu > smelejši. — Pri volitvah predsednikov v geueralnc svete imajo r ./.ni konservativci 53 predsednikov imajo 86 torej veČino. — Poslanci iz E'sas-Lotaringja se nemškega državnega zbora ne bodo uddežavali.
Is Španije se poroča o novih po-bitjih karlistične armade. Karlističnega poveljnika Lozano je general Daban pri Ho garri otepel in v begn ujel. Ker je Lozano Železnico podiral in 4 Železniške uradnike usmrtil, postavili so ga pred sodbo. — Kar listi so zapnstili provincije Alioante in Mur cia. — Don Alfons je hotel reko Ebro prestopiti 8 svojo vojsko ali vladna vojska mu je to ubranila in ga v beg zapodila.
stngtrika „Times" govori o odpo-klicanji angleškega poslanca iz Rima od papeževega dvora in meni, da je bila njegova prisotnost v Iv mn brez namena in morda škodljiva kakor ona ladije „Orenoqne".
Angleži bo v Fmliji ujeli, kakor se iz Londona poroča, glas ovitega voditelja ve liko-indiške vstaje 1857. 1. NanaSahiba. — Ker ga je umrli indiški kralj Tippo Saiba adoptiral, angleška vlada v Indiji ga pa nij hotela za naslednika spoznati. Osnoval je tedaj zoper Angleže, katere je smatral za tnjce, ki hote indiške narode iztrebiti pod masko civilizacije in kulture zaradi dobičkarstva, — 1857. 1. zaroto, katere privrženci so pomorili vse Angleže pod vodstvom generala Wheelerja — 450 osob. Toda uporniki so bili kmalu premagani in Nana Sahiba je pobegnil, kot drugi indiški Sehastijan,—za celih 17 let! Pomor jeni Angleži so bili potem še preveč maščevani, ker so pomorili angležki vojaki celo kraljevo rodovino, 150 knezov in 500 duhovnov. Ako tedaj Angleži obsodijo Nana S.iliiho k smrti, ki je hranil svojo domovino pred tujci, store tole iz politične strasti.
Dopisi.
Iz (sloveti 27. okt. [Izvirni dopis, j Naša gornja realka letos nema več paralelnih razredov, šteje pa v I. razredu 60 učencev, 13 jih je pri preskušnji palo. — Pripravnica, na katerej se je tudi en »letni kurz za tiste osnoval, kateri so Še premladi, da bi se mogli precej v prvo leto sprejeti, jih ima v tem k ur/, u 37; v prvem razredu pa le 13. Zadnji (IV) razred, v kateri so se samo dijaki z maturo ali vsaj iz zgornjih razredov srednjih šol jemali, šteje 32 poslušalcev. Oui, ki imajo maturo, dobivajo štipendije po 200 gld., drugi pa menda 100 Ido 150 gold. — Dosti jih bode gotovo v IV. ■ razredu, katere je pomanjkanje materijalnih pomočkov prisililo drugo Študije pustiti in se sem obrniti, da pridejo naglo v službo, kjer si kot učitelji vsaj potrebnega živeža prislužiti morejo in jim nij treba takorekoč vsled pomanjkanja  poginiti,   kar  se  dandenes le
premnogokrat posebno slovenskim dijakom na vseučiliščih primerja. V zadnjem razredu je tudi 6 Slovencev, katere je ravno ta nezgoda menda sem pripeljala; vendar pa slišim, da jih učiteljski stan tndi veseli. Bog daj, da bi narastlo tndi na Koroškem, kakor se množi na Štajerskem število narodnih učiteljev. Treba jih je slovenskim šolam, kajti koder se vteplje popolnem slovenskim otrokom sama Buba nemščina, kar je zoper vso pedagogiko, tam se ne nanČijo otroci niti ne nemškega, niti slovenskega. In nij se čnditi, da zgubijo vsi veselje do šole.
Na tukajšnji meščanski šoli, katera ima letos tri razrede; je v I. razredu 43 učencev. Vidi se iz tega števila, da začne ljudstvo razumevati važnost meščanskih šol za praktično življenje, kajti lansko leto je bilo v prvem razredu samo 24 učencev, tedaj se je število letos skoraj pomnožilo.
