#  Èlovek more prejeti vase samo tisto, kar vidi, sliši, vonja, okuša in otipa. To, kar sprejme, postane predmet njegovega premiš- ljevanja, presojanja in odloèanja. Telesni èu- ti so namreè »vrata«, skozi katera prihaja svet do njega in skoznje prihaja èlovek do sveta in drugih. Zato ni vseeno, kaj posluša, gleda, vonja, okuša in tipa. Res da na nje- govo odloèanje vplivajo znaèaj, izobrazba, pogled na `ivljenje, osebne izkušnje, obram- bni mehanizmi itd., a kljub temu ima ne- verjeten vpliv prav to, kar pride vanj prek njegovih èutov. Tega se še posebej zavedajo tisti, ki oblikujejo najrazliènejše reklame. Lahko reklamirajo še tako nepomembno stvar ali prireditev, še veè, celo kaj slabega in škodljivega za èloveka, toda èe jim uspe po reklami nagovoriti èim veè èlovekovih èu- tov, se bo èlovek odloèil, veèkrat celo pod- zavestno, za tisto, kar mu je bilo ponujeno. Te naše velike odvisnosti od èutov se zelo dobro zaveda Bog sam, saj nas je takšne us- tvaril on. Zato je poslal svojega Sina na svet, da je prebival med nami ... Kdor je videl nje- ga, je videl Oèeta (prim. Jn 12,45). Zaradi tega so lahko njegovi uèenci oznanjali naprej to, kar so videli, slišali, otipali: »Kar je bilo od zaèetka, kar smo slišali, kar smo na svoje oèi videli, kar smo opazovali in so otipale na- še roke, to vam oznanjamo: Besedo `ivljenja. In `ivljenje se je razodelo in videli smo ga. Pri- èujemo in oznanjamo vam veèno `ivljenje, ti- sto, ki je bilo pri Oèetu in se nam je razode- lo« (1 Jn 1,1-2). Da bi se mu lahko po svojih èutih pribli`ali, ga poslušali in gledali tudi po njegovi smrti, vstajenju in vnebohodu, je ostal na svetu na poseben naèin navzoè po Cerkvi, po svoji besedi, evharistiji in ubogih. Hkrati pa blagruje tiste, ki ga niso videli, pa so verovali (prim. Jn 20,29). Èuti pa nas ne vodijo samo k Bogu in s tem k polnosti ̀ ivljenja, ampak marsikdaj proè od njega in `ivljenja. Zato je Jezus med dru- gim izrekel zelo ostre besede proti èutom: »Èe te tvoja noga pohujšuje, jo odsekaj! Bolje je zate, da prideš hrom v `ivljenje, kakor da bi imel obe nogi, pa bi bil vr`en v peklensko do- lino. Èe te tvoje oko pohujšuje, ga iztakni! Bo- lje je zate, da prideš z enim oèesom v Bo`je kraljestvo, kakor da bi imel obe oèesi, pa bi bil vr`en v peklensko dolino, kjer njihov èrv ne umre in njihov ogenj ne ugasne« (Mr 9,45-48). Gotovo ne smemo dobesedno razlagati teh njegovih besed oz. jih iztrgati iz celotnega razodetja, ki jasno pove, da so èuti Stvarnikov dar za telo in so sestavni del èlovekovega spoznavnega aparata ter omogoèajo vzposta- viti celovit odnos s samim seboj, z D(d)rugim in z okoljem. Èuti so nam darovani tudi zato, da bi prek njih mogli okušati Stvarnikove do- brote in se mu po stvarstvu, drugih ljudeh, dogodkih ter liturgièno-zakramentalnih zna- menjih pribli`ati, ga odkriti ter vstopiti v ob- èestvo ljubezni z njim. Skozi zgodovino Cerkve so mnogi, ̀ al, po- gosto videli bolj negativno stran èutov