ISSN 0351-6652 Letnik 24 (1996/1997) Številka 4 Strani 210-214
Jože Marincek:
NAREDI SVOJ PAINTBRUSH
Ključne besede: računalništvo, okna, windows.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/24/1301-Marincek.pdf
© 1997 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije © 2010 DMFA - založništvo
210	Računalništvo
NAREDI SVOJ PAINTBRUSH
Zamisel
Program PaintBrushje med začetniki zanesljivo eden najbolj priljubljenih dodatkov k Oknom, Razlog je na diani: je enostaven za uporabo, risba pa je sploh eno človekovih najstarejših izraznih sredstev, v kar se lahko prepričamo, denimo, v španski Altamiri.
Uporabljati program pa ni niti zdaleč tako zanimivo, kot napisati ga. Zakaj ne bi torej napisali svojega programa PaintBrush? Poskusimo tb storiti v Visual BASICu.
Naš prvi poizkus bo seveda kar se da enostaven. Ko bomo premaknili miš, hočemo na zaslonu videti ustrezno črto. Kadarkoli se miš premakne, Okna pošljejo ustrezno sporočilo.
Program, napisan v Visual BASICu, se na to sporočilo odzove tako, da poklice podprogram HouseHove. Torej moramo samo napisati ustrezni podprogram:
Sub FormJlouseMove (Button As Integer, Shift As Integer, X As Single, Y As Single)
Line -(X, Y)
End Sub
Program napišemo tako, da dvakrat kliknemo na okno z napisom Formi. Pokaže se urejevalnik, v katerem izberemo podprogram MouseMove in dopišemo manjkajočo vrstico.
Ukaz Line (zi,y\ )-(iC2,3/2) nariše črto med točkama	in
(x2,1/2 ) ■ če prvo točko izpustimo, nariše Črt-o od zadnje točke risanja do točke (13,^2). Zadnja točka risanja se spreminja ob ukazih za risanje (Line, Circle, PSet,. ..). Koordinati zadnje točke risanja sta shranjeni v spremenljivkah CurrentX iri CurrentY. Ko program poženemo, velja CurrentX = CurrentY = 0, točka (0,0) pa je v levem zgornjem kotu okna.
Naš program Za risanje Že deluje. Ima pa še nekaj pomanjkljivosti, ki jih hitro opazimo. Tako ne moremo premakniti miške, ne da bi se za njo poznala sled. Naš vzornik (program Paintbrush) to rešuje tako, da se sled pozna le, če med premikanjem miške njen levi gumb držimo pritisnjen. Druga večja hiba je naslednja: Če miškin kazalec zapusti naše okno, se risanje prekine (miš pa je na voljo drugim programom). Ko pa se z mišjo vrnemo v okno (denimo na drugem koncu), program potegne ravno črto od točke, kjer smo okno zapustili, do točke, kjer smo se v okno vrnili.
Računalništvo	2X1
Najprej odpravimo prvo pomanjkljivost (pokazalo se bo, da bomo tako nehote popravili tudi drugo). Parameter Button podprograma Mou~ seMove nam pove, kateri miškin gumb smo držali, ko smo jo premaknili. Vrednost 0 pomeni, da ni bil pritisnjen noben gumb. Če je bii pritisnjen levi gumb, se prišteje 1. Ce je bil pritisnjen desni gumb, se prišteje 2, in če je bil pritisnjen srednji gumb, se prišteje 4. Tako lahko prepoznamo tudi različne kombinacije. Vrednost Button=3 na primer pomeni, da smo hkrati pritisnili tako levi kot desni gumb. Seveda črto vlečemo le, če je pritisnjen levi gumb - to pa je natanko tedaj, ko je vrednost spremenljivke Button liha. Naš dopolnjeni podprogram se sedaj glasi:
Sub Forai-MouseMove (Button Aa Integer, Shift As Integer, X As Single,
Y	As Single) If Button Hod 2 = i Then
Line -(X, Y) Endlf
End Sub
Žal program še ne deluje povsem tako, kot smo hoteli. Dokler ne držimo nobenega gumba, program res ne vleče črte. Čim pa pritisnemo gumb, program poveže konec narisane črte s trenutnim položajem. Seveda, ukaz Line -(x,y) potegne črto med točkama (CurrentX, Cur-rentY) in (x,y), od zadnjega risanja pa se vrednosti CurrentX in Cur-rentY nista nič spremenili. Sedaj, ko poznamo problem, hitro odkrijemo tudi rešitev: ko črte ne vlečemo, enostavno popravimo vrednosti spremenljivkama CurrentX in CurrentY na trenutni položaj. Tega izvemo iz argumentov X in Y podprograma MouseMove.
Sub FormJlouseMove (Button As Integer, Shift As Integer, X As Single,
Y	As Single) If Button Mod 2=1 Then
Line -(X, Y)
Else
CurrentX = X
CurrentY = Y Endlf
End Sub
212	Računalništvo
Taka spremenjen program pa že omogoča prostoročno risanje, kot smo želeli. Mimogrede preverimo še, kaj se zgodi, če v programu z miško zapustimo zaslon na enem koncu in se vrnemo v okno nekje drugje.
Nastavitev parametrov risalnega okna
Naš program pa še vedno ni popolnoma zrel za uporabo. Če ne verjamete, narišite enostavno sliko, potem pa program pomanjšajte in za tem vrnite na prvotno velikost. Slika je izginila!
Na srečo moramo samo nastaviti parameter ali dva in stvar bo urejena. Program ustavimo (če teče), potem pa v okolju Visual BASIC izberimo okno z napisom Formi. V oknu Properties (iastnosti) lahko sedaj nastavimo nekatere lastnosti tega okna (če o kri a Properties ne najdete, ga. lahko prikličete s pomočjo tipke F4). Za nas bosta ta hip pomembni le dve: AutoRedraw in Caption.
Lastnost AutoRedraw ima lahko vrednost False ali True. Če je njena vrednost False, je programer (torej mi) odgovoren za prikazovanje slike, ko se iz tega ali onega razloga del slike izgubi. Najpogostejši razlog, da izgubimo del slike, je, da je bilo okno zakrito. Vrednost True pa pomeni, da bo Visual BASIC sam poskrbel za obnavljanje slike. Uporabnost te izbire je očitna, saj nam ni treba storiti praktično ničesar, slika pa bo obnovljena. Zal pa. program pri tej izbiri porabi več pomnilnika iti tudi risanje je nekoliko počasnejše. No, v našem primeru pravzaprav nimamo druge možnosti, saj bi bilo sicer prostoročno risbo zelo težko obnoviti. Zato postavimo lastnost AutoRedrau na True.
Lastnost Caption določa napis na oknu. Ker napis Formi ni najbolj primeren, ga spremenimo, denimo Risanje (ali Moj Paintbrush ali kaj tretjega). Lastnost Caption ne vpliva na delovanje programa, pač pa le na njegov videz.
Pomembni dodatki
Slabost našega programa je nedvomno tudi ta, da črte, ki smo jo potegnili, ne moremo izbrisati na noben drug način, kot, da program ustavimo in znova poženemo. Rešitev je tudi tokrat preprosta: podprogram Cls (Clear Screen) pobriše zaslon. Odločiti se moramo le, kdaj borno ta podprogram poklicali.
Takoj pomislimo na ukazni gumb. Vendar ga nimamo kam postaviti, saj je celotna površina okna naša risalna deska, torej bi bil gumb napoti. No, nič ne de - risalno površino bomo nekoliko omejili. Uporabili bomo
gradnik "slika" (picture). V orodjarni izberemo gumb 1MJ in na okno
Računalništvo	213
narišemo pravokotnik. Z malo truda bomo dosegli, da bo risanje omejeno na notranjost pravokotnika, zunaj pravo kotnika pa borno pustili dovolj prostora za naš gumb.
Če sedaj poženemo program, ugotovimo, da lahko rišemo le po zunanjosti pravokotnika- prav nasprotno od želenega! Ko se miš premakne, o tem obvesti objekt, ki je pod njo. Ce je ta objekt okno, se izvede podprogram HouseMove, Ko pa je ta objekt slika, je ustrezni podprogram prazen (v kar se hitro prepričamo, če v Visual BASICu dvakrat pritisnemo na sliko in poiščemo podprogram MouseHove). Ce želimo risati le znotraj slike, moramo izbrisati podprogram HouseHove, ki smo ga napisali za okno Formi, in podobnega napisati za sliko Picturel. Ukaz Line in spremenljivki CurrentX ter CurrentY se nanašajo na okno, ne na sliko. Ce hočemo risati po sliki Picturel, moramo dodati predpono Picturel, na primer Picturel. Line ali Picturel. CurrentX. Dobimo torej podprogram
Sub PicturelJIouseMove (Button As Integer,
Shift As Integer, X As Single, Y As Single) If Button Hod 2=1 Then Picturel.Line -(X, Y)
Else
Picturel.CurrentX = X Picturel.CurrentY = Y Endlf
End Sub
Seveda moramo sliki popraviti tudi lastnost, AutoRedraw, podobno, kot srno to storili z oknorn. Ce sliki spremenimo še lastnost Align in jo postavimo na Align Bottom, bomo dosegli, da bo risalna površina zasedala skoraj vse okno razen ozkega pasu na vrhu. Lastnost Align določa, kako se gradnik postavi na okno. Običajno je njena vrednost 0 -None. Ce jo postavimo na 1 - Align Top, gradnik zavzame vso površino okna nad seboj, in če jo postavimo na 2 - Align Bottom, zavzame vso površino okna pod seboj.
Dolžni srno še gumb za brisanje risalne površine. Gumb poberemo v orodjarni in ga postavimo v nepokriti pas na vrhu okna. Njegovo lastnost Caption popravimo na Brisi, Sedaj dvakrat pritisnemo na gumb in Visual BASIC nas postavi v telo podprograma Commandl_Click. Program bo poklical ta podprogram, kadar bomo pritisnili na gumb. Telo podprograma je kar se da enostavno:
214
Računalništvo - Novice
Suh Comitiandl_Click
Pictural.Cls End Sub
C)
Paziti moramo, da ne pozabimo na predpono Picturel, drugače bo ukaz Cls pobrisal okno, ne pa tudi slike. Poprej pa smo trudoma dosegli, da je risba omejena sarno na sliko.
Tako, program je se- _
stavljen. Ker smo z njim zadovoljni, ga shranimo na disk (File | Save Project). Program se bo shranil v dve datoteki, V prvi, s končnico FRM, bo zapisan program skupaj z opisom okna in gradnikov na njem. V drugo datoteko, ta ima končnico MAK, bo prišel seznam uporabljenih komponent in razne nastavitve. Obema datotekama damo enako ime, denimo Risanje. Za vsakdanjo uporabo pa si lahko naredimo še prevedeni program, Risanj e. EXE, Uporabimo Ukaz File | Make EXE file. ... Tako preveden program za delovanje ne potrebuje okolja Visnal BASIC, zadošča mu že datoteka VBRUN300.DLL (pri različici 3.0).
Jože Marinček