Tndi dekliška mestjanska Šola je kaj dobro obiskana in po dobrih učiteljicah prav krepko napreduje. En oddelek dekliške ljndske Šole je v neki privatni hiši, katere gospodar neče dalje trajajočega kontrakta z mestnim starešinstvom skleniti. Od polletja do polletja mora to šolo iz hiše svoje odpraviti. Mestni odbor je v tej stvari potrebne korake nže storil in namerava novo poslopje za dekliško šolo sezidati in to tem bolj, ker bode črez kratko tudi tukajšnjim nunam zaradi postavnih zadržkov pravica j^vne šole odvzeta. Kam potem z mladino brez potrebnega poslopja!
Mimo srednjih in ljudskih šol pa ima Celovec še mnogo število drugih učilnic, tako gozdarsko šolo, kmetijsko šolo, obitnijsko in vrtnarsko šolo, itd., ali v vseh teh šolah ti nij duha ne sluha od slovenščino. Akoravno moreš, skoraj da vsak dan po nemških na-šh časopisih mej inserali brati: „Tu se išče trgovinski učenec ; tu pisar, tu krmmis itd. Zahteva se popolno znanje slovenskega jezika", — vendar vsi merodajni faktorji pozabijo na potrebo uvedenja učbe slovenskega jezika. Trgovci celovški, kateri baš iz potrebe iščejo slovenske moči, si ne prizadevajo, da bi se vsaj borna stolica slovenščine vpeljala v obrtnijski in trgovinski šoli. Potreba se razvidi, slovenščine zmožni ljudje se iščejo in vendar se ne skrbi za iz-obraženje v tem jeziku. To ti je strašna kousekvencija!   Čas bi bilo, da vsaj sloven-
tovne t pe, vse različne ljudi po svojih stanovih in po svojem sestajanji imetji: od komično opravljenega izvozčeka, katerih je po celem prostoru nekaj stotin Črez tisoč, do najclcgantncjšcga pariškega postopača, od ruskega prostega kmeta ali „muzika" do več milijonov tehtajoČega pcterhurŠkega kapitalista, od moskovske ciganke, do najelegant-nejše in soiidneje pridvorue dame, od ličuo nadetega zamurca do snažnega Azijata, Anic rikana ali Evropca, od zamazanega „čruago duhovnika" (redovnika) do pon »sno stopajo-Čega pravoslavnega popa, od kristjana vsake vrste do krivonosnega Žida itd. Greva po-času, slušajva pazljivo, kako govori vse to ljudstvo. Prodajalci, „razuoščeki" ogromno kriče s svojimi tovori, mej njimi posebno oui, kateri prodajajo žvepleuke, milo in drugo t-ko drobničad, — a oni kriče po ruski. Če se vstopiva na kakem prostranejšem mesta, gde je posebno veliko ljudij, slišala bodeva razgovor, — a razgovor ruski. Če greva za
družino broječo več osob slišala bova govor le ruski; in če hodiva gor', in doli cel ljub dan slišala bova samo in izkljuČiteljno besedo le rusko. Redko se bode nama posrečilo, slišati pogovor francoski ali nemški. Takim obrazom bode gorelo nama lice od same radosti, vide da sva na slovanskih tleh, na tleh iz trdega granita.
Ozriva se nekoliko po napisih. Tudi s temi se bodeva zadovolila. Pisani so večjidel z ogromnimi Črkami, a izrezane Črke so le ćirilske, katere od začetka zaradi samega kinča teško bereva, a s šasom se privadiva. Vendar pa se ne da tajiti, da se iz uapisov lahko razvidi, kateri drug živelj še ima precejšno moč tukaj, dasiravno se mora pri tem pomniti, da vse to hoče tako imeti največji kozmopolit vseh kozmopolitov, g. trgovski bog Merkur, kateri je povsod, a nikjer doma smotre le svoj vlastem žep. Poleg ruskih napisov na glavnih mestih nahajajo se na po-I stranskih skoro  nad vsemi velikimi trgov-
ljaini tudi francoski in nemški in tam pa tam tudi angleški, di celo italijanski. Isto velja tudi o „traktirik" (navadna beseda za lepšo rusko gostilnico, hotel) o njihovih pri slugah in v obče o postrežbi po njih. Ilnski prisluga je obligaten, dobijo se pa tudi francoski in nemški kot bolj bele vrane, da celo v restavraciji, katera hoče imeti speci-vično nemšk značaj, nagovoril me je točar še vselej le pe ruski, če tudt dobro ve, da se meni še bolj teško, kakor lehko gedi z ruščino.