oz. raz- liène nevarnosti, v katere lahko vodijo, in nezdravo odvisnost od njih. To je povzroèilo mnoga zgrešena razumevanja njihovega pra- vega pomena v duhovnem `ivljenju. Telesne èute in vse, kar je z njimi bolj ali manj po- vezano, tudi v današnjem èasu mnogi kar pre- hitro razumejo kot oviro na poti duhovnega `ivljenja. Pogosto se bojujejo proti njim ter jih skušajo zatreti in premagati z raznimi as- ketskimi vajami. )   *  5  $*       Ob tem se nam postavljajo vprašanja: kako in kje lahko ali celo moramo uporablja- ti èute na poti svoje duhovne rasti? Ali je res potrebna tudi askeza èutov? Kaj so pravzaprav duhovni èuti, o katerih govorijo nekateri du- hovni uèitelji? 6     #  Èuti odpirajo osebo okolju, ki jo obdaja, in zunanjemu svetu, v katerem `ivi. Omogo- èajo ji, da odgovori na najosnovnejše `ivljenj- ske potrebe, da sploh lahko `ivi in ohranja svoje `ivljenje. Kdor ne èuti, je tako rekoè mrtev. Prav tako so èuti temelj èlovekove sim- boliène dejavnosti in z njimi more odgovoriti tudi na svoje duhovne potrebe. Odnos med osebo in okoljem, ki se odvija prek èutov, je zelo kompleksen: po eni strani oseba vtisne svojo naravnanost (intencionalnost) v vse, s èimer prihaja v stik, po drugi strani pa jo vse, kar je zunaj, nagovarja, izziva in vèasih celo povsem prevzame (zasede). Zaradi tega ne- kateri v svojem iskanju apatheie (ne-èutiti, brezèutnost) popolnoma zavraèajo vsak èutni vzgib, èetudi jih spodbuja privlaènost lepega in dobrega; drugi pa zelo poudarjajo pomen vsake èutne potrebe in menijo, da postane èlovek frustriran in se razèloveèi, èe ne zado- volji vseh svojih èutov. Vsekakor je potrebno gledati na èloveka v njegovi celovitosti in šele v tej luèi dobijo èuti pravo vrednost. Vse izbire, ki so svobodno in celostno sprejete, nujno vkljuèujejo tudi èlo- vekovo èutno raven. Èe ta ni vkljuèena, èlovek zgubi notranje ravnovesje, harmonijo; v njem se pojavita razklanost in napetost. To notranjo harmonijo pa še posebej predvideva in potre- buje vsaka zdrava duhovna rast. % # #   * Sveto pismo nam jasno pove, da Boga ne moremo videti s svojimi oèmi: »Mojega ob- lièja ne moreš videti; kajti noben èlovek me ne more videti in ostati `iv« (2 Mz 33,20). Le Jezus Kristus je videl Oèeta in opravljal dela, ki jih je videl pri Oèetu (prim. Jn 5,19). Pri- poved o Toma`u in Jezusu v Janezovem evan- geliju (20,24-29) nam pove, da je bilo samo veri apostolov dovoljeno videti in otipati po- velièano telo Jezusa Kristusa. Mi pa lahko stopimo v stik z njim samo v veri obèestva Cerkve (prim. 1 Jn 1,1-3). Tudi sv. Pavel (2 Kor 5,16) potrjuje popolni primat poznanja Jezusa po veri nad zgodovinskim poznanjem Jezusa. Toda to ne prepreèuje Cerkvi poudarka, da Je- zusova èloveškost pripada temeljni vsebini vere (prim. 1 Kor 12,3; 1 Jn 2,22; 4,2-3; 2 Jn 7). Prav resniènost Jezusove èloveškosti, torej uèlove- èenja (inkarnacije), nam namreè dovoljuje, da smemo preseèi starozavezno prepoved podob (prim. 3 Mz 26,1). Ne gre