Prehodivši Ncvski prospekt prideva naravnost pred Admiraliteto blizu dvorca, cesarske palače. Mej to promadno zgrado in Nevskim prospektom leži prekrasen „sadu, vrt, naimenovan imenom „Jego Imperator-skago Veličestva" — Aleksandrovskij sad, o katerem pri priložnosti več poizvoste. Vse-diva se v hladni aleji na klop, tukaj hodi mnogo naroda mimo, videla bodeva različne obraze. (Dalje p rib.)
flki trgovci —- ne samo tukajšni, temuč tadi vnanji — na noge stopijo in dotično prošnjo pri trgov, zbornici vložijo. Ako nihče ne zahteva, nihče ne privoli.
Če pa do tega pride, naj se pridobi slovenščine v resnici zmožen človek in ne enak, kakor je Žalibog še zmirom na pripravnici nčiteljiški. Razumno je, da na ta način od pripravnikov nobeden nže dalj časa ne dela izpita iz slovenščine, ker se je ne uče. Podlaga poštena se naj osno je in potem naj pridejo zahteve.
Naš deželni zbor nij nič kaj posebnega obravnaval v tej sesiji. Privolila se je izpeljava nekaterih cest in doki ado v. Zidanje skupne bolnišnice v Celovcu se je odbilo; isto tako se ljudskim učiteljem nij privolila višja plača. Dežela je v resnici uže jako obložena! Odboru podpiralnega društva slovanskih dijakov na vseučilišči v Gradci se nij nobena svota privolila iu to zarad tega, ker je dotična prošnja prekasno došla. Dve leti sem je deželni zbor vedno po 50 gold. skoro enoglasno za oni zavod dovolil, tudi letos bi bil to storil ; ali prošnja se je resnično zakasnila. Zadnje dni kaj tacega po slati nij pametno. Dogodek bode dobra zvedba društvenemu odboru. V enacih stvareh ne smemo biti prepočasni, drugače propade eden zavod za drugim, in vsa naša upanja idejo po vodi.
Društveno naše Živenje, — kakor se tu in tam na tihem pripoveduje in sumniči — spi smrtno spanje umirajočih, katerim je po last-nej volji vcepljena rana grozovitno hitri in temeljiti konec določila. Ako se strogo domače moči cepijo, zakaj se bodejo drugi prizadevali boriti se in to borbo z veternjaš-kimi mlini. Zgodi se lahko — kakor nas tu in tam po c*lej Evropi skušnja uči, — da se prvi oddelek na dragem potu zopet ze-dini in potem polena na tretjega metati začne. Prvi mej „pravimi" domačini podpirajo nemško kat. društvo in so zoperni narodno se razvijajočemu društvu, in drugi mej „pravimi" so kot udje nemške kazine preveč obloženi, da bi za lastno slovensko hčerkico kaj storili. Vsakemu torej svoje in tako zvani „divji" naj si čas po svoje kratijo, ter tu in tam stanje naše premišljujejo. Svoboda naj bode vsacomu.
Dobro in zelenja vredno bi bilo, da bi bila ta zadnja premišljava le izmišljena ali -— tudi ne tako !
Tx llml lili Peite 24. okt. [Izv. d o p.) V našem veku nepokoja, švindlja, „kraeha," nezmotnosti itd. klanja se svet tistemu, ki kaj ima, še bolj pa tistemu, ki s svojo moralno iu fizično silo imponira. Borzijanec s svojim zlatim teletom in politični gladijator v krvavejareni sta denes naj bolj čislana moža na svetu. Naši Mngjari, slabiči v deuarstvenem še bolj pa v fizičnem pre-morenji, klanjajo se na vse strani, kjer koli od sebe premožnejšega in močnejšega vidijo. Zadnji čas dobili so veliki rešpekt pred Hrvati. Izredna zakonotvorna delavnost hrvatskega sabora in hrv. vlade, zlasti pa otvorjenje useu*ilišča primoralo je naše javno ni-enje na očito priznanje napredka hrvatskega naroda. lt<;špekt, s katerim Magjari o Hrvatih misle, govore in pišejo, obrodil je zavid Srbov. Tukaj Sni udje srbske matice srde se neizrečeno na slavnosti odbor v Zagrebu, da nij povabil tudi srbske matice na slavnost  otvorjenja   vseučilišča.   Odbor za
otvorjenje zagrebškega vseučilišča je dejal en ud srbske matice je s svojem sklepom, da se imajo samo akademije iu vseučilišča k slavnosti povabiti, izključil celo jugoslo-vanstvo razen jugoslovanske akademije od o liri jalnega sopriČestvovanja pri slavnosti. Ta sklep je slavnostni odbor pozneje sam s tem uničil, da je kljub njemu vendar neke jugoslovanske korporacije iu tudi po edine osobe k slavnosti povabil, mej katerimi pa srbska matica nij bila. To je veliko razžaljenje srbskega naroda, ki je v borbi proti Turkom in proti Magjarom zmirom zvesto na strani Hrvatov stal. Moj Srb je še marsikatero ostro besedo o Hrvatih rekel, pa je lepše da jo zamolčim. „Slov. Narod" stoji v razponi mej Srbi in Hrvati na neutralnih tleh, in zato je bolje, da nij kolporter ene ali druge prepirirh strank.
V malih dneh se bode zopet nas sabor sestal. Ministri se posvetujejo o tem, kaj bode vlada saboru predložila. O financ-ministru Ghyczyju se čuje, da ima v mislih celo odstopiti, ča ministerski svet njegove predloge ne odobri in jih vlada saboru ne predloži. Zadevni njegovi predlogi tičejo se zlasti davkovnih reform, ali bolje rekoč dav-kovnega povišenja. Napoleon ITI. je prispo-dobil državno blagajno z morjem, v katero se denarni tok iz cele države izliva, in iz katere se potem zopet, kakor deževni oblaki iz morja, pognojivno črez celo deželo razkropi. To lopo, pa ne skoz resnično prispodobo hoče brž ko ne tudi naš Ghyczy pri nas praktično izvesti, ter tok našesra deuars-tva tako ubediti, da bo ves naš denar vsaj enkrat na leto skoz državno blagajno pretekel, in stem svojo pognojilno moč regenerirah Lepa slika, lena teorija: samo škoda, da nij izvcdliiva! Naša prazna državna blagajna da se laglje napolniti z narodno gos-podar8tvenimi teorijami in davkarskimi sistemi, nego i ljndstverimi žulji v podobi denarja. Po Darvinovej teoriji morajo vsi tisti organizmi propasti, kateri nijso zmožni obraniti svojo eksistenco, ter si priboriti pogoje svojega razvitka. Tak nezmožen organizem je, — razne prikazni to spričujejo, — tadi oger-ska država. Sredstev za obrambo svoje eksistence ima vsako leto manje, in s sredstvi ginejo tudi pogoji njenega razvijavanja.
Domače stvari.
— (Sokolski večer) v ljubljanski čitalnici zadnjo soboto je bil jako živahen. Poleg izvrstnega petja zanimalo je gosp. Nollijovo obširno poročilo o izletu društvenikov „Sokola" v Zagreb in o izredno prijaznem sprejemu, s katerim so Hrvatje Slovence pozdravili. — Na koncu je bit tudi improviziran govor dr. Zaiuika o razliki dohoda dveh ministrov Strcmaycja v Ljubljano in Paulerja v Zagreb z navdušenim odobravanjem sprejet.
— (Iz Zagreba) sta prišla zadnjo soboto na naš .,sokolski večer" sledeča z navdušenjem sprejeta telegrama. Prvi se glasi: „liratinska ljubav, koju smo si nedavno u Zagrebu zavjerili nuka nas, da Vam prigodom današnje Vaše zabave iz srdca kličemo: Živila nam braća Slovenci! Živio brat „Sokol", živila sloga hrvatsko - slovenska!" „Kolo". Drugi:   „K današnjoj Vašoj  zabavi primite
naš bratinski pozdrav, živila braća Soko-lovci.   U ime pjevača „Kola" Biščan.