zato, da bi dali ne- vidnega Boga v neko èloveško shemo/podobo, temveè da bi ohranili `ivo zavest o odrešenjski èloveškosti Kri`anega in Vstalega. Prav v tem je tudi temelj in smisel uporabe èutov v du- hovnem `ivljenju. Srednjeveške pobo`nosti o skrivnostih Je- zusovega `ivljenja, afektivna pobo`nost, ki so jo franèiškani gojili predvsem do Jezusovega rojstva in trpljenja, predstavitev kraja, kot jo je uèil Ignacij, in razliène ljudske pobo`nosti so bile temeljne oblike, ki so usmerjale èlo- veško èutenje v sreèanja s Kristusom, ki ga pravzaprav ne moremo sreèati drugaèe kakor v veri. Afektivno zedinjevanje s Kristusovo èloveškostjo in njegovim `ivljenjem nam po- maga, da se moremo resnièno upodabljati po njem. Nevarnost psihologizma, ki je v tem nedvomno navzoèa, moremo prepreèiti na ta naèin, da obèuteno spominjanje Kristusovih skrivnosti ohranjamo v enosti z zakramental- nim `ivljenjem. Te nas s posredovanjem mi- losti resnièno oblikujejo po Jezusu Kristusu. ,$##  $  Nihèe izmed duhovnih avtorjev ne dvomi o nujnosti pomoèi èutov na zaèetku molitve-  # ne poti, še posebej pri premišljevalni molitvi. Meditativna molitev mora biti celostna, inte- gralna. Poteka prek zunanjih èutov, telesnih dr` ter zavedanja obèutkov in dihanja. Nato zajame duševno plast: spomin, razum in voljo. Za tem prodre v èlovekov najgloblji duhovni svet, kjer srce èuti, okuša, gleda in sliši ter se dotika duhovne, Bo`je resniènosti, kjer se èlo- vekov duh po`ivlja pod navdihi Svetega Duha, kjer »`ubori voda, tekoèa v veèno ̀ ivljenje« (Jn 4,14). Takšna molitev zaène èloveka spremi- njati v njegovi notranjosti, tako da navzven iz svoje globine iz`areva veselje, iz`areva mir in širi okrog sebe prijeten Bo`ji vonj. Èuti so nam še posebej v veliko pomoè pri molitvi z domišljijo (kontemplaciji). Z do- mišljijo se lahko v`ivimo v Jezusovo `ivljenje, dogodke, delovanje. Èeprav je za nas sveto- pisemski dogodek preteklost, je v Bogu zdaj navzoè in prisoten ter deluje, ko stopimo vanj z vsemi svojimi duševnimi sposobnostmi in moèjo Svetega Duha. Ko si ga preprosto predstavljamo v domišljiji, postanemo `e nav- zoèi: slišimo, vidimo, obèutimo dogodek, ki smo si ga ponavzoèili oz. smo sami stopili vanj. Tako postanemo udele`eni v samem dogajanju. Jezusu dovolimo, da se nam prib- li`a, nam kaj reèe, se nas dotakne. V resnièno molitev mora biti torej priteg- njen ves èlovek, z vsemi svojimi zmo`nostmi: spomin/domišljija, razum, volja, èuti in èus- tva. Seveda sta razum in volja najprimernejša za prodiranje v svet Bo`jega; toda mi smo tudi telesna bitja, nismo le razum in volja. Naše premišljevanje je vezano na podobe, na to, kar vidimo in èutimo prek svojih èutov, na to, kar si v domišljiji predstavljamo. Naj- pogosteje ne meditiramo o tem, kar je nav- zoèe. V domišljiji si zato priklièemo iz spo- mina razne podobe, o katerih `elimo premiš- ljevati oziroma nam pomagajo globlje izkus- tveno do`iveti to, kar premišljujemo.1 Pred- stavljanje v domišljiji torej pripravlja premiš- ljevanje in omogoèa, da slednje zajame ves naš »jaz« in prodre v globine našega srca (prim. Špidlík 1998: 338-342). Sv. Ignacij predlaga zato tudi »aplikacijo èutov«.2 ,    Kot vidimo, so èuti èudovit dar Stvarnika èloveku, so kakor strune, iz katerih duh iz- vablja veèno hvalnico (prim. Špidlik 1998: 84)3 in so nam v veliko pomoè, da se lahko po molitvi bli`amo Bogu. Sveto pismo pa nam po preroku Jeremiju nedvoumno pove, da so lahko èuti tudi okna, skozi katera vstopa smrt (prim. Jer 9). Naj jih zato zatremo? Nikakor. Toda globoko se moramo zavedati, da nas lahko ta dar, èe ni voljno orodje Svetega Duha, vodi proè od `ivljenja, oddaljuje od Boga ter pripelje v smrt. Podroèje èutenja torej nujno potrebuje preobrazbo oz. spreobrnjenje. Askeza in du- hovni boj sta tako rekoè nenadomestljivi za dejanski prehod od starega èloveka k novemu (prim. Kol 3,9). Da bi razlo`ili to dejstvo, se oèetje poslu`ujejo pripovedi o Kani: voda, spremenjena v vino, je simbol prehoda; opu- sti se neko `ivljenje, da bi se oklenili drugega. Pogosteje pa utemeljujejo duhovni boj z nas- protjem med notranjim in zunanjim èlove- kom in z nujnostjo loèitve od sveta. Zunanji èlovek je povezan s èutnim svetom, ki mu vladajo prav èuti: da bi mogli `iveti dar Sve- tega Duha, se je potrebno loèiti od èutenja in iti tudi prek razuma oz. logike èutov. Gre- gor iz Nise primerja èloveka z utrdbo s pe- timi vrati, petimi èuti, ki jih moramo zelo pazljivo èuvati, èe se hoèemo obvarovati pred sovra`nikom. Èe ti najdejo v njem pajdaša, bo naše `ivljenje podvr`eno skušnjavi. Gotovo je zelo pretirano videti skušnjavo v vsakem èutnem u`itku. To lahko prikriva tudi kakšno sprevr`enost. Brez dvoma pa je potrebna modra èujeènost. To še posebej vztrajno priporoèajo asketi. Sv. Efrem opisuje izkušnjo mnogih: »Èe ne boš èuval oèi, tvoja èistost ne bo niti trdna niti stanovitna. Kadar       vodovodna cev poèi, se voda razlije naokrog. Kadar daš neomejeno svobodo oèem, se le- te pasejo vse naokrog in èistost se izgubi« (cit. po Špidlik 1998: 169). Tudi sv. Janez od Kri`a opozarja na èu- jeènost glede èutov; še veè, popolno zedi- njenje z Bogom more doseèi samo tisti, ki gre skozi »noè èutov«. Seveda samo »nepre- èišèeni« èuti motijo izkustveno duhovno `iv- ljenje, ne pa èuti sami v sebi (prim. Truhlar 1974: 102).4 Vsekakor je potrebna askeza, ki ima nalogo, da ohranja srce svobodno in da ga usmerja k tistemu, kar je vredno, da ljubimo. Askeza nam torej pomaga, da se upodabljamo po Kri- stusu, da se v nas veèa ljubezen, da vstopamo vedno globlje v obèestvo s troedinim Bogom. To globoko obèestveno zedinjenje z Bo- gom nam omogoèa tudi duhovno èutenje. Nastane vprašanje, kako lahko duhovno èu- timo? Ali to zmoremo kar s telesnimi èuti ali pa imamo tudi duhovne? #  Kristjani smo poklicani, da `ivimo z Oèe- tom in Sinom v Svetem Duhu vedno globlji  Matthias Grünewald: Vstajenje (Isenheimski oltar). Olje na lesu (?), 1512-1515, muzej Unterlinden, Colmar.  # odnos spoznanja in ljubezni ter da najdemo v tem `ivem obèestvu svojo sreèo, bla`enost. Spoznanje ljubezni in njeno izkustvo sta re- sniènosti, ki naj bi ju kristjan razumel in izra- zil (ubesedil), vendar tega ne more uresnièiti zgolj s svojimi naravnimi sposobnostmi ra- zumevanja in posredovanja, komunikacije. Kljub temu je nemogoèe, da bi se kot èlovek ne zavedal tega, kar se v njem dogaja, in da bi ne `ivel izkustva o vsem tem. V tem okviru se pojavlja problem dejavnosti èutov v du- hovnem izkustvu. Vsekakor, kot smo `e vi- deli, so èuti vkljuèeni v duhovno `ivljenje. Toda kako so vkljuèeni, kadar niso vkljuèeni niti posredno prek domišljije? Sv. Avguštin se v svojih Izpovedih sprašuje, kako naj bi notranje videl, slišal ali okušal in se dotikal Bo`je resniènosti. Prisluhnimo nje- govim sprašujoèim besedam: »A kaj je, kar lju- bim, ko ljubim tebe, moj Bog? Ne lepota telesa, ne minljiva ljubkost, ne blešèava luèi, tako pri- jetna oèem; ne razliène pesmi sladke melodije, ne mamljiv vonj cvetlic ... Niè tega ne ljubim, ko ljubim svojega Boga. In vendar ljubim neko luè in neko melodijo, neki vonj in neko jed, in vonj in jed in objem, ko ljubim svojega Boga, ki je luè in melodija in vonj in jed in objem mo- jemu notranjemu èloveku, kjer sveti moji duši, èesar noben prostor ne objame, kjer poje, èesar noben èas ne vzame, kjer dehti, èesar noben veter ne razveje, kjer diši, èesar nobena ješènost ne zmanjša, kjer je zdru`eno, èesar nobena prena- sièenost ne razdru`i. To je, kar ljubim, ko lju- bim svojega Boga«.5 S prispodobo notranjega èloveka je sv. Av- guštin skušal opisati svoje do`ivljanje Boga in tako izraziti, kar je tako rekoè nemogoèe, kajti notranje do`ivljanje Boga presega vse ze- meljske podobe. A vendar je to do`ivljanje resnièno in skozi zgodovino Cerkve so mnogi poskušali razlo`iti, na kakšen naèin duhovni èlovek èuti Boga. Tej razlagi se je prvi posvetil Origen, ko je govoril o duhovnih èutih. Origen pravi, da ima èlovek poleg telesnih èutov tudi pet èutov duše ali srca, èute notranjega èloveka. Orige- nov nauk predpostavlja antropologijo, ki te- melji na Svetem pismu. Po njej je v vsakem iz- med nas zunanji èlovek, mesen, in notranji èlovek, duhoven. Oba imata svoje ude in èute, zunanji mesene in notranji duhovne. Meseni èuti slu`ijo spoznavanju materialne resniènosti, duhovni pa dopušèajo razumevanje duhovne, nevidne, veène in Bo`je resniènosti. Duhovni èuti niso nekaj stalnega. Èe jih `elimo prejeti, moramo mrtvièiti telesne èute in se vaditi v duhovnih. Samo popolni jih morejo imeti v polnosti. Duhovnim oèem daje luè Logos in pravilna uporaba telesnih èutov. Nauk o duhovnih èutih ima pomembno vlogo tudi v mistiki Gregorja iz Nise. Tudi on trdi, da je v èloveku dvojno èutenje, te- lesno in duhovno. Dejavnosti duše namreè delujejo nekako analogno funkcijam telesnega èutenja. Tej temi so se posvetili kasnejši oèetje tako na Vzhodu kot tudi na Zahodu. Na Vzhodu so najbolj znani Evagrij, Diadok iz Fotike, Pseudo-Makarij, Simon Novi teolog, na Za- hodu pa sv. Avguštin, sv. Bernard, sv. Bona- ventura. Po slednjem duša, ki veruje, upa in ljubi Jezusa Kristusa, ki je inkarnirana in nav- dihnjena beseda, dobi èute, s katerimi »lahko vidi in posluša, vonja, okuša in objema svo- jega `enina in more kot Kristusova nevesta peti Visoko pesem. Ta je bila spesnjena za vajo v kontemplaciji na tej èetrti stopnji, katere nihèe ne dose`e, èe je ne sprejme, kajti dosegljiva je bolj z izkustvom ljubezni kot z razumskim preu- darjanjem« (sv. Bonaventura 1999: 4, 3). Toda velika španska mistika, sv. Terezija Avilska in sv. Janez od Kri`a, nista poudarjala tega nauka, èeprav lahko v njunem uèenju od- krijemo pomembne misli za razumevanje du- hovnih èutov. Morda je prav to vplivalo, da je ta tema šla bolj v pozabo. Kakšen pomen naj torej damo duhovnim èutom? Kaj v resnici so? Odgovor je v Ori-       genovi antropologiji. V smeri te la`je razu- memo razlago duhovnih èutov pri M. I. Rup- niku. Vsak zunanji èut naj bi namreè imel »dvojnika«6 v notranjosti duše, kjer se ta od- pira Svetemu Duhu. Opirajoè se na Diadoka iz Fotike,7 pravi: »Duhovno `ivljenje je v tem, da gledamo z zunanjimi oèmi in vidimo z no- tranjimi, to je duhovnimi oèmi, tako da stvar- nost, ki jo zaznavajo èuti, v notranjosti beremo kot duhovno stvarnost in ji s tem omogoèimo, da postane to, kar dejansko je, se pravi stvarnost, ki nam govori o Bogu in nas usmerja k njemu. Postopoma postaneta zunanji in notranji okus eno. Kar zaznavajo zunanji èuti, v notranjosti postane duhovni èut. ¡...¿ Sad Svetega Duha s svojim notranjim razodetjem in s svojim delo- vanjem postane osrèje zunanjega okusa in ga usmerja k svojemu notranjemu dvojèku. Tako Sveti Duh udejanja našo podobnost z Bogom« (Rupnik 1995: 50-51). Obstajajo tudi drugaène razlage. Najbolj preprosta je ta, da so to samo metafore, s ka- terimi se skuša opisati izkustvo neizrazljivega Boga z jezikom èutnega dojemanja. Toda ta razlaga pušèa dvom, èe resnièno dovolj po- jasni to, kar so Origen, Avguštin, Bernard in tudi mnogi drugi izkusili v odnosu z Bogom, z Jezusom Kristusom in milostnimi darovi, ki so jih dojemali kakor s èuti, seveda z bolj vzvišenimi, poduhovljenimi. Èe to upošte- vamo, sta mo`ni dve rešitvi: a) Prvo rešitev ponujajo sholastiki, še po- sebej Albert Veliki, Bonaventura in Bagno- regio. Za slednjega so èuti izrazi razuma (vid in sluh) in volje (okus, vonj in tip). Ti se zbudijo v duši, ki jo je milost pre`ela prek habitusa kreposti, darov Svetega Duha in bla- grov. Tako je èlovek pripravljen na kontem- placijo (zrenje) ali na objem `enina in neve- ste, ki se mora zgoditi po èutih. Torej so le neke vrste dejanja razuma in volje v odnosu do èutnega dojemanja. b) Druga rešitev je danes veliko bolj spre- jemljiva, ker upošteva fizièno-duhovno enost èloveka. Po Stolzu nauk o duhovnih èutih go- vori o njihovem poduhovljenju oz. delovanju pod vodstvom Svetega Duha, ne pa o obstoju resniènih èutov v duhu, ki naj bi bili po- vsem razlièni glede zmo`nosti, kakršne imajo telesni èuti (prim. Stolz 1947: 192). Duhovni èuti niso nova duhovna entiteta, ki naj bi bila dodana nadnaravnemu organizmu, sestavlje- nem iz teologalnih kreposti in darov Svetega Duha, temveè so rezultat duhovne preobraz- be, transformacije, v katero so vkljuèeni tudi telesni èuti. Ves èlovek je vkljuèen v duhov- no izkustvo in njegove razliène ravni `ivljenja so pritegnjene v svet Bo`jega in vanj celostno vkljuèene. Èlovek išèe Boga z vsem, kar je, in ko ga najde, je popolnoma preobra`en, trans- formiran.8 4 Èuti imajo torej pomembno oz. nenado- mestljivo vlogo v duhovnem `ivljenju in jih je nujno potrebno celostno vkljuèiti v lastno pot k Bogu, ne pa jih zanemarjati ali celo iz- kljuèevati. A kako to doseèi? Gotovo je treba vedeti, da so èuti resnièno velik Bo`ji dar, a so lahko, èe niso preobra`eni, tudi velika ovi- ra na poti duhovne rasti oz. kar vrata, ki vo- dijo v smrt. Zato je potrebna stalna èujeènost. Toda še bolj se je potrebno nauèiti, kako jih uporabljati, da nam bodo v pomoè. Kakor za vse v `ivljenju tudi za to potrebujemo vaje. V veliko pomoè so nam lahko tiste, ki nam omogoèajo, da se globlje zavemo svojih èutov, se tako sprostimo, umirimo ter postanemo resnièno navzoèi tukaj in sedaj. Dokler nismo tukaj, tudi ne moremo slišati, videti in oku- šati Boga, ki je tukaj, in se z njim resnièno celostno sreèati. Ni dovolj, da se sreèamo z njim samo v mislih, kajti tedaj je nevarno, da (p)ostane Bog le mrtva ideja. Naš Bog pa je `ivi Bog, Bog Abrahama, Izaka in Jakoba, Bog Jezusa Kristusa. Zaradi tega `eli, da se z njim sreèamo z vsem svojim bitjem, tudi s svojimi èuti.9   # Literatura: Rupnik, M. I. 1995: V plamenih goreèega grma. Ljubljana. Stolz, A. 19472: Teologia della mistica. Brescia. Sv. Bonaventura 1999: Potovanje duše k Bogu — Itinerarium mentis in Deum. Ljubljana. Špidlík, T. 1998: Osnove kršèanske duhovnosti. Maribor. Truhlar, V. 1974: Leksikon duhovnosti. Celje. 1. Sv. Ignacij v Duhovnih vajah (Dv) poudarja pomembnost predstavitve kraja. Npr.: “Tu bom gledal z oèmi domišljije pot iz Nazareta do Betlehema in motril njeno dol`ino, širino, ali je ta pot ravna ali vodi po dolinah ali èez grièe. Prav tako bom motril kraj in votlino rojstva, kako je bila velika ali majhna, nizka ali visoka in kako je urejena” (112). Tudi sv. Franèišek Saleški govori o t.i. “tretji toèki meditacije”: “Nekateri jo imenujejo predstavitev kraja (compositio loci), drugi notranje branje. Je v tem, da vidim v domišljiji celotno skrivnost, ki jo moram premišljevati, kakor da bi se stvarno odvijala pred mojimi oèmi. Na primer kadar moramo premišljevati o Jezusu Kristusu na kri`u, si predstavljam, da sem na Kalvariji in vidim vse, kar se je zgodilo na dan trpljenja. Ali èe hoèemo dati prednost nasprotnemu naèinu, ki pa ima isti uèinek, si zamišljamo, da se kri`anje dogaja na kraju, kjer trenutno smo in tako, kot je opisano v evangeliju. Uèinek takšne predstavitve je, da se duh pove`e s skrivnostjo, ki jo hoèemo meditirati in ne bega sem ter tja, podobno kot zapremo ptièa v kletko ali damo sokola na vrvico, da ne bi ušel iz lovèeve roke” (cit. po Špidlík 1998: 342-343). 2. Npr. Dv 56 sl. V meditaciji o peklu sv. Ignacij predlaga uporabo vseh èutov: »Prva toèka: Z oèmi domišljije bom gledal velikanske ognjene plamene in duše kot v goreèih telesih. Druga toèka: Z ušesi bom poslušal jok, tuljenje, vpitje, kletve proti Kristusu, našemu Gospodu, in vsem njegovim svetim. Tretja toèka: Z vonjem bom duhal dim, `veplo, nesnago in gnilobo. Èetrta toèka: Z okusom bom okušal grenke reèi, kot so solze, `alost, in èrva vesti. Peta toèka: S tipom bom obèutil, kako ti plameni li`ejo duše in jih `go« (Dv 66-70).  3. Avtor navaja tudi Teodoreta iz Cira, ki piše: »Èe bi telo moglo govoriti, bi reklo duši: skupaj sva na poti zemeljskega `ivljenja, brez mene nisi nièesar naredila, z mojo pomoèjo si shranila zaklad kreposti«. 4. Avtor navaja Heinricha Seuseja: »Kadar so zmo`nosti osvobojene vsega, kar je zemeljsko, in prvine preèišèene, tedaj so zmo`nosti v nekem pomenu v svojem veènem smislu, ker so tja naravnane z vsemi svojimi silami. Tedaj imajo vse zmo`nosti le en sam smisel in eno samo nalogo: zadostiti veèni resnici«. Tedaj so »usklajene z notranjim temeljem bo`je narave«, »zunanji èlovek je usklajen z notranjim«. V izkustvu torej èuti ne ugasnejo, so le »vstopili«. 5. Prim. Sv. Avguštin, Izpovedi, X, 6. 6. Da bi se izognili napaèni predstavi o tej »dvojnosti«, V. Truhlar poudarja: »Zmo`nosti èutov in zmo`nosti duha imajo sicer razliène predmete, a je vedno ena in ista oseba, ki zaznava tako prve kot druge. Zmo`nosti èutov potekajo iz dna èlovekovega duha in so delni uèinek tistega oblikovanja, ki ga telesna materija prejema po duhovni duši. Zato so `e a priori, v naprej vedno hkrati prevzete po duhu. In nasprotno: duhovnost zmo`nosti se more uresnièevati le tako, da je `e a priori ›obèutena‹. Èe torej izhajamo iz èlovekove metafiziène strukture, ne bo nikoli akta, deja èutov, ki ne bi bil eo ipso, s tem samim `e tudi duhovni dej, in nikoli deja duha, ki ne bi bil eo ipso, s tem samim hkrati dej èutov« (Truhlar 1974: 102). 7. »Èe namreè bo`anskost Svetega Duha po svojem intimnem delovanju ne razsvetli skrivnih plasti našega srca, ne moremo okušati dobrega z nerazdeljenim èutom, s celostno našo notranjostjo« (cit. po Rupnik 1995: 50-51). 8. Prim. Ch. A. Bernard, Teologia spirituale, Milano, Cinisello Balsamo, 19934, 182; U. Occhialini, Sensi spirituali, v: L. Borriello – E. Caruana – M. R. Del Genio – N. Suffi (ur.), Dizionario di Mistica, Città del Vaticano, 1998, 1127. 9. Takšne vaje lahko najdemo v I. Larrañaga, Sreèanje, Ljubljana, 1993; K. Tilmann, `iveti iz globine, Maribor, 2002. Kmalu bo izšel tudi molitveni priroènik I. Platovnjak, J. Roblek, Moliti s telesom, dušo in duhom.