— (Slovensko gledališče.) V nedeljo je bila prva slovenska predstava letošnje sezone. Gledališče je bilo, posebno kar se parterskih sedežev tiče le srednje obiskano. Grajati moramo narodna Slovence, da se za domače gledališče bolj ne brigajo in tako on m v roko delajo, ki bi ga iz sovraštva do slovenščine radi pokopali. — Kar se tiče igre „Trije kloboki," rekli smo uže lani, da take fine francoske vesele igre so včasi celo niti ni rani m nemškim dvornim igralcem preteške.
— (Celjsko mesto) je ministra Chlumetzkega za častnega meščana izvolilo.
— (V goriško semenišče) je letos vstopilo samo 5 gojencev.
— (Z Dunaja) se nam piše: V dunajsko pedagogijo, ki je pod vodstvom znanega Dittesa, jo bilo letos izjemno 12 Srbo-Hrvatov in dva Slovenca sprejetih. Pri odpiranji pedagogije je Dittes v svojem govoru posebno naglašal, da mej avstrijskimi Slovani skrbe Hrvati iu Srbi najbolj za povzdigo narodnega šolstva, spričevalo temu je, da ima mej 12 Srbo-llrvatov 10 deželne štipendije po 400 — 500 gld.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Revalesciere fln Barry
28 let uže je nij bolezni, ki bi jo no bila ozdravila ta prijetna adravflna brana, pri odraiconih i
otrocih brez medicin In stroškov; zdravi vso bolezni v želodcu, na živcih, dalje prRiie, i na jetrah; žlezo i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavijenjo, zapilje, prehlajenjo, nespanje, slabosti, -zlato žilo, vodenico , mrzlico, vrto^lavje, silenje krvi v gtaVO, Šumenju v ušesih, slabosti in blcvaiije pri nosečih, oto&nost, diabet, trganje, shujšan je, bledlcico in prehlajenje; posebno m priporoča za dojene« in je bolj*, netfo dojiiičino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. AVurzerja, g. V. V. Benoka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angolsteina, Dr. Slmrelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Dre, jrrolinje Castlc-stuart, Markize de Breban a mnogo družili imenitnih ofiob, so razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 sprifevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. \V nize rja,
Bonn, 10. jul. 1852.
■Revalesciere Du Dan v v nnioirih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in f^riži, dalje pri sesalnih in obistnili boleznih, a t. d. pri kamnjii, pri prtendljivem a botehnem draženji v ■oalnl cevi, zaprtji, pri bnlelmcin hodenji v oblatil) fn mehurji, trganje v mehurji i. t. d, — "Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo prt vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v ur1". (L, S.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
W i n e h e s t e r, Angleško, .'1. decembra DS-12. Vaša izvrstna Kevalesenre je ozdravila večletne i nevarnostne  prikazni, trebušnih  bolezni, zaprtja, bolno Čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam frledi vašega zdrav ila, ter vae toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, PO. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca goap. Dr. Angelstein a.
BoroltnJ 0. maja ISod. Ponavljaje izrekam glede Revalcscičiv dn Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelstein, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 76.921. Obergimporn, (Baclenako), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je UŽG bolehal H tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar ponžiti nij mogel, je v sled   rabe Vaše l!ev alcseičre dn l'arrv po-polnaina zdrav.
Viljem Burk a rt, ranocelnik.
M o n t o n a , Dtra. Učinki Bevalescicre du Barrv so izvrstni.
Ker d, Clausberger, C. kr. okr. zdravnik. M. hi. m;. Dosp. V. V. Bcnoke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), pile V „11 e r 1 i n c r K 1 i n i s e li e W o 0 h e n s o h r i it" od H. aprila 1872 to le: „Nikdnr ne zabim, daje ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Bovalcnta Ara-hica" (Bevalescicre). Dete je v 4. mesecu vedno večin več hujšal o, ter vedi o hljuvalo. kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti: toda Bevalesciere gaju ozdravila po polnoma v 6 tednih.
BlglUO lOIetM hramotc na
Št. 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na iu spanji, treslici na vseh udih, slmjsanji in hipolioudriji.
iSt. 7P.H10. (iospo vdovo Klemmovo, Dilsseldorf, na dolgolctnert Imlchanji gkiM- ta davljenji.
St. 7."i.S77. FloV. Koli«-rja, e. kr. \ojask. oskrh-nika, Veliki Vara/din, na pljučnem kaSlji in htdchanji duAnika, omotici i tiSčanji v prsih.
Št. 7.V.'70. <!ospo«la (oibricla Tesuerja, slušatelja \išje ja\ne trgovinske akademije dunajske, na skoro l'ieznadcjiii prsni bolečini in pretresu čutnie.
St.65.71A, <H«spodični de Montlotiis na nepre-ba v ljenji, nespanji in liujšanji.
Št. 7.V.cjn. ' liaroiia Sign rokali in nogah i t. d
Kevalesenre je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani f>Okrat vec na ceni, gledo hrane.
V plehastih pusicah po pol funta 1 gold. .".o kr., 1 fant 2 gold. nO kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fhn tov 10 gold., 19 funtov 20 gold., 21 funtov 36 gold.,
— Bevalesciore-Điscuiton v pufiicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Rcvnleijciero-Chooolatee v prahu in t ploščicah za 12 tas 1 50 kr., 24 tas 2 gold 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta> 10 r«'ld., ?.a 288 tas 20 gold., — za 576 Us 36 gold.
— Proilajo: Bar ry d u Barrv A Gomp. ua I>n« Ha|l, WMlielarlia:aMe It 8, v IJublJHUl Ed al h ni, v «> i s-.«)«-« brat j o Oberanxiaeyr, v lita bruka DiocLtl & Frank, v Olovci P. Birn-bache r, v «.*>•-•<• t l.tui . > , MUllor, v Maribora F. Koletnik & M. Mori6, v Meranu J. B Stuck hantun, kakor v vnoh mestih pri dobrih Iti karjd. in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hifla na vse krajo po poštnih nakaznicat. ali povzetjih.
25. oktobra: Kvrc].n:   lllcschstein  iz   (Jradca. — VVager iz tiradca. — ltlau iz Siska. — Dr. M. I.6vvy iz Siska. — Lo>vy iz Dunaja. — Viviani iz Trsta,
Pri Malici: Petnici, Ilertol, E'singor, Volič, Spicgc), Winter, Bcsingcr, Fischer vsi iz Dunaja, — Pa jer iz Gorice.  — Kllhue iz Lipskega. — Nater
iz Prostjejova. — Adama, Ilimler, Polak Hartman vsi iz Dunaja.
Prt Nloiin: Stein.il iz števra.— Pater iz Dunaja. — Dr. K r.ui • iz Vel. Lašić. — Bengeg iz Be-lovora. — Kiihn iz Kihenberka. — Natalo iz Trsta. Sausanl iz Auibriena.
Pri /.».....r«-l :   Farino iz Trsta. — Florinn iz
Trobiža. — .Torjavec iz Bat- i. — Stajer, Stucin oba iz Ljnbna.
Pri carja avNtrlJnkcm i A i I .'• iz St. Petra. — Votavič iz Trsta. — J.orenc iz Kamnika. — Pons iz Bul j a.
Pri bsvArnkeui dvoru t Stern z družino iz Dunaja.
Dunajcka borza 20	oktobra.	
(Izvirno tolcgrafičuo porodilo.)		
Enotni dri. dolg v bankovcih	60 gld. 50	ki
Enotni drž. dolg v srebru	73   m 80	
	108   „ 25	•
Akcije narodne banke   . .	977   „ -	
Kreditnu akcije ....	234   „ 50	■
	110   p, 40	
C. k. cekini.......	8    „ 88	■
	n	it
	104    „ 80	
Zobni zdravnik
Dr. T a nzer,
docent zdravnistva za zobš na c. k. univerzi v Gradcu,
jo prišel v Ljubljano, ter biva pri „Slonu" štov. sobo 51 in 52, II. nad s t rojijo, in zdravi specijalno vsaki don (razen nedelje) od H. zjutraj do 5. uro zvečor. (297—5)
Ostano pa tu le do konca oktobru t. 1.
Zaradi brezholestnih operacij jo treba v ta namen nekaj časa k pr pravi janji.
Najvaje potrjena zdravilna voda Zoper ustno gnjiloho, Puh lici'iii /iilma pasta in zobni prašek se dobiva tu, dalje pri g. Birsicu in Kd. Malim.
Učiteljska služba.
Na enorazredni ljudski Soli v .Iiir-kloštru (Gairach) pri Lahkem trgu se razpisuje učiteljska služba z letno slnžntno> GOO gold. in protdim stanovanjem.
Prositelji, kateri morajo biti zmožni slovenskega in kcniškega jezika v govoru iu pisavi, imajo svoje d' kunu nt rane prošnje po poti predstavljene čolske gospodske k raj -nemu šolskemu svetu Jurkloster (Post TUller) najdalje do 1.5. uoi cnabra t. 1. vposlati. (298—3) Okrajni šolski svet Laski trg, v Celji dne 16. okt. 1874.
Frvosednik: Haas, 1. r.
□cs- Prodaja -a*©
liiše in £»4»k|MMl;irM'vii.
Prekrasno Tal>«»rNko poNfNtvit mi VlNokcni
(VVeisaob), poleg Kranja, jo takoj naprodaj zaradi važnih rodovinskih pomčr. P«>scstvn jo na eesti od Kranja proti Kokri in Koroškem, ter je sposobno za vsako podvzetje. Pri hiši jc kegljišče, vrt za zeljonavo-iti sadno drevje, poleg tega lepo zemljišče ob Kokri, ki jo ugodno in pripravno za kakov pivovar ali pa mehanični mlin itd., sploh priporočam to posostvo kot plodonosno za vsako podvzetje.
Kupci naj blagovolijo do konca novembra posestvo ogledati.
Živina se pa 2. novembra pro<ta na tržnjem sumnji v Kranj i po jnvnej dražbi.
Natančneje se poizvo o posestvu in kupu pri lastniku Jun. 1'avliču, domiiči! Tabor na VIhu-kem h, St. 7. (301—2)
Javna zahvala.
V tekočem letu smo naše imetje na Kranjskem pri
„prvi občni zavarovalni banki Sloveniji"
-v I-jubijani
zavarovali. Slučajno jc zadela zavarovane reči v mesecu juliju požarna Skoda.
Omenjena banka je brž, ko se ji je naznanila škoda, stvar točno preiskala, ter nam dotično odškodnino v popolno našo zadovoljnoBt pošteno izplačala. Ti slučaji u: iu dajo povod, da banku „Sloveniju" vsem posestnikom iskreno priporočamo. (302—1)
Franjo Scršen v Kaplivasi.
Jurij Palčar v LedeČi vasi.
Anton Zagore v Stranj i.
■H •K •H ■H •K ■K •H
Poslano.
Javna zahvala.
V preteklem letu sem svoje imetje pri
„prvi občni zavarovalni banki Sloveniji"
-■J Ijjtihlj**iti
zavaroval. .Slučaju > je zadela zavarovano poslopje 19. preteklega meseca požarna Skoda.
Banka „Slovenija" je brž, ko se ji je naznanila škoda, stvar točno preiskala, ter mi dotično odškodnino v popolno mojo zadovoljnost pošteno izplačala. Ta slučaj mi daje povod, da banko ^Slovenijo" vsem posestnikom iskreno priporočam, in zavrnem ob euem vse obrekovalec našega demačega zavida, posebno pa gosp. Dobrina, kateri se je ravno v tem času budo ustil.
V Ljubljani, due 23. oktobra 1874.
Matija Tierlaa,
(303—1) posestnik in krčmar v Plošivici.
M-
■F-
i-
■ f
zavarovalno društvo za življenje in dohodke
v JLoiirtOMiiš.
Poddružni^a za Avstrijo, Operliring Nr. 8 ua Dunaji.
fmc.   2o3,73G050 — kr. 4GOG9.887 10 L
Zavarovana istua (kapltai)
Ustanovna zaloga .............
Izplačila na zavarovalne pogi db<", dohodke, dalje na odkupovanje zavarovalnih pogodb
od začetka društvenega poslovanja do 30 juniji 1873.....„       4G,9G0 8O0 G5 „
Ita's.li.'t'/.ila in vsa druga pojasnila dajejo gur. zastopniki ia (304—1)
generalno zastopništvo y,a Kranjsko, Koroško, južno Stirsko in Primorsko
v Ljubljani g. Valentin Zeschko, glavni trg h. št. 279.
71
•/d
Izl^tolj in za uredništvo odgovoren: Maks Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarna".