Naše tri olimpijske ekipe so naš ponos Pomlad v občini v znamenju pomembnih naložb Občinski trg znova zaživel
April 2013
Čestitamo mamici Sanji in očku Andreju!
Rodila seje vajina sreča Zarja, zdaj pa čuvajta jo skrbno, je kot rožica dehteča, v ljubezni vaju družila bo.
Pomlad nas je s soncem obdarila, naša
Sanja pa z veselo novico, ki nam je polepšala še tako navaden pomladni dan. Dete je rojeno in sreča v družini Kokol-Muršecje neizmerna. Težko je to opisati, treba je preprosto doživeti.
Sanji, Andreju in vsem njunim najdražjim člani uredniškega odbora Hajdinčan iskreno čestitamo ob rojstvu Zarje in pošiljamo najboljše in najlepše želje iz srca.
Po Šmarsko-virštanjski turistični cesti
V občini Podčetrtek je goste s Hajdine in župana Stanislava Glažarja prišel pozdravit Peter Misja, župan zelo uspešne slovenske občine Podčetrtek.
Na poti sta se kletarjem z aktualnim Brankom Sitarjem, županu mag. Stanislavu Gla-žarju, podžupanu Andreju Tkalcu, nekaterim svetnikom in ekipi občinske uprave pridružila še prejšnji župan Radoslav Simonič in naddekan Marijan Fesel. Hajdinska druščina se je najprej ustavila pri muzeju na prostem v Rogatcu, nato pa v Podčetrtku, kjer so obiskali Terme Olimia, pivovarno Hamler, prijazen sprejem so jim pripravili v minoritskem samostanu Olimje, zaključek pa je bil v Hiši vin Emino, kjer se je prijetno druženje zaključilo z ogledom vinske kleti in degustacijo vin Emino. Pot domov, v hajdinsko občino, je bila prijetna, polna lepih doživetij in novih spoznanj o lepotah, ki jih obiskovalcu med griči in vinskimi goricami ponudi VTC.
Besedilo in foto: Tatjana Mohorko
Sončen in topel četrtkov dan, 18. aprila, so hajdinski kletarji letnikov z vodstvom občine v okviru strokovne ekskurzije izkoristili za obisk še enega vinorodnega konca naše dežele. Obiskali so delček Šmarsko-virštanjske turistične ceste (VTC 10), podoživeli tamkajšnje lepote, spoznavali deželo smehljaja od vrelcev življenja do vinskega raja, ob tem pa pokušali dobra vina in uživali v pestri kulinarični ponudbi.
Pred samostanom Olimje je nastala skupna fotografija, ki bo vsem udeležencem strokovne ekskurzije lahko lep spomin na druženje po VTC 10.
Prijetno je bilo tudi v kleti Hiše vin Emino.
HAJDINČAN je glasilo Občine Hajdina.
Člani uredništva: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Silva Hajšek, Jože Mohorič, Tanja Furek, Maja Leber, Magda Intihar, Silvestra Brodnjak, Sanja Muršec
in Estera Korošec
Lektoriranje: Petra Krajnc
Tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o.
Oblikovanje in priprava na tisk: Mspot, s. p.
Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31, elektronski naslov: uprava@hajdina.si Glasilo Občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 1639. V skladu z določili Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/2006, 13/2011 - Uradno prečiščeno besedilo, 18/2011, 78/2011, 38/2012 in 40/2012-ZUJF) je glasilo Hajdinčan uvrščeno v proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8,5-odstotni davek.
2
April 2013
UVODNIK
Strateški razvojni načrt - kot najvišji razvojni dokument občine Hajdina za obdobje 2013-2025 - bo še letos pred vami
Na povabilo in željo župana mag. Stanislava Gla-žarja, da naj zapišem nekaj besed za uvodnik v Hajdinčanu o nastanku in delu Sveta za strateški razvoj občine Hajdina, sem se z veseljem odzval. Šele sedaj ob začetku tega pisanja sem se spomnil, da bom s tem prelomil besedo slovesa v svojem zadnjem županskem uvodniku ob koncu mandata 2010. Pa vendarle sem se od vas, spoštovani občani, takrat poslovil kot župan, nikakor pa ne kot občan, kot član raznih društev, združenj ali kakšnih komisij, predvsem pa ne kot vaš sokrajan -znanec ali prijatelj, s katerim se pogosto srečujete. Župan je že v letu 2011 imenoval člane Strateškega sveta občine Hajdina, ki naj bi pripravili strateški načrt razvoja naše občine za neko obdobje naše prihodnosti. V Strateški svet smo bili imenovani: Viktor Gojkovič, Srečko Glodež, Janko Merc, Franc Mlakar in Rado Simonič. Na seji sveta v preteklem letuje svet izmed sebe izvolil za predsednika - žal ali pa prav - Rada Simoniča. Prevzel sem to zaupanje pomembnih občanov, imenovanih v svet, in ga nameravam v tem letu skupaj z njihovim znanjem in z angažiranjem občanov ter drugih subjektov v naši občini tudi dokončati. Cilj tega projekta je postaviti vizijo razvoja naše občine do leta 2025. Svet želi zato dati v obravnavno in potrditev občinskemu svetu takšen dokument, ki bo za dobro desetletje in več nakazal in opredelil takšen trajnostni razvoj naše občine, ki ga bomo z veseljem sprejeli za svojega - za nas in za naše zanamce.
Člani sveta smo si v pripravljalnem obdobju že razdelili delovna področja. Predvsem pa želimo občanom ponuditi takšen dokument razvoja, ki bo kratek, razumljiv, koristen in življenjski. Naloga aktualne občinske politike in občinske uprave pa bo, da bo sprejemala takšne predpise (orodja), da bo dokument lahko uresničljiv oz. izvedben, nato pa še letno ažurno spremljan s strani organov lokalne samouprave. Skratka, na osnovi najrazličnejših pokazateljev, širših družbenih zahtev in predpisov, anketnih vzorcev in drugih osnov želimo v načrtu nakazati glavne smeri, cilje in ukrepe za časovno obdobje 2013-2015, podobno kot sta že v začetku leta 2008 nakazala na takratnem občinskem svetu
obravnavana in potrjena dolgoročna strategija razvoja občine Hajdina 2008-2020 in srednjeročni plan občine Hajdina. Ne glede na to menim, daje odločitev po nastanku novega dolgoročnega dokumenta za razvoj občine pravilna in potrebna. Takratna dokumenta sta nastala na osnovi takratnega stanja v gospodarstvu, financah, proračunih in drugih pokazateljih uspešnosti v realnem sektorju, medtem ko se je v nerealnem sektorju trošilo bolj po željah in ukazih posameznikov iz visokih političnih in drugih družbenih elit. Za gospodarsko recesijo in finančno krizo ni bilo kaj dosti slišati, razen da bo propad ene izmed velikih ameriških bank imel posledice skoraj za ves svet. »Oh, kako daleč je to od nas,« smo si rekli. Vendar so »domine« začele padati in padale so preko Atlantika, padale po Evropi, in kako močno so bile pokvarjene pri nas v Sloveniji (banke in druge), se zavedamo šele danes. Zraven napačnih bančnih odločitev, nekje tudi zavestno napačnih, in njih posledic v gospodarstvu so posledice v nerealnem sektorju - ki ne ustvarja nove, dodatne vrednosti - »neminovne«. Razviti ekonomski svet vedno in povsod pozna, daje zaposlitev delo in ne služba. V nerealni sektor spadajo tudi lokalna samouprava, občinski proračuni in ne nazadnje tudi želje in potrebe občanov. Nekateri se dobro spomnite, da sem nekoč pogosto dejal in zapisal, da je lokalna samouprava »živo bitje«, ki pa gaje po časovnih in življenjskih potrebah treba sprotno spreminjati in dopolnjevati - predpisi občine in države, predvsem pa ga politično in kadrovsko pravočasno in ustrezno menjati, da vplivi klientelizma, korupcije in drugih grešnosti ne prevzamejo vodilnih struktur. Kajti potem se zgodi - kaj? Današnje stanje! Člani sveta se zavedamo, da v naši viziji razvoja občine Hajdina ne bomo postavljali na novo etičnih načel življenja, vendarle pa želimo, da bi prevladale nad drugimi usmeritvami ali pa nam bile vsaj vodilo. Ne bi želeli pisati vizije kot današnji mediji. Enostransko, netransparentno, nepreverjeno pisanje ni vredno novinarskega poklica ali novinarske etike, je navadno klevetanje enkrat enega pola, drugič drugega. V našem primeru je treba bralcu občanu povedati,
Radoslav Simonič Foto: Črtomir Goznik
zakaj naj ima neka stvar takšen - zato. Če nam bo to pri našem delu za jutri uspelo, še ne vemo, vemo pa za včeraj, in zato ga lahko uporabimo vsaj kot učni pripomoček. Skratka, biti transparenten - eni zelo radi uporabljajo to tujko, eni jo radi slišijo, veliko jih ne ve, kaj pravzaprav pomeni - pomeni vedno povedati obe plati zgodbe. Povedati le eno plat zgodbe in pri tem govoriti, kako si transparenten, zagotovo ne bo nivo našega sveta, bo pa se temu težko izogniti. Povedati ljudem nekaj lepega, pri tem pa jih zatajiti, kako težko ali nemogoče bo to doseči, pa ni smiselno, funkcionalno in tudi ne najbolj vizionarsko prijazno.
Občani Hajdine imamo tradicijo, imamo občino, šolo in faro, lepo razvito družbeno in družabno življenje, dokaj dobro urejeno infrastrukturo in imamo cilje. Danes so v ospredju predvsem zaposlitveni cilji delovno aktivne populacije in skrb za mlade in stare. Če bomo kot občani, kot celota čim bolj enotni, bomo cilje hitreje in laže dosegli. Pri pripravi strategije razvoja pa moramo paziti, da čustva (želje) ne morejo in ne smejo preseči razuma (dejanske zmožnosti).
Želimo le to, da v pisnem dokumentu predstavimo, kakšno skupno prihodnost si želimo.
Lepe prvomajske praznike!
Za Strateški svet Radoslav Simonič
3
G?
April 2013
Pomlad v občini v znamenju pomembnih naložb
Potem ko se je hladno zimsko vreme vendarle poslovilo in so na plan prišli prvi sončni pomladni dnevi, je zaživelo delo tudi na vseh gradbiščih v občini Hajdina. Minula zima izvajalcem del na prostem ni bila najbolj naklonjena, vendarle pa gradbena dela po naseljih potekajo dokaj po terminskih planih in so ponekod v zaključni fazi. O aktualni temi - naložbe v komunalni infrastrukturi občine Hajdina - smo se tokrat pogovarjali s predsednikom Komisije za infrastrukturo Francem Krajncem.
V občini so trenutno v ospredju nadaljevalna dela izgradnje kanalizacije v treh naseljih, tudi v Gerečji vasi, kjer hkrati urejajo cestišča.
Na vprašanje, katere aktivnosti trenutno potekajo na področju komunalne infrastrukture v občini, je Krajnc povedal naslednje: »Trenutno potekajo dela na zaključku investicij, ki smo jih v občini pričeli izvajati v letu 2012, a so se, kot ste že sami ugotovili, zaradi zimskih razmer zavlekla v letošnjo pomlad. Mnoge izmed teh investicij so bile predvidene s pričetkom in zaključkom v letu 2013. Tukaj velja omeniti naslednje investicije:
Izgradnja javne razsvetljave z ureditvijo pločnika na odce-
V zaključni fazi so tudi gradbena dela na odcepu Hajdoše-Skorba, ob regionalni cesti Ptuj—Maribor, kjer bo na novo urejen pločnik z javno razsvetljavo.
Na Zg. Hajdini, na odcepu PSC Hajdina—Maja, bo občina izgradila pločnik z dvema kolesarskima stezama, kar bo zagotovo pripomoglo k večji varnosti kolesarjev in pešcev v prometu.
pu Skorba-Hajdoše, ob regionalni cesti Ptuj-Maribor. Pogodbena vrednost investicije znaša 171.487 evrov. Trasa, na kateri se gradi nova javna razsvetljava, pa je dolga 1160 metrov.
Izgradnja pločnika z javno razsvetljavo ob lokalni cesti na odcepu Kodrič-Nemec v naselju Draženci. Pogodbena vrednost del je 101.310 evrov, dolžina trase pločnika pa znaša 340 metrov.
Kmalu bo bolj varno tudi na Sp. Hajdini, na odcepu Šparavček—križišče pri gasilskem domu Hajdina, kjer je v izgradnji pločnik z javno razsvetljavo.
4
April 2013
m
Izgradnja pločnika z javno razsvetljavo ob lokalni cesti, na odcepu Šparavček-križišče pri gasilskem domu Hajdina, v naselju Sp. Hajdina. Tukaj je pogodbena vrednost del 157.060 evrov, trasa pa je dolga 390 metrov. V ospredju so trenutno tudi nadaljevalna dela na izgradnji kanalizacije v naseljih Slovenja vas, Gerečja vas in Hajdoše, in razen v Hajdošah, kjer je treba samo še vgraditi drugo infrastrukturo, v teku dela za asfaltiranje cestišč. Omenil bi še investicijo v visokih gradnjah, to je zaključek gradbeno--obrtniških del na podstrešju gasilskega doma Hajdoše, kar bo prav gotovo velika pridobitev za društvo in kraj.« Občane občine Hajdina verjetno zanima, kako bo potekal razvoj na področju komunalne infrastrukture v bližnji prihodnosti. Kakšni so torej načrti občine Hajdina? Franc Krajnc: »Na področju cestne infrastrukture je treba najprej poudariti velike stroške za zimsko službo v minuli zimi in temu se ne bomo mogli izogniti. V sklopu rednih vzdrževalnih del pa bo treba najprej sanirati makadamska vozišča in poškodbe na asfaltiranih površinah, ki so nastale zaradi zmrzali.
Za rekonstrukcijo lokalne ceste na odcepu od OŠ Hajdina mimo vodovoda do križa Gerečja vas je že izbran izvajalec gradbenih del in sredstva za to naložbo so planirana v letošnjem letu. Sicer pa smo za dvoletni program Izgradnja kanalizacije v občini Hajdina že prejeli sklep o sofinanciranju s strani EU. V okviru tega projekta bomo gradili kanalizacijski sistem v naseljih Draženci, Zgornja in Spodnja Hajdina, Skorba in Slovenja vas. Skupna vrednost projekta je 609.380 evrov, od tega je sofinancerski delež Evropske unije in države 292.198 evrov. Cilj projekta je izgradnja 2400 metrov sekundarne kanalizacije. Med pomembnimi naložbami občine moram omeniti še izgradnjo pločnika na cestnem odcepu PSC Hajdina-Maja, kjer smo naložbena sredstva planirali v letošnjem in pri-
V Slovenji vasi, kjer je na novo izgrajen še en odsek kanalizacijskega sistema, so bila v minulih dneh že v teku pripravljalna dela za asfaltiranje cestišča.
Težko pričakovan je tudi hodnik za pešce z javno razsvetljavo ob zelo prometni lokalni cesti skozi naselje Draženci. Tudi na tem odcepu so dela v zaključni fazi.
hodnjem letu. Na tem odcepu je predvidena izgradnja kolesarske poti na obeh straneh cestišča, na levi strani cestišča (pogled proti Maji) pa je predviden tudi pločnik. Pridobljena je bila stroškovna ocena za omenjeno varianto, in stroškovna ocena za podobno izvedbo, kot je pločnik mimo hajdinskega pokopališča. Glede na velika finančna sredstva bo treba projekt izvesti v več fazah. Želim poudariti, da imamo v občini Hajdina veliko načrtov tudi za v prihodnje, da je prioriteta še vedno izgradnja kanalizacije, da pa hkrati načrtujemo še nekatere druge pomembne naložbe za razvoj naše občine.«
Besedilo in foto: TM
Trasa, na kateri se gradi nova javna razsvetljava Skorba-Hajdoše, je dolga 1160 metrov.
5
April 2013	u
18. redna seja Občinskega sveta Občine Hajdina
V marcu se je Občinski svet sestal na 18. redni seji, ki je bila 13. marca 2013 ob 17. uri v prostorih občine Hajdina.
Na seji je bilo sprejeto:
1.	Sklepi in zapisnik 17. redne seje.
2.	Proračun Občine Hajdina za leto 2014.
3.	Pravilnik o spremembah Pravilnika o sofinanciranju letnih programov športa v Občini Hajdina.
4.	Sklep o dopolnitvi programa pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Hajdi-
na za leto 2013.
5.	Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pridobijo nepremičnine:
-	parc. št. 598/1, pašnik, v izmeri 2490 m2,
-	parc. št. 598/2, pašnik, v izmeri 3550 m2, obe k. o. Hajdina (397).
Nepremičnine iz prvega člena tega sklepa postanejo last Občine Hajdina, pri katerih se zaznamuje grajeno javno dobro.
6.	Popravek Sklepa o višini najemnine in višini enkratnega nadome-
stila o najemu groba ter kupnine za žarni grob na pokopališču Hajdina za leto 2013, ki se popravi tako, da se v prvem stavku v 1. točki črtata besedi »in Kidričevo«.
Člani OS so se seznanili:
-	z Regionalno destinacijsko organizacijo,
-	s trendi varnostnih pojavov na območju Občine Hajdina v letu 2012.
Občinska uprava
Čistili smo po naših naseljih
Sončna sobota, 20. aprila, je bila v občini Hajdina znova rezervirana za spomladansko čistilno akcijo. Tudi letos so za uspeh akcije poskrbele ekipe po vaških odborih in društvih, po prvih zbranih podatkih pa je v akciji sodelovalo okrog 200 občanov, ki so samo v nekaj urah nabrali okrog 40 m3 različnih odpadkov (lani okrog 60 m3).
Po končani akciji so se vsi udeleženci že po tradiciji dobili pri lovskem domu LD Boris Kidrič na Zg. Hajdini, kjer so ob skupni malici naredili analizo delovnega dogodka in strnili prve vtise. Za sodelovanje in pomoč pri čiščenju sta se udeležencem akcije zahvalila župan mag. Stanislav Glažar in predsednica odbora za okolje in prostor Anica Drevenšek, ki je bila hkrati tudi koordinatorica čistilne akcije.
Besedilo in foto: TM
Ekipa vaščanov Slovenje vasi je smeti pobirala ob regionalki.
Na skupnem odlagališču pri pokopališču je bil letošnji kup smeti že precej manjši od lanskega.
Okolico svojega doma so očistili tudi hajdoški gasilci.
6
April 2013	u
Spomladanski čistilni akciji so se v velikem številu pridružili tudi vaščani Gerečje vasi. Foto: Magda Intihar
V imenu občine Hajdina sta se udeležencem čistilne akcije zahvalila župan mag. Stanislav Glažar in predsednica odbora za okolje in prostor Anica Drevenšek.
Krvodajalec Vojko Šohar je to pomembno tekočino za življenje daroval že 118-krat, Karl Furek pa 113-krat, po njegovi humani poti pa gresta tudi sinova Dušan in Drago. Da ima krvodajalstvo v občini Hajdina že dolgoletno tradicijo in nekaj izjemnih, dolgoletnih krvodajalcev, je med vrsticami poudaril župan Glažar, ob tem pa izrazil vso zahvalo ljudem, ki imajo veliko srce in z darovanjem krvi pomagajo pomoči potrebnim. V spomin na prijetno srečanje v občinski hiši je župan izjemnima krvodajalcema izročil še knjigo častnega občana občine Hajdi-na Franca Jeze.
Ob tem je Šlambergejeva s ponosom predstavila številke o trenutno aktivnih krvodajalcih v občini in o odvzemu krvi; okrog 80 je trenutno krvodajalcev, lani pa so imeli kar 215 odvzemov krivi in pomagali 850 bolnikom.
Vojko Šohar: »Biti krvodajalce je lep občutek, še posebej, ker veš, da lahko s tem svojim dejanjem nekomu nekdaj daš, četudi sam nimaš veliko. Daruješ lahko del sebe in za to ne zahtevaš plačila. Moji začetki, povezani s krvodajalstvom, segajo v leto 1978 in priznam, da me je v mojih mladih letih k temu najprej vodilo to, da si dobil prost dan, ampak sčasoma spoznaš, zakaj si dejansko krvodajalec, zakaj daruješ in da lahko s tem dejanjem veliko pomagaš. Tudi moj sin je ob rojstvu potreboval kri in s tem sem postal še bolj trden, bolj prepričan v to in zdaj vztrajam pri tej zadevi. Do-
Zahvala izjemnima krvodajalcema
Župan mag. Stanislav Glažar je 3. aprila v prostorih občine v družbi podžupanov Franca Mlakarja in Andreja Tkalca, direktorice občinske uprave Valerije Šamprl in predsednice OO RK Hajdina Simone Šlamberger pripravil sprejem za dva izjemna krvodajalca, ki sta kri darovala že stotič in več.
Krvodajalstvo je zares humano dejanje, s katerim sta se v življenju že dokazala dva izjemna krvodajalca Vojko Šohar in Karl Furek, ki ju je župan Stanislav Glažar 3. aprila povabil tudi na krajši sprejem v prostore občine.
Darovanje krvi v Sloveniji je prostovoljno, anonimno in brezplačno že od leta 1953. Krvodajalstvo je humano dejanje, s katerim zdrav človek daruje del sebe, da bi pomagal drugemu. Zato je treba poudariti pomen krvodajalstva v družbi in oddati zahvalo vsem krvodajalcem in organizatorjem krvodajalstva za njihovo solidarnost in nesebičnost pri zagotavljanju zadostne količine varne krvi.
kler bom zdrav, bom daroval kri.« Karl Furek: »Krvodajalstvo je zame nekaj dobrega, pametnega, saj napraviš dobro delo v prid ljudi. Zavedam se, da sem s svojo krvjo marsikomu rešil življenje. To mi veliko pomeni, srečen pa sem tudi, da gresta po tej poti tudi
moja sinova in oba sta kri darovala že čez 80-krat. Pri meni se je številka ustavila pri 113, četudi sem si želel še višje, pa je bila skrb za moje zdravje v ospredju in tako sem tudi zaključil pot krvodajalca. Imam lepe spomine.«
Besedilo in foto: Tatjana Mohorko
7
0
April 2013	u
Hvala gasilcem za solidarnost in humanost
Čestitka za opravljeno delo in zahvala nekaterim požrtvovalnim gasilcem, nekdanjim predsednikom in poveljnikom gasilskih društev, pa sta sledili na drugem svečanem sprejemu v prostorih občine, kjer sta može v uniformah pričakala župan mag. Stanislav Glažar s svojo občinsko ekipo in poveljnik občinskega gasilskega poveljstva Hajdina Ivan Glažar. Vsak od njih je veliko dobrega in koristnega doprinesel k slovenskemu gasilstvu, s svojim dolgoletnim delom in izkušnjami pa pustil velik pečat v gasilskem društvu.
Zahvala vodstva občine požrtvovalnim gasilcem, nekdanjim predsednikom, poveljnikom iz občinskega gasilskega poveljstva Hajdina ter Zvonku Glažarju, dobitniku zlatega znaka CZ Slovenije. Največje plačilo njim je le naše spoštovanje njihovega dela, zahvala za trud in izjemen prispevek h gasilstvu v občini Hajdina in v celotnem slovenskem prostoru.
Iz PGD Hajdina sta se sprejema udeležila Frenk Vrbnjak in Damjan Ogrizek, iz PGD Hajdoše Drago Lenart, iz PGD Gerečja vas Ivan Lešnik in Franc Nah-berger ter iz PGD Slovenja vas Janez Markovič in Franc Klemen. V družbi teh izjemnih prostovoljcev je bil še eden, letošnji dobitnik zlatega znaka Civilne zaščite Slovenije Zvonko Glažar, ki med drugim aktivno deluje kot poveljnik civilne zaščite občine Hajdina in hkrati opravlja funkcijo kot poveljnik Območne gasilske zveze Ptuj.
Župan Stanislav Glažar je ob tej priložnosti posebej poudaril: »Gasilstvo ima v naši občini bogato tradicijo, saj smo lani praznovali 110 let ustvarjalnega dela PGD Hajdina in za njimi so
se potem ustanavljala nova gasilska društva. Veliko je bilo uspehov na organizacijskem področju, operativnem, na preventivi, veliko na tekmovalnem v zvezi z uspehi in organizacijo tekmovanj in veliko je bilo zaslužnih ljudi, ki so skozi vsa ta leta vodili gasilsko organizacijo. Želim se zahvaliti vsem tistim, ki ste v tem letu zaključili obdobje izjemno plodnega dela na področju gasilstva, v kar štirih prostovoljnih gasilskih društvih so se zamenjala vodstva. Ljudje, ki se za neko krajše obdobje poslavljate od vodilnih funkcij, ste tisti, ki ste ustvarjali in promovirali gasilstvo naše občine doma in po svetu. Prepričan sem, da vseh sedem ne zapušča gasilskih vrst, da bodo aktivni še naprej in da
bodo s svojimi bogatimi izkušnjami pomagali vsem tistim, ki so funkcijo prevzeli na novo. To so najodgovornejše funkcije in vsi tisti, ki so se sedaj na novo pojavili v tej vlogi, potrebujejo vašo pomoč. Prepričan sem, da bo vse teklo tako, kot je bilo zamišljeno. Uspešnost našega dela se pokaže tudi znotraj Občinskega gasilskega poveljstva, ki je vzorno vodeno in je simbol odlično organiziranega gasilstva na lokalni ravni. Zahvaljujem se tudi Zvonku Glažarju, ki je prejel najvišje priznanje CZ Slovenije; lani so zlati znak prejeli tudi v PGD Hajdina. To je dokaz več, da imamo v naši občini ljudi, na katere smo lahko ponosni. V gasilstvu ni plačil, zato je ta sprejem namenjen temu, da se vam zahvalim in izrazim zaupanje, da se bo delo na tem področju nadaljevalo in bogatilo že tako bogato gasilsko zgodovino.« »BESEDA HVALA
JE EDINO PLAČILO ZA NAS GASILCE« Ivan Glažar, poveljnik občinskega gasilskega poveljstva Hajdina: »Z vodilnih funkcij v našem poveljstvu se poslavljajo ljudje, ki ima veliko izkušenj z vodenjem gasilskih društev. Prišli so mladi, šolani kadri, skratka ljudje, ki imajo prihodnost v gasilskih društvih, vendar pričakujemo, da bodo ti ljudje, ki nas zapuščajo na vodilnih mestih, stali ob strani mladim, da bodo dobili izkušnje, jih nadgrajevali s svojimi in da bodo gasilska društva še naprej uspešno nadaljevala svoje delo. Lep je tudi občutek imeti v občinskem poveljstvu človeka, ki je prejel zlati znak Civilne zaščite. Ponosen sem na to, in to je dokaz, da je gasilstvu pri nas na pravi poti. Ljudje, ki veliko delajo in imajo mnogo izkušenj, potem tudi napredujejo, pa najsi bo to v gasilstvu, civilni zaščiti oziroma vsepovsod, kjer se lotijo nekega dela, povezanega z gasilstvom. Beseda hvala je edino plačilo za nas gasilce. Po izkušnjah in pogovorih z gasilci je ta beseda hvala ali kakšno priznanje gasilcem dovolj.«
Besedilo in foto: Tatjana Mohorko
8
April 2013	u
»V krvodajalstvu je veliko majhnega za veliko dobrega ...«
Naša kri je nenadomestljivo zdravilo in najdragocenejše, kar lahko podarimo. Za potrebe zdravstva in zadostno preskrbo s krvjo je potrebnih kar 400 krvoda-jalk in krvodajalcev na dan in kar 105.000 na leto. Že ti podatki povedo, kako pomembno je darovanje krvi za zdravljenje in reševanje življenj in koliko posameznikov se mora odločiti za to solidarnostno dejanje. V občini Hajdina je krvodajalstvo spet oživelo in nekaj deset izjemnih krvodajalcev se znova dokazuje v tem solidarnostnem dejanju.
Vojko Šohar je izjemen prostovoljec, ki je kri daroval že 118-krat.
Na srečo je v Sloveniji krvodajalstvo preraslo v pravo solidarnostno gibanje, ki temelji na največjih in najpomembnejših vrednotah, kar ohranjajo in hkrati bogatijo tudi prostovoljci, združeni v Občinsko organizacijo Rdečega križa Hajdina, ki jo z velikim srcem vodi Simona Šlamberger. V marcu so se sestali na rednem občnem zboru in pregledali delo minulega leta, ob tem pa predstavili tudi načrte za leto 2013.
Šlambergerjeva je na srečanju s prostovoljci krvodajalci med drugim povedala: »V začetku lanskega leta smo v želji, da v naši občini ponovno zaživi sočutje do sočloveka, pomoč v stiski, ohranjanje krvodajalstva, na ustanovnem zboru po nekajletnem premoru ponovno ustanovili Občinsko organizacijo RK Hajdina. Kmalu po ustanovitvi smo se predstavniki zbrali in začeli pripravljati načrte za delo v letu, ki je bilo pred nami. Zavedali smo se, da nas čaka veliko dela, žrtvovanja prostega časa, vendar smo z željo po pomoči do ljudi, ki potrebujejo pomoč, počasi začeli pridobivati nazaj prostovoljce, krvodajalce in seveda delati v dobro pomoči potrebnim. Tako smo se predstavniki OO RK kot člani in prostovoljci najstarejše in največje slovenske humanitarne organizacije zavzemali za ohranjanje števila krvodajalcev in zadostnega darovanja krvi, pomagali pri premagovanju socialnih, finančnih in vsečloveških stisk z darovanjem prehranskih paketov,
oblačil in pomočjo pokrivanja stroškov šolske prehrane za učence naše osnovne šole.
SAMO V LETU DNI PORAST ODVZEMOV KRVI ZA 90 ODSTOTKOV
Tako smo v treh krvodajalskih akcijah v marcu, juliju in oktobru zabeležili 205 odvzemov krvi krvodajalcev naše občinske organizacije, kar pomeni, da so naši krvodajalci pomagali približno 820 bolnikom. Ob tem je pomemben podatek, da smo v primerjavi z letom 2011 zabeležili porast odvzemov krvi za 90 %.
V juliju in decembru smo razdelili 1.224 litrov mleka, 100 litrov olja, 860 kg moke, riža ter pšeničnega zdroba, 40 prehrambnih paketov in 40 paketov pralnega praha. Ob svetovnem dnevu hrane in boja proti lakoti smo v oktobru prvič v naši občini izvedli humanitarno akcijo z naslovom Drobtinica 2012, ki smo jo izvedli s pomočjo donatorjev, naših prostovoljcev in mladih članov RK Hajdina. Prostovoljne prispevke posameznikov smo namenili učencem naše osnovne šole za topel obrok prehrane.
Zavedamo se, da je treba pomen in poslanstvo prostovoljstva krepiti na vseh nivojih, z začetki s šolsko mladino, prav tako pa so osnovnošolci pomagali pri izvedbi krvodajalskih akcij in sodelovali pri izvedbi Drobtinice. Zahvalila bi se prav vsem, ki ste na kakršen koli način pripomogli pri izved-
Delili so tudi prehrambene pakete pomoči potrebnim.
bi naših akcij na vseh področjih. Prav posebna zahvala gre tudi našemu županu kakor tudi celotni občinski upravi, ki nam vedno, ko potrkamo na njihova vrata, priskočijo na pomoč. Pri zmanjševanju revščine in pomanjkanja naj bi bile enkratne pomoči, pre-hranski paketi in zdraviliška letovanja otrok vmesni korak na poti k normalnemu, dostojnemu življenju. Nevladne organizacije smo prehodna pomoč pri reševanju zadovoljnega, spoštovanega življenja. To delo opravljamo s posebnim čutom za poražene, onemogle in bolne občane, v prostem času, prostovoljno, z dobro voljo in veseljem pomagamo tistim, ki so pomoči potrebni. V krvodajalstvu je veliko majhnega za veliko dobrega ...«
TM
Foto: arhiv Šlamberger
9
April 2013	u
Zlati znak Civilne zaščite Zvonku Glažarju
V Središču ob Dravi so 6. marca pripravili osrednjo regijsko proslavo ob svetovnem dnevu Civilne zaščite. Udeležili so se je številni gostje iz Podravske regije, zaslužni prostovoljci, ki delujejo na področju zaščite in reševanja, pripadniki civilne zaščite, gasilskih društev, policije, slovenske vojske in uprave RS za zaščito in reševanje, med njimi poveljnik republiške Civilne zaščite Srečko Šestan ter župani občin na Ormoškem in predstavniki iz sosednje Hrvaške.
Letošnji nagrajenci, najbolj zaslužni in tisti, ki so se na področju zaščite in reševanja posebej izkazali, na regijski proslavi ob svetovnem dnevu CZ v družbi gostov in gostiteljev - občine Središče ob Dravi.
Zlati znak CZ Slovenije je prejel izjemen prostovoljec, tudi dolgoletni poveljnik CZ občine Hajdina Zvonko Glažar.
Zbranim je dobrodošlico zaželel sre-diški župan Jurij Borko, ki je med drugim povedal, da je svetovni dan CZ dan, ko se s ponosom spomnijo, kako pomembno vlogo ima civilna zaščita, še posebej v spopadanju z vsemi vrstami nesreč in katastrof, pa tudi kako pomembni sta ta humana pomoč in solidarnost. Spomnil je na lanske poplave v občini, ko so jim na pomoč priskočili mnogi, in vsem se je v imenu občanov ter svojem imenu tudi zahvalil za nesebično pomoč. Na izjemen pomen humanega dela pripadnikov civilne zaščite in vseh drugih, ki delujejo na področju zaščite in reševanja, je v slavnostnem nagovoru opozoril tudi poveljnik Civilne zaščite Slovenije Srečko Šestan, ki je posebej poudaril, da nam narava vedno znova sporoča, kako je nepredvidljiva in neukrotljiva, da je veliko močnejša od nas, njeni razdiralni moči pa pogosto tudi sami pomagamo s svojim nespametnim početjem. Spomnil je na vse večje naravne nesreče v Sloveniji v minulem letu in dodal, da smo lahko ob tem zelo ponosni na delovne uspehe izjemnih prostovoljcev, policistov, vojakov in pripadnikov drugih reševalnih služb. Vsem se je tudi zahvalil za njihovo humano delo. PODELJENI BRONASTI, SREBRNI IN ZLATA ZNAKA CZ SLOVENIJE Na slovesnosti so najbolj zaslužnim in tistim, ki so se na področju zaščite in reševanja posebej izkazali, podelili
tudi najvišja priznanja CZ Slovenije, tokrat so izročili dva zlata, štiri srebrne in 27 bronastih znakov CZ Slovenije. Najvišje priznanje - zlati znak CZ Slovenije - sta prejela PGD Šikole ob 120-letnici delovanja in Zvonko Glažar, poveljnik gasilskih enot Območne gasilske zveze Ptuj in dolgoletni poveljnik CZ občine Hajdina in tudi član regijske komisije za ocenjevanje škode za področje kmetijstva. Ena od njegovih prednostnih nalog v prihodnje v občini Hajdina bo tudi ustanovitev ekipe prve pomoči. V obrazložitvi za to visoko priznanje je bilo med drugim zapisano: »Njegova funkcija pri izvrševanju nalog civilne zaščite je prerasla povprečno izvajanje nalog pri preprečevanju nesreč, zaščiti pred naravnimi nesrečami in pomoč ob nesrečah ter pri sanaciji posledic ob nesrečah. Ves čas zelo aktivno sodeluje na področju izvajanja ključnih strategij in taktik v primeru ureditve prostora in naselij za zaščito in reševanje v občini
Hajdina in v širšem prostoru občin Za-vrč, Markovci, Cirkulane in MO Ptuj. Ves čas njegovega dela spodbuja preventivno delovanje.
Zvonko Glažar povezuje prostovoljna gasilska društva ustanoviteljev na območju Mestne občine Ptuj kot tudi na območju novoustanovljenih občin Markovci, Hajdina, Zavrč in Cirkulane. Prevzema dogovorjene skupne naloge in izvaja naloge, ki so predpisane z zakoni.
V ta namen omogoča in zagotavlja enotno in strokovno izvajanje nalog s področja požarnega varstva, gasilstva ter določenih nalog zaščite in reševanja za potrebe ustanoviteljic in občin. Z njegovim nadpovprečnim vložkom v delu civilne zaščite se je bistveno povečala operativnost in učinkovitost celotnega sistema varstva pred naravnimi nesrečami v Območni gasilski zvezi Ptuj.«
TM
Foto: Martin Ozmec
10
April 2013	u
V Cirkulanah podpisali gasilske anekse
Na sedežu občine Cirkulane je bil 22. marca svečani podpis aneksov k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe v Območni gasilski zvezi Ptuj za leto 2013. S podpisom aneksov so župani in podžupana petih občin Cirkulane, Zavrč, Haj-dina, Markovci in MO Ptuj gasilcem iz vseh 24 prostovoljnih gasilskih društev zagotovili vse pogoje za nemoteno delo in razvoj v letošnjem letu.
Vseh pet občin bo v letu 2013 za delovanje gasilske organizacije in vseh gasilskih društev v zvezi, hkrati pa tudi za naložbe v gasilska vozila in gasilske domove skupaj zagotovilo dobrih 794.000 evrov, med letošnjimi večjimi gasilskimi dogodki in jubileji, ki bodo organizirani v okviru območne zveze, pa bodo tudi velika gasilska slavja v Markovcih, Stojncih, Novi vasi in Ki-carju ter slovesnost ob predaji novega gasilskega vozila v PGD Draženci. Marjan Meglič, predsednik OGZ Ptuj, je ob podpisu aneksov povedal, da je s tem podpisom opravljeno veliko delo, tako za gasilce kot za lokalne skupnosti, ki se trudijo in podpirajo delovanje gasilske organizacije, četudi za to trenutno niso najboljši časi. Gasilci se ob takih priložnostih še kako zavedajo odgovornosti, je poudaril Meglič,
hkrati pa tudi, da sta zaščita in varnost ljudi še vedno na prvem mestu. Regijski poveljnik Janez Liponik, sicer tudi tajnik območne zveze, je poudaril, da so potrebe in želje za letošnje leto prenesli na občine, te pa so dejansko realne načrte in pričakovanja tudi upoštevale. Tudi zato bistvenih sprememb v primerjavi z minulim letom gasilci ne pričakujejo, financiranje ostaja v enakih okvirih, je še dodal Liponik, gasilci pa se bodo zelo potrudili, da upravičijo pričakovanja občin in leto 2013 zaključijo z dobro opravljenim delom in novimi pridobitvami.
Besedilo in foto: TM
Na podpisu gasilskih aneksov v občini Cirkulane so se predsednikom prostovoljnih gasilskih društev, podpredsedniku GZ Slovenije mag. Janezu Mercu, regijskemu poveljniku Janezu Liponiku in predsedniku OGZ Ptuj Marjanu Megliču pridružili še vodilni možje iz lokalnih skupnosti: župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, župan občine Markovci Milan Gabro-vec, župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, podžupana občine Cirkulane Davorin Tušek in Franc Milošič ter podžupan občine Zavrč Janko Lorbek.
Vsakoletni podpis aneksov k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe OGZ Ptuj je svečani dogodek, ki ga lahko uvrstimo med pomembnejše dogodke v gasilski kroniki.
Župan v družbi občinskega gasilskega poveljnika in predsednikov vseh petih prostovoljnih gasilskih društev v občini Hajdina
11
April 2013	u
Gasilec mora biti dobro in ustrezno opremljen tudi za reševanje na ostrešjih.
Bodočim gasilcem so predavatelji in inštruktorji skozi 100 ur predavanj in praktičnih vaj predstavili vse od osnov gasilstva in organiziranosti, gasilske taktike, zaščite in reševanja, zaščite telesa in dihal do prve pomoči, požarne preventive, gradbeništva, tehničnega reševanja, podrobneje so se seznanili z nevarnimi snovmi, požari in naučili, kako ukrepati v primeru požara ter eksplozije, spoznavali so gasilska vozila in opremo, osebno zaščitno opremo gasilca, posebej zanimivo pa je bilo na urah razvrščanja in nasploh na praktičnih vajah, ki so potekale v prostorih ptujskega gasilskega doma in na dvorišču, kjer se prostovoljni gasilci pogosto srečujejo. Po zadnjem preizkusu znanja se je izobraževanje že zaključilo, nova generacija gasilk in gasilcev pa je prav gotovo bogatejša za veliko novih znanj o gasilstvu in izurjena za osnovne naloge pri zaščiti in reševanju. V maju naj bi bila še svečana podelitev, 25. maja, ko bo kongres Gasilske zveze Slovenije v Kopru, pa se bo skupina na novo izobraženih gasilcev z veseljem udeležila tudi svečane parade.
Besedilo in foto: TM
Izobraževanje zaključila nova generacija gasilcev
V organizaciji Območne gasilske zveze Ptuj se je 21. aprila zaključil obsežen nadaljevalni tečaj za gasilca, mesec dni prej pa še tečaj za vodjo skupin. V oba tečaja je bilo skupaj vpisanih 110 tečajnikov, osnovni tečaj za gasilca pa naj bi zaključilo okrog 60 novih gasilk in gasilcev s širšega ptujskega območja, sedem tudi iz občinskega gasilskega poveljstva Hajdina.
Na ptujskem gasilskem dvorišču je bilo v marcu in aprilu še posebej pestro in delovno, saj se je z razpoložljivo gasilsko tehniko urila nova generacija izprašanih gasilcev.
Posebej zanimivo je bilo pri nastajanju gasilne pene, ki služi za gašenje požarov razreda A - gorljive trdne snovi in požarov razreda B - vnetljive tekočine.
12
April 2013
Na Spodnji Hajdini je postavljen poseben zabojnik za oblačila. Gre za akcijo Humane Slovenija, ki je bila ustanovljena kot odgovor na potrebo po pomoči v razvoju in izboljšanju življenjskih pogojev najrevnejših ljudi na planetu. Humana Slovenija je članica mednarodnega gibanja HUMANA People to People od leta 2002. Za njimi je 32 let trdega dela in danes delujejo v 43 državah. Več o Humani nam je za časopis Hajdinčan povedala Saška Susman, vodja Humane v Sloveniji.
Pomagajmo revnim otrokom
Zabojnik je postavljen tudi na Sp. Hajdini, pri športnem parku.
Kaj je glavni namen delovanje Humane?
Podpiramo več kot 440 socialnih projektov v Afriki, Aziji in južni Ameriki. Gre za projekte, ki spodbujajo razvoj na področju izobraževanja, kmetijstva, poljedelstva, zdravstva, boja proti aidsu, ekologije in razvoja gospodarstva. V projekte je vključenih več kot 12 milijonov ljudi. Članice gibanja se ukvarjamo z organizacijo ponovne uporabe rabljenih oblačil in obutve v Evropi, Ameriki in Afriki. Več kot 10 milijonov ljudi tako prispeva svoj del k zmanjševanju emisij ogljikovega dioksida z oddajo 360.000 ton tekstila vsako leto. Kako zbirate sredstva? Humana Slovenija je socialno podjetje, sredstva pridobimo z zbiranjem in prodajo rabljenih oblačil in obutve. Dobiček od prodaje oblačil ne gre v roke lastnikov kapitala, ampak za razvojne projekte v Afriki. Humana Slovenija podpira dva projekta v Afriki, »Children's town Malambanyama« in »Farmer's club«, oba v Zambiji. V prvem projektu gre za mladinski center, kjer biva 370 otrok, predvsem sirot in brezdomcev. V drugem projektu gre za spodbujanje razvoja poljedelstva
in kmetijstva lokalnih skupnosti v Zambiji. V letih 2011 in 2012 smo projektom namenili 85.000 evrov. Koliko zabojnikov je postavljenih po Sloveniji?
V Sloveniji imamo trenutno postavljenih 200 zabojnikov, in sicer na vsej obali, v Novi Gorici, Divači, Kranju, Domžalah, Mengšu, Ljubljani, na Bledu, v Škofji Loki, Celju, Mariboru, Ptuju, Kamniku, na Hajdini ... Zabojniki so postavljeni na primernih lokacijah ob trgovinah, v stanovanjskih naseljih in drugod ter so dostopni 24 ur na dan, 7 dni v tednu.
Katere stvari so primerne za zabojnik? Zbiramo uporabna oblačila, obutev, ves hišni tekstil (posteljnina, zavese, prti, brisače ...), igračke ter vse modne dodatke, kot so npr. torbice, pokrivala, šali ... Lepo je, da so oblačila oprana, ni pa pogoj. Oblačila naj bodo zapakirana v plastične vrečke, saj so tako zaščitena pred mokrim in umazanim. Uničenega in ponošenega tekstila ne zbiramo, ta v Sloveniji žal še vedno sodi med navadne odpadke. Kaj je osnovno poslanstvo Humane? Načeloma se držimo osnovnega poslanstva, torej pomagati najrevnejšim na svetu. Tako distribucija oblačil
na lokalni ravni pri nas ni osnovnega pomena. To pa še ne pomeni, da ne pomagamo in podarimo oblačil vsakemu, ki pride do nas in jih potrebuje. Lani smo organizirali kar nekaj lokalnih projektov: zbirali smo oblačila in šolske potrebščine na nekaterih OŠ v Sloveniji, podarili oblačila romskim skupnostim na Dolenjskem, podarili oblačila in pohištvo slovenskim študentom in vsem, ki so se k nam zatekli po pomoč. Revščina je vedno bolj prisotna tudi med nami in še kako je pomembno gojiti čut za sočloveka in pravičnejše razdeljevanje dobrin. Tako vsako leto sodelujemo s slovenskimi šolami pri vzgojnih projektih in pomagamo gojiti ta čut že pri naših najmlajših. Tam se vse začne. Letos pa želimo našo pomoč razširiti tudi v Sloveniji in se aktivno vključiti v socialne projekte na lokalni ravni ter del sredstev nameniti socialno šibkim ljudem doma.
Besedilo in foto: Estera Korošec
April 2013	u
Blagoslov velikonočnih jedi v Skorbi
Tradicija blagoslova se ohranja iz leta v leto ter se tako prenaša tudi na mlajše rodove. Na velikonočno soboto se ob blagoslovu jedi zberejo tudi tisti vaščani, ki so se izselili iz domačega kraja. Blagoslov jedi je potekal tudi v Hajdošah v gasilskem domu, kjer je bilo skoraj premalo prostora za vse košare. Obred je opravil naddekan Marijan Fesel. Sicer pa se bo s prvim majem začelo druženje ob šmarnicah. V Skorbi se bodo pele Marijine pesmi pri »Blažovem« križu, v Hajdošah pa pri kapelici.
Besedilo in foto: Estera Korošec
»Žegen« pod streho vaških domov
Vsako leto se blagoslov velikonočnih jedi opravlja pri kapelicah in križih po vaseh občine Hajdina. Letos so se zaradi slabega vremena skorbovske družine zbrale v domu krajanov Skorba, hajdoške družine pa v dvorani gasilskega doma v Hajdošah.
Slabo vreme ni bilo ovira za blagoslov jedi v Hajdošah.
Hajdinčanke pripravile velikonočno razstavo
V dvorani Društva upokojencev Hajdina je bila od 23. 3. do 1. 4. na ogled slikovita velikonočna razstava izdelkov, ki nastajajo pri ročnem delu članic Društva žena in deklet občine Hajdina.
Hajdinčanke so tokrat za razstavo pritegnile tudi nekatere moške ustvarjalce, obiskovalci so si lahko ogledali gobeline Maksa Kampla in Ivana Ambroža, pletarske izdelke Ivana Vidoviča in Franca Žunkoviča ter bakrene kanglice Karla Spolenaka. Svoja likovna dela sta predstavili Slavica Podhostnik in Cecilija Bernjak.
Ročna dela so nastala pod spretnimi prsti: Marije Ambrož,
Angelce Sagadin, Tilčke Štumberger, Nežke Gojkovič, Anice Maher, Danice Serdinšek, Tinice Pesek, Nade Galun, Zinke Kurež, Marije Repič, Marjane Veronek, Marije Pulko, Angelce Mlakar, Marije Tement, Marice Žunkovič, Kristine Kirbiš, Magde Jazbec in Vilme Mesarič. Pridružila se jim je tudi Martina Kavalar iz Rateč, ki se je bodo domačini bolj spomnili pod priimkom Turnšek, saj je rojena v Gerečji vasi, kjer je preživela mladost, življenje pa jo je odpeljalo v Rateče.
V času, ko je bilo na Hajdini odprtje naše razstave, sem si ogledala podobno v Ratečah, kjer je bilo zanimivo videti izdelke, ki so jih naredile učenke in učenci tamkajšnje osnovne šole. Priporočljivo bi bilo ta predmet ponovno uvesti vsaj v prostočasne aktivnosti osnovnošolcev, sicer bodo izdelki ročnih del sčasoma ostali le spomin na to, kar so s srcem ustvarjale naše babice in dedki. Svetlo upanje, da bi nekaj premaknili na tem področju, daje pogled v knjigo vtisov, kjer so med mnogimi obiskovalci vpisani obiski učencev OŠ Hajdina, ki so si organizirano ogledali razstavo. Bo čez dve leti tudi kaj osnovnošolcev med razstavljavci?
14
April 2013	u
Razstavljavcem so ob slovesnem odprtju 23. marca zapeli ljudski pevci DU Hajdina, Cecilija Bernjak je prebrala nekaj svojih pesmi, harmonikar Alen Markovič Ogrizek iz Hajdoš in kitarist Jan Brodnjak iz Središča ob Dravi pa sta poskrbela za glasbeni del prireditve. Podžupan občine Hajdina Franc Mlakar je predsednici Društva žena in deklet občine Hajdina Mariji Pulko ter vsem članicam čestital ob ponovnem dokazu, kaj vse znajo in zmorejo, ter jim zaželel še naprej veliko ustvarjalnosti. Pulkova se je zahvalila tudi mentorici z Ljudske univerze Ptuj, Danici Gregorec, pod vodstvom katere so članice osvojile mnoga nova znanja, s katerimi so se predstavile na razstavi.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Ljubezen nikoli ne mine
Na pobudo farnega župnika naddekana Marijana Fesla so se v župniji sv. Martina na Hajdini drugič zapovrstjo srečali zakonski jubilanti. Slovesno mašo je daroval naddekan Fesel, s petjem pa je slovesnost obogatil cerkveni pevski zbor župnije sv. Martina.
Na letošnje druženje je prišlo 45 parov, od tega kar sedem li blagoslov in zahvalno listino, čez pet let po zaobljubi pa zlatoporočencev, dva para sta proslavila 55 skupnih let, naj bi se znova srečali. štirje pari pa so letos postali že bisernoporočenci. Na koncu maše so jubilanti obnovili še zakonsko zaobljubo, preje-	TM
V Martinovi cerkvi so se srečali letošnji zakonski jubilanti. Foto: Lucija Kramer
15
April 2013	u
Avtor dela se je rad pošalil na račun slabih lastnosti posameznikov in takratne družbe. Foto: A. Kokol
Letos so na oder postavili predstavo - komedijo Marina Držiča Tripče de Utolče, ki je bila premierno uprizorjena ob dnevu žena, 8. marca 2013, v DU Hajdina, s kasnejšimi ponovitvami. Predstava je bila na hajdinskem odru odigrana že v sezoni 1983/84 in je takrat veljala za najboljšo predstavo domačega gledališča. V počastitev 100. obletnice društva so se člani odločili predstavo ponovno postaviti na oder. Prav tako so se želeli z njo pokloniti takratnemu režiserju Maksu Kamplu, ki je tudi častni član društva. S svojimi 93 leti je najstarejši član in že več kot 60 let aktivno deluje v društvu. Pokloniti pa se želijo tudi Cvetki Vratič, še eni legendi domače sekcije, ki že 30 let aktivno sodeluje v društvu in je že v sezoni 1983/84 igrala v predstavi Tripče de Utolče, na oder pa so jo zvabili tudi v letošnji sezoni. Hkrati želijo nadaljevati tradicijo, da na domači oder postavijo odmevno in kakovostno komedijo, ki pa bo nekoliko drugačna, kot jih je publika bila navajena. PREDSTAVA ZA VSE ŽENSKE, KI BI SE RADE NAUČILE »NATAKNITI ROGOVE«, IN ZA VSE MOŠKE, KI BI SE RADI TEMU IZOGNILI Predstava je za amaterje scensko in kostumografsko izjemno zahtevna, vendar sta režiserka Ida Markež in igralka Katja Markež svoje delo opravili več kot odlično. Igrali so: Seba-
Tripče de Utolče po 30 letih znova na domačem odru
Dramska skupina KPD Stane Petrovič Hajdina ima 100-letno tradicijo. V tem času so na domačem odru uprizorili več kot 120 gledaliških iger in z njimi gostovali po okoliških krajih nekdanje ptujske občine, zadnja leta pa po vsej Sloveniji.
Ekipa, ki je tudi letos navdušila občinstvo. Foto: A. Kokol
stjan Dobnik, Mateja Tomašič, Katja Markež, Nina Kokol, Matjaž Markež, Katja Rudolf, Cvetka Vratič, Marino Cešek in Andreja Trop Cešek. Šepetala je Barbara Zajc.
Tripču nagajajo alkohol, pohlep po denarju, skopuštvo, želja po moči in oblasti, hrepenenje po ljubici, ljubo-
sumje in še kaj. Zgodba dobi zaplet, vendar se nazadnje izkaže, in to naj bo moškim v poduk, da imajo ženske svoji šibkosti navkljub povsod in zmeraj, podnevi ali ponoči, vedno prvo in zadnjo besedo. In, dragi moški, lahko si to priznate ali pa ne.
Sanja Kokol
15 let KD Draženci
Kulturno društvo Draženci je že 15 let uspešno na različnih področjih umetniškega ustvarjanja. Kot je povedala predsednica društva Saška Serec Šijanec, so se v tem obdobju veliko naučili, nabrali številne izkušnje, se družili in postali prijatelji.
V čast jubileju so pripravili občni zbor, kjer se je zbralo zares veliko članov društva pa tudi nekdanji igralci, podporni člani in prijatelji ljubiteljske kulture, ki so v 15-letnem obdobju na različne načine pomagali pri razvoju društva. Zbrane je pozdravil Andrej Tkalec, podžupan občine Hajdina. Slednja vsa leta podpira in spodbuja delovanje društva v Dražencih.
Najbolj prepoznavna sekcija je prav gotovo dramska s 15 aktivnimi člani. Predstave ŠUS teatra navdušujejo domačo publiko, zelo priljubljene pa so tudi med ljubitelji gledališča po vsej Sloveniji. Režiserju Aljažu Godcu je uspelo z odlično režijo, profesionalnim pristopom in mladimi nadobudnimi igralci pripraviti prave gledališke poslastice.
16
April 2013	u
Predsednica o mladem režiserju navdušeno pove: »Aljaž je režiser, vodja, igralec, odličen motivator, scenarist in še veliko več ... S svojo neizmerno voljo in zagnanostjo prepleta ljubiteljsko igro s profesionalnim pristopom in s tem se celotna skupina lahko postavi ob bok marsikateremu profesionalcu.«
To dokazujejo tudi številna priznanja, ki so jih prejeli v zadnjih letih pri režiji, komedijantih ali stranskih vlogah. Lani so se s predstavo Hrup za odrom uvrstili v spremljevalni program regijskega Linhartovega tekmovanja odraslih gledaliških skupin. Na ta način se je ŠUS teater četrto leto zapored izmed 25 gledaliških skupin uvrstil med pet najboljših. Trenutno uspešno gostujejo po Sloveniji z aktualno predstavo Kripl, ki je prejela odlične kritike strokovne javnosti. Samo v Dražencih si je pet predstav ogledalo več kot 700 gledalcev. Nad obiskom predstav je navdušena tudi predsednica društva. »SMO DOVOLJ VELIKI, DA PREMIKAMO MEJE« »V največje zadovoljstvo mi je, ko se dvorana polni z ljudmi, ki prihajajo od daleč in blizu, in ko vidim, da večine ljudi sploh ne poznam, takrat spoznam, da je bil cilj dosežen. Torej se naš glas sliši zares daleč, ne le v deveto vas.«
V društvu deluje recitatorska sekcija, ki je po besedah predsednice manj aktivna zaradi narave vaških ali občinskih prireditev. To sekcijo vključujejo predvsem ob kulturnem prazniku, ob materinskem prazniku in ob kakšnih manjših prireditvah ali projektih. »Vsekakor pa sekcija predstavlja podmladek in ima za nas izjemno vrednost.« Najštevilnejša in v času pusta najlepša pa je zagotovo sekcija Te-De Ko-rant klub, ki združuje posameznike iz Dražencev in Turnišča. Njihov namen je razveseljevanje ljudi s svojim pohodom skozi domačo vas, skrbijo za etnografsko tradicijo, ohranjajo šege in navade, predvsem pa ohranjajo kulturno dediščino za naše zanamce.
Prva predstava dramske sekcije je bila veseloigra Glavni dobitek v sezoni 1997/1998.
Predstavitev uspešnega leta 2012
Ob 15. obletnici so izdali tudi knjižico, kjer so predstavljene vse sekcije društva Draženci, ki je bilo ustanovljeno 28. maja 1997 na pobudo Zdenke Godec in sodelavcev Andreja Kosta-njevca, Irene Cestnik in Saške Serec Šijanec. Vodenje je takrat prevzel Andrej Kostanjevec, po nekaj letih pa ga je nadomestila Elvira Janžekovič. Danes društvo profesionalno in predano vodi Saška Serec Šijanec s pomočjo drugih članov.
Takoj po ustanovitvi so bile ustanovljene tri sekcije - pevska: kvartet 2 x
2, recitatorska in plesna ter dramska. Naj zaključim z besedami predsednice Saške Serec Šijanec: »Vsako društvo nosi svojo zapuščino, mi gradimo svojo prepoznavnost, zavest in spoštovanje do svojega kraja in ne nazadnje tudi do občine Hajdina. Smo majhni, a dovolj veliki, da premikamo meje, smo drzni, imamo veliko poguma. Gradimo na povezovanju, sodelovanju in podpori domačih ljudi, kar nam veliko pomeni.«
Besedilo in foto: Estera Korošec
17
April 2013	u
Predstava Mož moje žene
Odrasla gledališka skupina KD Skorba se je s komedijo Mož moje žene avtorja Mira Gavrana premierno predstavila v soboto, 2. marca, nato sta sledili še dve ponovitvi na domačem odru.
(Stojijo od leve proti desni) predsednica KD Skorba Renata Gabrovec, igralca Nejc Lazar in Tilen Abraham, župan mag. Stanislav Glažar, podpredsednik KD Skorba Ivan Ogrinc; (sedita) šepetalka Ana Vogrinec (levo) in režiserka Simona Hazimali (desno).
Markec in Pero med napeto razpravo o tem, kaj naj storita z njuno nezvesto ženo Dragico.
Miro Gavran je danes uveljavljen avtor srednje generacije hrvaških piscev. V gledališču je poznan kot komediograf številnih uspešnih komedij, ki so bile igrane po slovenskih in tujih odrih. Letos je gledališka skupina KD Skorba v nekoliko manjši zasedbi, igrata namreč le dva mlada igralca. Nejc in Tilen sta tekst poiskala kar sama, in ker jima je bil všeč, sta ga pokazala režiserki Simoni Hazimali. Skupaj so se odločili, da je tekst pravšnji za njih. Domačinka Simona Hazimali je že več let režiserka odrasle gledališke skupine, vendar še s tako majhno zasedbo ni delala. Sama pravi, da je bilo zanjo letos delo lažje, saj se je posvečala zgolj dvema igralcema in zato je bilo delo lahko intenzivnejše. In ker sta bila igralca dva mlada fanta, ki imata neizmerno željo in voljo do igranja, je bilo ustvarjanje predstave pravi užitek. Simona pravi, da sta fanta zelo delavna, pridna, radovedna in
da rada raziskujeta. Vaje so potekale v sproščenem in prijetnem vzdušju, kar se je seveda videlo pri končnem rezultatu. Vsi skupaj so bili s premiero in ponovitvijo zadovoljni in veseli, da jih je prišlo pogledat kar lepo število gledalcev.
Kot je razvidno iz naslova, komedija govori o dveh moških, ki sta poročena z isto ženo. Drug za drugega nista vedela celih pet let. Ko Pero in Markec končno odkrijeta resnico, se počutita prevarano in globoko užaljeno. Omahujeta med maščevanjem, jezo in medsebojnim tekmovanjem za njeno naklonjenost. Vse skupaj še bolj zaplete obstoj male Matilde, Dragičine hčere, ki jo je imela z Nikolo. Kaj naj storita z Dragico ... kaj drug z drugim ... kako živeti naprej ... Vse to so vprašanja, ki jih ponuja predstava. Tekst, ki je v originalu napisan v hrvaškem jeziku, je v slovenščino prevedel Ivan Ogrinc, sceno je izdelal Andrej
Gabrovec, Ana Vogrinec pa je za zaveso poskrbela, da je tekst tekel tako kot treba. Po premieri se je predsednica KD Skorba Renata Gabrovec zahvalila celotni igralski zasedbi ter jim čestitala za uspešno izpeljano predstavo. Nedeljsko predstavo si je prišel pogledat tudi župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, ki je prav tako čestital igralcema in režiserki ter s tem pokazal, da podpira gledališko ustvarjanje v občini.
Po uspešni premieri in dveh ponovitvah so že načrtovali nadaljnja gostovanja. Gledalce so tako navduševali na Frankolovem, v Gerečji vasi, na Selih, v maju pa gredo še v Benedikt. Želijo pa si še kakšnega povabila, na katerega se bodo z veseljem odzvali. V načrtu imajo tudi, da po počitnicah, torej jeseni, nadaljujejo nastope.
Besedilo in foto: Tanja Furek
18
Utrinek s prazničnega odra v Skorbi Foto: S. Šlamberger
V marcu, ko se narava začne prebujati, praznujejo svoj praznik tudi vse mame, babice, žene in dekleta. V nedeljskem popoldnevu, 24. marca, se nas je z namenom, da obeležimo naš praznik in vsaj za kratek čas pozabimo na vsakodnevne skrbi, veliko zbralo v domu krajanov Skorba.
VO Skorba je v sodelovanju s KD Skorba tudi letos pripravil proslavo s prijetnim druženjem. Tako kot vsako leto so se tudi letos otroci iz Skorbe potrudili in skupaj z mentoricami pripravili lep kulturni program, prežet s plesom, pesmijo, glasbo in igro. V začetku so nam zapele domače ljudske pevke, nato pa so nas s prisrčnim nastopom razveselili šolarji in najmlajši iz Skorbe. Z zaključno pesmijo Mamica je kakor zarja so privabili tudi solze v oči. V goste smo povabili mlada harmonikarja Lovra in Simona, ki sta v nadaljevanju z zvenom harmonike napolnila dvorano in ogrela dlani obiskovalcev.
Ob koncu se je predstavila še otroška gledališka skupina KD Skorba, ki je zaigrala igrico Sapramiška avtorice Svetla-ne Makarovič. Vse zbrane je v imenu VO Skorba pozdravil in vsem čestital ob prazniku Ivan Vogrinec, otroci pa so
vsako žensko razveselili še z rožico. Z lepimi mislimi, ki sta jih z nami delili Ana in Neža, smo kulturni program zaključili in nadaljevali družabno srečanje, na katerem so pogostitev prevzeli moški in se pri tem prav dobro odrezali. Ob klepetu, zakuski in dobri kapljici, za kar je poskrbel VO, smo skupaj preživeli lep popoldan in ga zaključili z željo, da se tako snidemo skupaj tudi prihodnje leto. Življenje je lepše, če ga obogatimo z lepimi trenutki, če vsak korak spremlja lepa misel, če vsaka želja postane resničnost, če nas obdajata dobra volja in razumevanje.
Renata Gabrovec, KD Skorba
Praznični dan z bontonologom
Marec vsako leto mine v znamenju žensk, zato tudi letošnji ni bil drugačen, posebej zato, ker smo v soboto, 16. marca, v gasilskem domu Hajdoše priredili večer, ki je združeval dva ženska praznika, dan žena in materinski dan. Prireditev sta omogočila vaški odbor Hajdoše in Kulturno društvo Valentin Žumer Hajdoše.
Bontonolog Saša Županek povsem preprosto o majhnih in velikih napakah v vsakdanjem življenju
Publika v Hajdošah je bila navdušena nad nastopom mlajše FS iz Lancove vasi.
Najprej so osvojili srca nežnejšega spola otroci mlajše folklorne skupine iz Lancove vasi, ki so se predstavili z
ljudskimi plesi in poskrbeli za prijetno vzdušje v dvorani. Vabilo je veljalo tudi za partnerje, saj je bilo po-
skrbljeno tudi za moški del publike. Kot gost večera je nastopil medijsko prepoznavni prekmurski bontonolog Saša Županek. Razkril nam je velike in majhne napake, ki jih ljudje v vsakdanjem življenju počnemo pri verbalnem in neverbalnem komuniciranju, ter nam dal vedeti, koliko sporočamo le z govorico telesa. Ob koncu družabnega večera smo ženski del publike obdarili z majhno pozornostjo.
19
o
April 2013
Velikonočna delavnica v Hajdošah
28. marca smo v hajdoškem gasilskem domu uspešno izpeljali še eno velikonočno delavnico. Poskrbljeno je bilo tako za otroške roke kot tudi tiste, ki imajo za seboj že več izkušenj in ročnih spretnosti.
Velikonočna delavnica v Hajdošah je pritegnila vse generacije, ki tudi na tak način obujajo tradicijo in ohranjajo običaje na podeželju.
Nastali so zelo lepi, barviti izdelki, ki krasijo domove mnogih družin v Hajdošah in okolici.
Otroci so krasili izpihana jajca in izdelali manjše preproste namizne dekoracije, tisti malo bolj izkušeni pa so se preizkusili v izdelovanju aranžmajev in venčkov, ki so krasili vrata naših domov. Namen delavnic je druženje, prenašaje znanja iz generacije v generacijo, podajanje idej in obujanje običaja. Delo mentorice je opravila Ana Žmavc Težak, ki nam je že večkrat pomagala pri izvedbi različnih delav-
nic. Potrditev, da delavnice uspevajo, se kaže v udeležbi, saj smo imeli letos velik obisk. Poleg mladih ustvarjalcev
so se nam pridružile tudi članice domačega društva žensk Hajdoše.
Besedilo in foto: Valerija Tekmec
Gledališke urice za otroke v Skorbi
KD Skorba je tudi letos organiziralo gledališke urice za otroke, ki so potekale dve zaporedni soboti. Predstavili sta se dve lutkovni skupini in dve gledališki skupini, med njimi tudi domača otroška gledališka skupina pod mentorstvom Renate Gabrovec s Sapramiško.
Otroška gledališka skupina KD Skorba z mentorico Renato Gabrovec. Igrajo: Aljaž Gabrovec, Nik Volgemut, Manja Gabrovec, Matic Šlamberger, Lucija Mlakar, Manja Ekart in Nina Ekart.
V soboto, 6. aprila, sta se v dvorani, ki so jo do zadnjega kotička napolnili otroci in njihovi straši, babice in dedki, predstavili lutkovna in gledališka skupina iz OŠ Ljudski vrt. Lutkovna skupina, katere mentorica je Karmen Pulko, se je predstavila z lutkovno predstavo Cirkuška predstava, v kateri smo lahko občudovali čudovite velike lutke in otroke, ki so lutke spretno vodili po odru. Ko je bila cirkuška predstava končana, je sledila Nenavadna poroka. Tako je namreč naslov gledališke igrice, s katero se je predstavila gledališka skupina OŠ Ljudski vrt, ki jo vodi mentorica Simona Hazimali. Poroka je bila nenavadna zato, ker sta se želela poročiti močno zaljubljena lisica in petelin. Nauk igre je, da je ljubezen najmočnejša in premaga vse ovire in predsodke.
20
April 2013	u
Dramsko skupino OŠ Ljudski vrt sestavljajo otroci iz 4. in 5. razreda, mentorica je Simona Hazimali.
OTROŠKA GLEDALIŠKA SKUPINA SKORBA SE JE PREDSTAVILA S SAPRAMIŠKO
V soboto, 13. aprila, so se predstavili otroci domače gledališke skupine s predstavo Svetlane Makarovič Sapramiška. Mentorica otroške gledališke skupine KD Skorba je že tretje leto Renata Gabrovec, ki pravi, da je zanimanje otrok za gledališko igro izredno veliko. Renata je izbrala igro, ki je primerna tako za otroke v vrtcih kakor tudi za malo starejše. Igra govori o miški, ki je najsrečnejša na svetu, dokler si ne zlomi zobka. Manja Gabrovec, ki igra Sapramiško, pravi, da so njena največja sreča lešniki, katerih pa z zlomljenim zobkom ne more streti, zato išče pomoč pri prijateljih. »Igra mi je všeč, ker je duhovita in hkrati poučna,« pravi Manja. Nina Ekart nam je zaupala nauk zgodbe o Sapra-miški: »Prijateljem moramo pomagati, ker potem tudi oni nam pomagajo, ko to potrebujemo.« Matica Šlambergerja sem vprašala, kako so potekale vaje. »Vaje so bile intenzivne, od začetka februarja smo vadili dva- do trikrat na te-
Tako so otroci ter njihovi starši, babice in dedki prvo soboto napolnili dvorano v Skorbi.
den. Med vajami smo se imeli fajn, večkrat smo se pošteno nasmejali,« je povedal Matic. Nik Volgemut pa nam je odkrito povedal, kako so se razumeli z mentorico Renato: »Z Renato se super razumemo, je dobra mentorica, najboljše pa je, da po vsakem nastopu dobimo pico.« S Sapramiško so se doslej predstavili trikrat, udeležili so se tudi revije otroških gledaliških skupin. Ob zaključku bralne značke pa bodo igrali tudi v OŠ Hajdina in v vrtcu na Haj-dini. Kakor vsako leto doslej pa bodi gostovali tudi v vrtcu Ptuj.
Na drugi del gledaliških uric so v goste povabili lutkovno skupino Lutka lutkica OŠ Podlehnik s plesno skupino, ki so se predstavili z igro Zaljubljeni žabec. Gledališke urice so iz leta v leto bolj obiskane, kar je organizatorjem v veliko zadovoljstvo, saj takšen obisk potrjuje, da so na pravi poti in da je prav to tisto, kar otroci potrebujejo in z veseljem obiščejo.
Besedilo in foto: Tanja Furek
Koranti s Hajdine tudi letos obiskali UKC Maribor
Tudi letos so UKC Maribor obiskali koranti s Hajdine, kjer so s svojim značilnim plesom odganjali zimo in promovirali občino Hajdina. Prihod korantov pomeni srečo v prihajajočem letu.
Ob tem jih mora pozdraviti hišni gospodar, kar vsako leto opravi direktor UKC Maribor prim. dr. Gregor Pivec, dr. med. Koranti so mu eden za drugim segli v roko, zaželeli srečo in mir, nato pa odplesali tradicionalni »korantov ples«. V skupini korantov se je pod masko skrival tudi vodja glavne kuhinje UKC Maribor Daniel Šlamberger, ki je direktorju na koncu podaril tudi ježevko. Koranti so ples nadaljevali še
po drugih oddelkih UKC Maribor kakor tudi po samem mestu Maribor.
Špela Pavlin
Vodja kuhinje in njegov sin, oblečena v koranta, pozdravljata direktorja.
21
April 2013	u
Smeli koraki v tretje leto delovanja TD Mitra Hajdina
Točno dve leti po ustanovnem zboru članov TD Mitra Hajdina se je 30 od skupno 34 članov 4. aprila 2013 zbralo v gostilni Čelan v Slovenji vasi in naredilo bilanco dela. Bil je sestanek, kot že dolgo ne. Delovno predsedstvo je od točke do točke vodil hajdinski župnik Marijan Fesel, ki je eden najmanjkrat manjkajočih članov na sestankih upravnega odbora, običajno pa kar njegov gostitelj, saj je v Martinovem kotičku vedno dovolj prostora za ideje in pobude članov, ki si prizadevajo na turističnem področju čim prej splavati na odprto morje.
Utrinek z delovnega srečanja članov TD Mitra Hajdina
Udeležencem so pogledi uhajali v ospredje dvorane. Franc Tekmec, Franc Žunkovič in Anton Žumer (od leve proti desni) so trije izmed redkih, še živečih hajdoških pletarjev, ki še znajo iz šib narediti različne uporabne in okrasne izdelke. Pokazali so, kako začnejo plesti košaro, kako obpletajo steklenice in kako naredijo lep zaključek večnamenske košare. Nekaj svojih izdelkov so tudi razstavili in nekaj jih je tudi menjalo lastnike.
Predsednica Sonja Brlek Krajnc je
poleg drugega izpostavila najpomembnejše uspehe društva: »Izdaja turistične publikacije v slovenskem in treh tujih jezikih, ki jo je ob lanskem
občinskem prazniku prejelo vsako gospodinjstvo. Odziv na vsebino je izjemno dober.
Tik pred izidom sta motiva prvih dveh razglednic. Udeleženci so si ogledali za tisk pripravljeno - cerkev sv. Martina na Zg. Hajdini ter I. mitrej na Sp. Hajdini. Izletniki, ki bodo bližajoče se praznike preživeli na hajdinskem koncu, se bodo domov že lahko javili na novih razglednicah. Upamo, da bodo tudi bralci Hajdinčana med prvimi, ki bodo svoje prijatelje od blizu in daleč presenetili s hajdinskimi pozdravi. Društvo je opravilo že dve ocenitvi stanovanjskih, poslovnih in kmečkih objektov ter vaških središč. Na podlagi lastnih izkušenj je občinskemu svetu predlagalo nekaj dopolnitev pravilnika o ocenjevanju, ki so bile upoštevane. Uspešno je bilo sodelovanje v projektu EPK - Umetnost okoli 1400, udeležba na strokovni ekskurziji po Prekmurju in na predstavitvi zbornika v Mariboru. V projekt so bili vklju-
čeni tudi učenci OŠ Hajdina. Skupaj z občino Hajdina pripravlja društvo vse potrebno za razpis za čezmejno sodelovanje z občino Vara-ždinske Toplice na Hrvaškem, s katero nas povezuje podobna rimska zgodovina. Predavanje dr. Marka Dobrilovi-ča o urejanju okolice kmetij in stanovanjskih hiš je privabilo veliko število poslušalcev.
Začele so se aktivnosti za tečaj ple-tarstva, ki bi bil na programu že letos, a je dolga zima povzročila probleme z nabavo materiala. V teh dneh bo društvo dobilo pošiljko šibja, ki jo bo skladiščilo na ustreznem mestu, da bo takoj v začetku januarja 2014 (po treh kraljih) že možno začeti s tečajem, ki bo v prostorih OŠ Hajdina. Čaka nas še trasiranje pohodne poti po občini Hajdina, kjer se bo aktivno vključilo Planinsko društvo Hajdina. Nerealizirana pa je ostala tudi izvedba strokovne ekskurzije, za katero pa že potekajo resni pogovori.«
22
April 2013	u
BOGAT PROGRAM DELA ZA LETO 2013
Iz programa dela za leto 2013 povzemamo tiste točke, ki so zanimive za čim širši krog občanov, saj jih želi društvo pritegniti v svoje vrste: oblikovanje delovne skupine za zbiranje žive dediščine, obisk in intervjuji starejših občanov, evidentiranje snovne in nesnovne dediščine vasi v občini Hajdina - poizvedba, popis, fotografiranje, oblikovanje registra ter priložnostne razstave po vaseh, oblikovanje poglavja Turizem na spletni strani občine Hajdina, organizacija in izvedba likovnega in foto natečaja v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev - natečaj bo odprt med junijem in septembrom, izbor, ocenitev konec septembra, razstava v začetku novembra, sodelovanje na prireditvah drugih društev in v ta namen oblikovanje skupine za predstavitve TD Mitra in tekmovanja, izvedba strokovne ekskurzije, zbiranje predlogov ter pobuda za pobratenje s sorodnim društvom ter pobuda občinam za pobratenje med občinami, oblikovanje gostinske reprezentance TD za sodelovanje na različnih prireditvah in tekmovanjih, organizacija tradicionalnega Božičkovega teka po območjih občin Ptuj in Hajdina (27. 12. 2013), nabava kap, majic in predpasnikov z znakom društva, izdaja nadaljnjih dveh motivov razglednic občine Hajdina na temo hajdinske podobe in hajdin-ski obrazi, priprava predloga za obliko in vsebino občinskih označb in simbolov, nadaljevanje aktivnosti za pridobitev društvenih prostorov za izvajanje informacijske, promocijske in društvene dejavnosti, postavitev razstave Zeleni in divji možje, ki je nastala v okviru projekta Umetnost okrog 1400 na Hajdini, ter priložnostno predavanje o cerkvi in predstavitev avtorjev del, organizacija predavanj - registracija dejavnosti: možne in ustrezne oblike potopisnih in strokovnih predavanj na temo turizma, gostinstva, urejanja okolice ipd., ponovni javni poziv za spominek občine Hajdina v časopisu Hajdinčan, oblikovanje pohodne poti po občini in izvedba pohoda - v sodelovanju s PD Hajdina, aktivacija dela po delovnih skupinah za posamezna strokovna področja, imenovanje vodij delovnih skupin, ki se lahko ob interesu članov preoblikujejo v sekcije društva, sodelovanje na prireditvah drugih društev, povezovanje z drugimi TD na širšem območju - medsebojni obiski, ogle-
Svet stoji na mladih, zato je tudi letos uvodni del pripadel učencem OŠ Hajdina. Gašper Valentin Mlakar, Jure Drevenšek in Manja Gabrovec so predstavili projekt Z žlico po Hajdini, s katerim so se odlično odrezali na tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava. Vsi udeleženci so si domov odnesli knjižico z najpogostejšimi jedmi na jedilniku naših babic, natisnjeno v slovenskem in angleškem jeziku, nastopajoči pa poželi zaslužen aplavz. Čakali bomo na prvo gostilno, ki bo na jedilnik uvrstila hajdinske jedi iz preteklosti.
di zanimivosti, sodelovanje na prireditvah, nadaljevanje sodelovanja z OŠ Hajdina ter z učenci pri izbirnem predmetu Turistična vzgoja, povezovanje gostinske ponudbe v občini, oblikovanje inovativnih menijev ter skupno nastopanje na tržišču, zbiranje idej za nove projekte in prireditve, oblikovanje projektnih nalog, sledenje razpisom za pridobitev sofinanciranja, pridobivanje novih članov in zbiranje sponzorskih sredstev.
Kakor je razvidno iz navedenega, je v tretjem letu delovanja društva načrtovano intenzivno sodelovanje tako s članstvom TD kakor z najširšo javnostjo na območju občine kot tudi izven nje. Z željo, da se bralci podrobno seznanijo z načrti TD v prihodnje, smo načrt dela povzeli skoraj v celoti. Kdor koli najde v točkah kaj zanimivega zase, je vljudno vabljen, da se nam s svojimi idejami pridruži in pomaga pri uresničevanju naših ciljev.
Silvestra Brodnjak Foto: Tatjana Mohorko
Kupujemo, trgujemo, se srečujemo
Občina Hajdina in Turistično društvo Mitra Hajdina bosta za vse, ki imajo željo prodati tržne viške,
v torek, 28. maja 2013, ob 18. uri organizirala strokovno predavanje Petra Pribožiča in Slavice Strelec iz KGZ Ptuj na temo Registracija dejavnosti - možne in ustrezne oblike za prodajo pridelkov in izdelkov. Prosimo, da se vsi, ki vas to zanima, po telefonu prijavite na št. 040 258 964. Predavanje bo v prireditvenem prostoru v pritličju poslovno-stanovanjskega objekta na Hajdini, desno od vhoda v občinsko upravo (vhod s trga).
To je prvi od korakov k možnosti, da bi tudi na Hajdini uvedli kmečko tržnico. A brez interesa kupcev in prodajalcev se o tem ne moremo pogovarjati. Prodajalci morajo svojo dejavnost registrirati, kakšna je pot do tega, pa bomo izvedeli na
napovedanem predavanju.
Silvestra Brodnjak
23
April 2013	u
Cecilija Bernjak pred svojimi najnovejšimi motivi
Gospa Cecilija oz. Cilka, kot jo kličejo njeni prijatelji, je osebnost, katere videz in obnašanje pričata o neki izjemni notranji kulturi, prijaznosti, občutku za delo z ljudmi, prilagodljivosti na okolje, smislu za lepoto in sožitje ... Ko pa se oglasi s svojo božajočo prekmurščino, ko v pesmih spregovori njen notranji jaz, ji prisluhnemo in se zazremo vase. Dosegla je svoj namen. Pogledamo vase ... Ob njej pa pogledamo tudi okoli sebe. Sprehodimo se po hodniku, ki vodi do njenega stanovanja in je prava mala galerija. V stanovanju nas motiv s cvetočim kmečkim okencem povrne v mladost v prekmurski »hiži«, kjer je v Dolnji Bistrici ob Muri odraščala s še dvema sestrama in tremi brati. Starša sta bila poleg tega, da sta vzorno skrbela za svojo skromno, a z delom, s poštenostjo in z medsebojno povezanostjo bogato družino, tudi društveno in družabno zelo cenjena človeka. Spoznala sta se v dramski skupini, kjer sta igrala in v njej pustila stopinje, po katerih je kasneje uspešno hodila tudi Cecilija, ki je po štirih letih osnovne šole v Dolnji Bistrici nadaljevala tri leta v Črenšovcih, osmi razred in gimnazijo pa v Murski Soboti. Že kot dijakinja je rada pisala, risanje pa je bilo po mamini zaslugi že v rosni mladosti darilo vsem otrokom. Da jih je zaposlila, jim je namreč razdelila liste in potem so vsak po svoje ustvarjali. To poleg Cecilije še vedno počneta njen brat Matija Jakšič, ki je ljubiteljski slikar in živi v
»Najlepše je res (spet) na deželi ...«
S temi besedami je naš pogovor zaključila Cecilija Bernjak, ki že od 1. avgusta 2006 živi med nami na Hajdini, v PSC, pred tem pa je bila od leta 1981 prekmurska Ptujčanka. Na fotografiji ob njenih likovnih motivih Hajdine boste prepoznali gospo, ki jo srečujete na različnih dogodkih, bodisi v organizaciji Društva žena in deklet občine Hajdina, katerega članica je, bodisi v likovni sekciji dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj, v ptujskem ali kidričevskem Društvu upokojencev ali pa v Katoliškem pevskem zboru v Kidričevem.
Kopru, in sestra Nada Ritlop, ki je ostala zvesta Murski Soboti. Po gimnaziji se je zaposlila v Pomurski založbi in ob delu študirala ekonomijo. En izpit in diploma sta ostala neuresničen cilj, zaradi katerega pa se ne vznemirja. »Dala sem si na seznam za prihodnje življenje. Vendar sem zdaj bolj nagnjena k medicini in psihologiji,« pove z nasmehom na ustih. Življenje jo je pripeljalo na Ptuj, kjer je kot vodja ptujske podružnice Večera vse do upokojitve ustvarjalno sodelovala z novinarji in mnogimi strankami, do katerih je bila vedno vljudna in prijazna. Spoznala je širok krog ljudi, ki so ji pomagali prebroditi tudi čase, ki niso bili vedno lahki. Med njimi je bila tudi novinarka Slavica Pičerko, ki je pred dvema desetletjema ob obisku presenečena obstala pred slikami, ki so krasile Cilkine stene. Navdušila jo je za članstvo v likovni sekciji dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj, ki mu je od leta 2004 do letos tudi neutrudno predsedovala. Tretje življenjsko obdobje preživlja Cecilija Bernjak na Haj-dini. Po smrti moža sta ji ostala hčerka Liljana in vnuk Robert, ki ji pomenita vse na svetu. Hišo na Ptuju je zamenjala za stanovanje in s terase doma se ji odpira pogled v svet, ki sega vse tja do valovitih haloških gričev in jo mnogokrat ustvarjalno navdihne, da v verzih zapiše kakšno globoko vsebino, ki da človeku misliti. Spet drugič seže po čopiču in iz svoje skicirke na platno prenese motiv, ki jo prevzame in ga upodobi v oljni tehniki. Že več kot četrt stoletja je od tega, ko je zače-
la za svojo dušo upodabljati čudovita cvetlična tihožitja, motive iz nepozabnih prekmurskih spominov in slike iz sedanjega sveta. Njen stil je prepoznaven in zanimiv, poln kontrastov, kot so kontrastni ljudje, s katerimi se srečuje vsakodnevno in ji osmišljajo prosti čas. Prosti čas? Cecilijin dan bi moral imeti 48 ur, da bi vanje spravila vse, kar ji bogati življenje. Pa vendar bi bila pripravljena sodelovati v likovni sekciji na Hajdini, če bi se na naše povabilo v Hajdinčanu odzvalo kaj tistih, ki imajo željo po likovnem izražanju svojih videnj življenja okoli sebe. »Idealne pogoje za delo imamo na Hajdini pa tudi v vseh sedmih vaseh, zato je škoda, če jih ne izkoristimo,« smo skupaj ugotavljali. Pritegniti bi veljalo tudi tiste, ki jih pogosto spremlja fotoaparat in vidijo naše vasi in znamenitosti skozi njegov objektiv. Imamo razstavne prostore, kjer lahko postavimo na ogled to, kar nastaja med našimi ljudmi, povabimo pa lahko tudi koga drugega, da se nam predstavi - organiziramo likovno ali fotografsko kolonijo, pritegnemo predavatelje -likovne ustvarjalce, ki bodo prinesli nova znanja, s katerimi bomo širili naša likovna in fotografska obzorja. Načrti za prihodnje? Cecilija se je kot Hajdinčanka odločila čez leto dni na samostojni razstavi predstaviti Hajdi-no nekoč in danes. Zbira stare fotografije o občini Hajdina. Rada bi naredila tematsko zbirko slik okolja, v katerem sedaj živi. Prva motiva sta že v okvirjih.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
24
April 2013	u
Iz bogate monografije ljubiteljskih likovnikov in literarnih ustvarjalcev Podoba in beseda, ki je izšla leta 2012 pri Zvezi kulturnih društev Ptuj, povzemamo nekaj misli o Ceciliji Bernjak.
Likovni pedagog Jože Foltin je med drugim zapisal: »Slikarka je v svojem likovnem ustvarjanju zelo raznolika in svojstvena. Ne zadovoljuje se z že doseženim, zato raziskuje in eksperimentira. Tudi zato je njena motivika raznovrstna ... Kompozicijsko so njena dela jasno določena, kar velja za krajine, še posebej pa za tihožitja, kjer je vidna njena shematičnost v razvrstitvi posameznih elementov.«
David Bedrač je v literarnem delu med drugim takole opisal Cecilijo kot pesnico: »Gre za nenehno poglabljanje vase, prižiganje luči v svoji duši, preiskovanje in samoprisluškovanje - skozi stene lastne duše pa hrepenenje projicira še na vse druge. Tudi na nas, bralce ... Preprosto prefinjena in barvita pesniška govorica, ki se riše in nas obenem nariše - željne svobode, željne ljubezni ...«
Moje želje
Veliko časa mi je dano. Čas je za menoj, je tu,
je pred menoj. Koliko - ne vem! Pa vendar si želim še več časa,
tistega časa z domišljijo, da bi z njo napolnila vsako uro.
Nekaj tega časa bi rada obvarovala pred tistim
»moram pohiteti«, da bi bilo nekaj časa za tišino, za igro, za pesem, tudi za ljudi, za pogovor ...
Željo imam, da ne bi tratila časa, ga ne zapravila, ga ne pokvarila! Kajti - čas je moja njiva življenja in ure so moje brazde v njivi. V njih sejem misli, delo, pogovore, ljubezen.
Želim si lepa jutra, ki naj delajo sončen dom in nočni mir, ki naj delajo svetlobo naslednjega dne,
prebujene čute, jasne misli, pravično besedo, občutljivost vesti, da bom sprejemala uspeh in neuspeh, ustvarila kaj lepega, kaj uporabnega.
Da bi vedno lahko jasno videla pot in resnico, ki me vodi, in življenje, ki mineva.
Cecilija Bernjak
Društvo se predstavi na Obali
Članice DŽD Gerečja vas in člani MePZ DŽD Gerečja vas so se v okviru dneva žena in materinskega dne podali na tridnevno potovanje na slovensko Obalo, v Izolo. Odzvali so se namreč vabilu tamkajšnjega hotela, ki svoje goste vsak večer razvedri z različnimi programi in predstavitvami.
Največji delež predstavitve je pripadal »besedi« MePZ DŽD Gerečja vas, ki je na predstavitvenem večeru odpel kar trinajst pesmi.
Tokrat je bila naloga DŽD Gerečja vas in njihovega mešanega pevskega zbora, da predstavijo svojo dejavnost, kraj in občino. Namen njihovega gostovanja pa je bil po odzivu obiskovalcev, gostov večera in gostiteljev ne samo dosežen, temveč presežen.
Četrtek, 21. marec
Sredi dopoldneva se je skupina 36 izletnikov DŽD in MePZ Gerečja vas odpeljala izpred gasilskega doma v Gerečji vasi proti Primorski, v Izolo. Ob prihodu so se udobno namestili v svojih hotelskih sobah, popoldan-
ske urice pa namenili pripravam na predstavitveni večer. Ob 18. uri je sledil uradni sprejem društva s strani gostiteljev z zdravico, po večerji pa se je ob 20. uri pričel predstavitveni program MePZ in DŽD Gerečja vas. Potekal je uro in pol, mešani pevski zbor je odpel 13 pesmi v treh sklopih - v prvem umetne zborovske pesmi priznanih slovenskih avtorjev, v drugem slovenske ljudske pesmi v priredbah zborovodje Petra Krajnca ter v tretjem sklopu avtorske pesmi in priredbe, ki jih je za zbor prav tako sam pripravil njihov zborovodja.
25
April 2013	u
Predsednica DŽD Gerečja vas Magda Intihar je nazorno predstavila občino in kraj, od koder prihajamo, ter udeležence seznanila s pestro in uspešno dejavnostjo društva. Foto: JP
Med pevskimi točkami MePZ je predsednica DŽD Gerečja vas Magda Intihar po načrtovanem programu najprej predstavila občino in kraj, članice pa so med predstavitvijo vsem gostom večera razdelile tudi turistične brošure, ki jih je izdalo TD Mitra Haj-dina. V drugem sklopu je sledila predstavitev samega društva in njihove dejavnosti v obdobju 13-letnega delovanja z nekaj tradicionalnimi izdelki in zloženko društva, dodatno pa sta predstavitveni večer popestrili tudi gostja članic DŽD Gerečja vas Dragica Krajnc, mama zborovodje MePZ DŽD Gerečja vas Petra Krajnca, s svojo zvesto spremljevalko frajtonarico in Veronika Gojkošek - »Gerečka Pepka«, ki je goste dodobra nasmejala s svojim hudomušnim programom. Ob koncu programa obiskovalci predstavitvenega večera še zdaleč niso ostali ravnodušni, nastopajočim so s stiskom rok čestitali z naslednjimi besedami: »Čudoviti ste, iz čudovitega kraja prihajate ...« Bil je zares čudovit, nepozaben večer. Neponovljiv ...
Petek, 22. marec
Kakor je bil čudovit predhodni večer, tako se je Izola zbudila v čudovito sončno jutro. Izletniki so dan, namenjen počitku in razvedrilu, preživeli vsak po svoje. Nekateri so se namakali v morski vodi hotelskih bazenov in posedali na soncu ob obali, spet
drugi so dan izkoristili za pohod vse do Sečoveljskih solin. Čudovito se je bilo sprehoditi tudi ob obali vse do svetilnika in do starega mestnega jedra, posedeti v kakšni od kavarnic in pobrskati v kakšni od mestnih trgovinic. Šele večer je bil tisti, ko se je družba ponovno zbrala in po večerji zadovoljna pokramljala o dogodkih minulih dveh dni.
Sobota, 23. marec
Zjutraj, po zajtrku, se je skupina izletnikov poslovila od svojih gostiteljev ter pot nadaljevala proti Luki Koper, kjer jih je pričakal nekdanji sovaščan, Anton Sagadin, aktualni podžupan MO Koper in tudi nekdanji uslužbenec tega danes največjega logistič-
nega centra pri nas. Z zanimanjem so prisluhnili zgodovini nastanka in današnji organiziranosti Luke Koper ter med vožnjo po njej opazovali najrazličnejše žerjave, silose in kontejnerje, ki sodijo v njihov delokrog, in spoznali še del tistega, za kar so v večini samo slišali.
Po zahvali in kratkem slovesu od gospoda Sagadina so se izletniki podali proti domu, na poti s kratkim postankom še na gradu Socerb, od koder so ujeli še zadnji pogled na morje in mesto Trst. Pot jih je vodila nato še do Trojan, kjer so se okrepčali, in se polni čudovitih vtisov v popoldanskih urah vrnili domov. Bilo je vredno svojega truda, časa in .
MI
Naslednji čudovit sončen dan so pohodniki izkoristili za sprehod ob obali vse do Sečovelj, nabrali pa so tudi oljčne vejice za bližajočo se cvetno nedeljo. Foto:IL
Vsi udeleženci predstavitvenega večera na dan odhoda izpred hotela v Izoli Foto: JP
26
April 2013	u
Občinski odbor SLS pred novimi izzivi in pričakovanji
V marcu so se na letni konferenci sestali člani in simpatizerji občinskega odbora SLS Hajdina. Delovno srečanje je potekalo v dvorani gasilskega doma v Gerečji vasi, kjer se je domačinom pridružila državnozborska poslanka Jasmina Opec, nagovorili pa so jih tudi kolegi iz sosednje občine Kidričevo in Radoslav Simonič, predsednik regijskega odbora SLS.
Uvod v delovno srečanje je bil pevsko obarvan, saj so ga s pesmijo obogatili pevci gasilskega pevskega zbora PGD Hajdoše, nato pa je vodenje zbora prevzelo delovno predsedstvo. Delo OO SLS Hajdina za minulo leto je predstavil predsednik Karl Svenšek, ki je posebej poudaril, da so v letu 2012 uspešno delovali na lokalni ravni, z večino v občinskem svetu pa so bili učinkoviti. Za dobro, konstruktivno sodelovanje se je Svenšek zahvalil še županu mag. Stanislavu Glažarju in občinskemu svetu. Sicer pa so na letni konferenci izpeljali tudi volitve v organe stranke na lokalni ravni, novi mandat pa so znova zaupali dosedanjemu predsedniku Karlu Svenšku. Za podpredsednika sta bila imenovala Andrej Tkalec in Ivo Rajh, v stranki pa so se dogovorili, da se bodo začeli intenzivno pripravljati na prihodnje lokalne volitve, v tem letu pa načrtujejo Člani in simpatizerji Slovenske ljudske stranke v občini Hajdina so se na delov-še nekaj skupnih druženj ob posebnih priložnostih.	nem srečanju zbrali v Gerečji vasi, kjer se jim je pridružila še poslanka Jasmina
Besedilo in foto: TM Opec iz poslanske skupine SLS
Zlate vinske diplome tudi našim vinarjem
Leto je spet naokoli, vinarji so uspešno izpeljali tradicionalno, že 23. ocenjevanje vin in krona vsega dogajanja je bila svečana podelitev diplom, medalj prvakom in kipcev šampionom. Svečani dogodek je bil 6. aprila v refektoriju minorit-skega samostana na Ptuju, kjer je zbrane posebej nagovoril Edi Hojnik, predsednik Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze in hkrati tudi predsednik organizacijskega odbora 23. vinskega ocenjevanja.
Sicer pa je tudi letošnji strokovni štirinajstčlanski strokovni komisiji ocenjevalcev predsedoval Miran Reberc, ta pa je delo uspešno opravila in ocenila kar 148 vzorcev, 10 jih je bilo izločenih, povprečje letošnjega ocenjevanja pa je bilo 18,03 točke. »Kljub težkemu in odgovornemu delu je bilo božansko okušati in uživati v odličnih vinskih vzorcih. Naj žive ljudje, ki predelujejo vina, kajti z njim vnesejo svetlobo sonca v človeške duše,« je zapisal predsedujoči komisiji Reberc.
Podeljenih je bilo lepo število zlatih, nekaj tudi srebrnih in le malo bronastih vinskih odličij, devet je bilo prvakov sort in trije šampioni sort pri redni trgatvi - mirna suha vina, mirna polsuha vina in šampion polsladkih in sladkih vin. Nekaj visokih odličij so prejeli tudi vinarji iz občine Hajdina: Slavko Pesek iz Dražencev zlato priznanje za zvrst (ocena 18,24) in zlato za kerner (ocena 18,08), Ivo Rajh iz Dražencev zlato za rumeni muškat (ocena 18,36), tri srebrna priznanja pa je prejela Ana Čelan iz Slovenje vasi za renski rizling, sovinjon in laški rizling. Čestitamo!
Besedilo in foto: TM
Vinarji Slavko Pesek, Ivo Rajh in Rudi Čelan so z veseljem pokazali letošnje vinske diplome s ptujskega ocenjevanja vin.
27
April 2013	u
Ker živimo življenje, vpleteno v svet barv, se nam intenzivnost pomladnih barv zdi sama po sebi umevna, pa čeprav je pravzaprav intenziteta pomladnih barv tista, ki nas podzavestno sili k ustvarjalnosti in načrtovanju, zato so tudi rezultati našega dela v pomladnih mesecih najbolj vidni in uspešni. Ljudje smo radi zelo izbirčni pri izbiri barv, kadar kupujemo oblačila, avtomobil, pleskamo stanovanje, izbiramo cvetje ... Čeprav nosi vsaka barva v sebi svoje značilnosti, se radi prilagodimo odzivom okolja, ne da bi pomislili na to, da je barva na neki način simbolično povezana z nami samimi in je del našega razmišljanja in ustvarjanja.
RUMENA barva je barva sonca, ker je dobro vidna, je izraz bleska in živahnosti. Zato je rumena psihološko tudi najbolj vesela barva, ki nas naredi budne, trezne odločne, optimistične... RDEČA barva je optimistična, vitalna barva aktivnosti,
Prišla je pomlad, odeta v barve
Končno je tudi na naša vrata potrkala pomlad, ki je naravo okoli nas odela v čudovite pomladne barve, vse od živo rumene, intenzivno rdeče in vijolične pa do sveže zelene in modre.
vročine, gibanja, borbe, strastnega življenja. Je najbolj človeško izrazna in je povezana s polnostjo življenja, s pogumom, žrtvovanjem, ljubeznijo, z močnimi čustvi in dejanji strasti.
ZELENA barva je zmes rumene in modre barve in se imenuj e tud i barva zdravja. Po drugi strani pa je barva miru, umirjenosti, počitka, premišljevanja. Je znamenje uravnoteženosti in harmonije. MODRA barva: v naravi je razprostranjena v sinjini neba, ki se odslikava v vodi. Simbolika modrine: modrost, inteligentnost, nesmrtnost, neskončnost. Njene psihološke asociacije pa so: jasno, sveže, lahkotno prozorno, zračno, oddaljeno, tiho, mirno
VIJOLIČASTA barva je zmes modre in rdeče barve. Ker v sebi združuje lastnosti tako eks-
tremno različnih osnovnih barv (vroče, hladno ...), deluje nekako skrivnostno.
Vpliv in uporaba barv, ki nas obdajajo v našem življenju, vse od bivanja, počutja pa do barve cvetja, ki ga poklanjamo, lahko črpamo iz osnov, ki jih predstavljajo posamezne barve, in če pri izbiri upoštevamo še značaj, nam tudi bogastvo pomladanskih barv lahko pričara očarljive trenutke in radostne dneve skozi vse leto.
MI
PREGLEDNIK
KDSKORBA
Februar je bil namenjen aktivnim vajam gledaliških skupin. Odrasla skupina se je pripravljala na premiero gledališke igre Mož moje žene avtorja Mira Gavrana. Premierno so jo zaigrali na domačem odru 2. 3. 2013 in jo nato še dvakrat ponovili ter se z igro predstavili na območni reviji gledaliških skupin JSKD Ptuj. Z igro so v tem času gostovali še na Frankolovem in v Gerečji vasi, nadaljevali bodo še v Benediktu in na Ptuju.
Na vajah se je srečevala tudi otroška gledališka skupina, ki je pripravljala gledališko igrico Sapra-miška avtorice Svetlane Makarovič. Premierno se je z njo predstavila na proslavi ob materinskem prazniku, 24. 3. 2013. Z igro je gledališka skupina sodelovala tudi na območni reviji otroških gledaliških skupin JSKD Ptuj v Vitomarcih. Predstavila se bo še na domačem odru na Gledaliških uricah za otroke, v OŠ in vrtcu Hajdina ter vrtcu na Ptuju.
Redne vaje so nadaljevale tudi ljudske pevke in sodelovale z nastopi na prireditvah. Sodelovale so na proslavi ob kulturnem prazniku, zapele na domačem občnem zboru, se s pesmijo predstavile na občnem zboru Društva žena in deklet občine Hajdina, na proslavi ob materinskem dnevu in ob blagoslovu velikonočnih jedi v Skorbi.
V	februarju so izvedli tudi zbor članov društva, na katerem so nekaterim dolgoletnim članom podelili zahvale za dolgoletno delovanje v društvu.
V	pustnem času so se predstavili tudi orači, ki so zaorali po vasi za dobro letino.
V	marcu, 24. 3. 2013, so v sodelovanju z VO Skorba pripravili proslavo ob dnevu žena in materinskem dnevu. V kulturnem programu so sodelovali otroci iz Skorbe, harmonikarja Simon iz Kungote in Lovro iz Gerečje vasi, otroška gledališka skupina KD Skorba in ljudske pevke. VO Skorba je poskrbel za pogostitev in cvetje.
V	dveh vikendih v aprilu so izvedli Gledališke urice za otroke. Potekale so 6. 4. in 13. 4. 2013 v domu krajanov Skorba. Predstavile so se otroške gledališke in lutkovne skupine. Ob domači gledališki skupini so se predstavile še lutkovne skupine iz Podlehnika ter gledališka in lutkovna skupina s Ptuja. Za otroke je bil pripravljen animacijski program ob koncu predstav.
DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET OBČINE HAJDINA
V	februarju in marcu so ob ponedeljkih potekale delavnice v okviru projekta Izzivi podeželja, vodita jih mentorici LU Ptuj. Izdelovale so šale, velikonočne aranžmaje, pisanke ...
V	preteklih mesecih so se članice udeležile občnih zborov številnih društev. Potekala sta tečaj nemščine in tečaj računalništva (še traja).
Udeležile so se občnega zbora Zveze kmetic Slovenije na Trojanah.
Pripravile so razstavo ročnih del naših članic.
Pripravile so tudi razstavo pisank v cerkvi na Hajdini in v Slovenji vasi.
Sodelovale so z vrtcem pri izdelavi pisank.
KD VALENTIN ŽUMER HAJDOŠE
Člani KD Valentin Žumer Hajdoše in VO Hajdoše so s skupnimi močmi pripravili prireditev v počastitev dveh ženskih praznikov (8. marca in materinskega dne). Prireditev je bila v soboto, 16. 3. 2013, ob 18. uri. Obiskal jih je medijsko priznan prekmurski bontonolog Sašo Županek in jim v šaljivem stand upu predstavil poteze, ki jih, ne zavedajoče se, počnemo vsak dan. Pripravili so tudi velikonočno delavnico pod mentorstvom Ane Zmavc Težak v četrtek, 28. 3. 2013, ob 17. uri. Na delavnici so krasili pisanice, izdelovali in pripravili različne velikonočne aranžmaje in venčke, ki so krasili njihove domove v velikonočnem času. KPD STANE PETROVIČ HAJDINA
1. 2. 2013 ob 19. uri je potekal koncert vokalne skupine Sonus iz Oplotnice (abonma za odrasle). 3. 2. 2013 ob 16. uri je bila predstava Mojca Pokrajculja, predstavili so se igralci iz gledališča KUD Kali-čopko (otroški abonma).
28
April 2013
7.	2. 2013 ob 18. uri so člani sodelovali na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Dražen-cih. 15. 2. 2013 ob 18. uri je potekal 100. redni zbor članov v gostišču Olga.
23. 2. 2013 je bila na domačem odru ponovno odigrana komedija Vroča ljubezen v izvedbi
dramske skupine KPD Stane Petrovič Hajdina (abonma za odrasle).
3. 3. 2013 - predstava Čevljar in palčka, Družinsko gledališče Kolenc (otroški abonma).
8.	3. 2013 - premiera komedije Tripče de Utolče, dramska skupina KPD Stane Petrovič Hajdina.
9.	3. 2013 - ponovitev komedije Tripče de Utolče, dramska sekcija KPD Stane Petrovič Hajdina (abonma za odrasle in Območno srečanje gledaliških skupin JSKD), ponovitve so sledile še 10. 3., 15. 3., 16. 3. in 17. 3. 2013.
2. 4. 2013 - Območno srečanje lutkovnih skupin, Lutkovna skupina KPD Stane Petrovič Hajdina.
6. 4. 2013 - koncert vokalne skupine Snežet iz Tolmina (abonma za odrasle).
13. 4. 2013 - komedija Kripl, dramska skupina Šus teater Draženci (abonma za odrasle).
V	vseh mesecih so potekala gostovanja ljudskih pevk in pevcev pri drugih skupinah in na občnih zborih.
DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET GEREČJA VAS
Članice DŽD Gerečja vas so se skupaj z MePZ že v januarju začele pripravljati na ureditev trajnega razstavnega kotička z izdelki in prikazom družabnih projektov v dosedanjih letih delovanja. 1. 2. 2013 so ponovno promovirale svoje društvo, kraj in občino, tokrat že s pomočjo turistične brošure, v oddaji Dobro jutro, kjer so bile izbrane za predstavitev tematskih jedi - kuhanih štrukljev, za območje celotne Štajerske.
Potekale so priprave na 13. redni zbor članic, ki je bil 9. marca, hkrati pa predale njegovemu namenu razstavni kotiček v prostorih gasilskega doma Gerečja vas.
V	času od 21. do 23. marca so se članice društva in člani MePZ DŽD Gerečja vas podali na predstavitev njihovega celotnega delovanja, tako društva kot MePZ, v Izolo, kjer so se »v živo« predstavili na koncertnem večeru, ki ga je izvedel MePZ Gerečja vas, vključno s predstavitvijo dejavnosti ženskega dela društva, z nekaj svojimi izdelki ter hkrati s turistično brošuro naše občine in zloženko društva.
Članice DŽD Gerečja vas so v torek, 9. aprila, kuhale tradicionalne jedi naših babic v sodelovanju z LAS-om za izdajo knjige Okusi podeželja, ki bo izšla predvidoma ob odprtju Dobrot slovenskih kmetij. Recepte za knjigo so zbirale skupaj z drugimi članicami sorodnih društev iz naše občine in sosednjih.
21. aprila pripravljajo že tradicionalni glasbeni večer pod naslovom Pesem druži nas, kjer bodo poleg domačega MePZ zapeli še trije gostujoči pevski zbori.
V	torek, 23. aprila, pripravljajo v sklopu učnih delavnic predavanje na temo motnje spanja, na katerem bo predaval Marko Bombek, dr. med., spec. interne medicine.
u
NAPOVEDNIK
KDSKORBA
Člani društva se bodo udeležili čistilne akcije, ki jo organizira občina Hajdina. Z gostovanji in nastopi bodo nadaljevali tako odrasla kot otroška gledališka skupina in ljudske pevke. DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET OBČINE HAJDINA
V	aprilu se pripravljajo na državne kmečke ženske igre. Dvanajst članic obiskuje tečaj računalništva.
V	maju se bodo odpravile na strokovno ekskurzijo. KD VALENTIN ŽUMER HAJDOŠE
Potekajo priprave za intenzivne vaje Štajerskih frajtonarjev, mlajša skupina bo imela vaje konec aprila, starejša skupina se na vaje odpravlja konec maja. KPD STANE PETROVIČ HAJDINA
5. 5. 2013 ob 19. uri - Večer ljudskih pesmi in plesov, ljudski pevci in pevke KPD Stane Petrovič Hajdina in FD Dolena (abonma za odrasle).
18. 5. 2013 ob 19. uri - komedija Svobodni zakon, Narodni dom Maribor (abonma za odrasle).
V	maju bo regijsko srečanje lutkovnih skupin, uvrstitev Lutkovne skupine KPD Stane Petrovič Hajdina.
11. 6. 2013 ob 18. uri - slavnostna seja in odprtje razstave lutk in arhivske dokumentacije KPD.
24. 6. 2013 ob 19. uri - maša za domovino - osrednja prireditev ob 100-letnici KPD Stane Petrovič Hajdina, predstavitev zbornika ob 100-letnici in proslava ob dnevu državnosti. Junij 2013 - tradicionalna prireditev Pozdrav poletju, ljudske pevke KPD Stane Petrovič Hajdina.
DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET GEREČJA VAS
Ob koncu aprila bo treba pripraviti okrasitev za mlaj, v začetku maja pa se bodo že začele priprave na sajenje buč. Izpeljati nameravajo tudi kuharsko delavnico na temo rib in morskih sadežev ter seveda njihov največji tradicionalni družabni projekt - 10. jubilejno Košnjo trave nekoč, ki bo izveden jubileju primerno.
Še pred sodelovanjem na tradicionalnem »Lojzovem prazniku«, ki bo v pri polovici junija, bo treba posajene buče že okopati in prvo polletje zaključiti na primeren, vesel in družaben način.
Zbrala in uredila: Sanja Kokol
Anonimno pismo o Osnovni šoli Hajdina z enoto Vrtec
V	februarju in marcu 2013 je bilo objavljeno anonimno pismo v Večeru in Štajerskem tedniku, ki so ga posredovali anonimni starši učencev OŠ Hajdina in v katerem je bilo izraženo nezadovoljstvo s šolo Hajdina nasploh in navedene zelo grobe obtožbe zoper šolo in njene zaposlene. Anonimno pismo je bilo posredovano tudi na Inšpektorat za šolstvo, ki je 18. marca 2013 opravil izredni inšpekcijski pregled, pri katerem ni ugotovil nobenih nepravilnosti, ki so bile navedene v anonimki.
V	poročilu inšpekcijskega nadzora je med drugim zapisano: Po preučitvi navedb iz pobude, po pregledu predložene dokumentacije šole in po pridobitvi izjav delavcev šole kakor tudi po preučitvi vseh okoliščin primera inšpektor na podlagi vseh ugotovljenih dejstev ugotavlja, daje pobuda neutemeljena ter da ni več razlogov za vodenje inšpekcijskega postopka, zato na podlagi prvega odstavka 28. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN-UPB1, Uradni list RS, št. 43/2007
- uradno prečiščeno besedilo - v nadaljevanju ZIN) ustavlja postopek izrednega inšpekcijskega nadzora zoper Osnovno šolo Hajdina, s sedežem Spodnja Hajdina 24,2288 Hajdina. Z inšpekcijskim pregledom smo dobili javno potrditev, da delamo dobro in da so bili vsi očitki in lažne obtožbe neupravičene. Žal časniki pogosto pišejo o nepreverjenih izjavah, kijih danes lahko poda že vsak, ki ima pet minut časa. In vsemu temu se namenja velik del prostora v časopisu, celo s fotografijo. Ko pa pride na dan resnica, ko medije obvestimo, da so bile obtožbe, o katerih so pisali, neresnične, pa se temu nameni nekaj vrstic v kakšnem skrajnem kotu. Skratka, resnica več ni pomembna. Žal, takšno je danes stanje v naši Sloveniji in ob vsem tem se sprašujemo, zakaj smo v krizi. Saj skoraj ne more biti drugače. Krizo si ustvarjamo sami, ob vsem tem pa tudi slabo vplivamo na naš mladi rod, ki naj bi bil naša prihodnost. Kako naj učenci zaupajo
šoli, učiteljem, če nekateri starši šolo prikazujejo le negativno?
Ampak takšno je življenje tega časa. Tisti, v katerih je še ostalo nekaj pozitivnih iskric, bomo morali še bolj pogumno stopiti v boj za resnico in pravico. In zaposleni delavci hajdinske šole to znamo in zmoremo. Naše poslanstvo pravi takole: Poslanstvo naše šole je kvalitetno izvajanje programa osnovne šole in prizadevanje za nenehno izboljševanje učno-vzgojnega procesa. V tem procesu se upošteva učenčeva osebnost in se spodbuja aktivna vloga staršev. Sodelovanje gradimo na dobrih medsebojnih odnosih, zaupanju in spoštovanju.
Tako bomo torej delovali, se za to borili in ob tem upali na boljše čase.
Vesna M. Lorber, ravnateljica OŠ Hajdina z enoto Vrtca
29
April 2013	u
IZ VRTCA HAJDINA
- * *
* A
¿»i «i tomiM
V rumeni igralnici smo prepoznavali prve znanilce pomladi.
Sonce počasi greje zemljo, narava se prebuja. V rumeni igralnici smo posejali zelenjavo in jo skrbno zalili.
Ob materinskem dnevu so otroci iz zelene igralnice pripravili mamicam kratek kulturni program, nato pa so skupaj ustvarjali v pomladni ustvarjalni delavnici
Otroci iz zelene igralnice, stari od 2 do 4 leta, smo si izdelali ročne lutke.
Projekt Punčka iz cunj
V letošnjem šolskem letu smo se odločili, da sodelujemo v Unicefovem projektu Punčka iz cunj. Letno v svetu še vedno umre več kot 1,4 milijona otrok. Nakup ene punčke iz cunj (20 evrov) zagotovi cepljenje enega otroka proti šestim otroškim nalezljivim boleznim: davici, ošpicam, te-tanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in tuberkulozi. Sešili smo dve punčki, s katerima smo se v skupini tudi spoznali. Punčka Lena, kot smo jo poimenovali, je v tem šolskem letu en teden preživela z otroki in njihovimi družinami. Otroci in starši so ves teden, ki so ga preživeli skupaj s punčko Leno, skrbno zapisovali v zvezek. Zraven so nalepili še fotografije in nastal je zelo lep dnevnik. Punčko Lio, ki smo jo prav tako sešili, pa smo takoj oddali v posvojitev. Ko je punčka Lena zaključila svoje potovanje, obiskala in spoznala družino vsakega otroka posebej, se je od vseh nas poslovila in odšla v posvojitev. Zraven tega smo bili zelo aktivni in se seznanjali z zgodbami punčke Mene, ki nam jih je pošiljal Unicef. Ob prebranem smo zmeraj naredili primerjavo življenja otrok v Afriki in našega. Naučili smo se, kako pomemben vir življenja je voda, da se s cepljenjem zavarujemo pred okužbami in različnimi boleznimi, naučili pa smo se tudi pravilnega umivanja rok. Projekt je bil zelo zanimiv in poučen, zares smo veseli in ponosni, da so se vanj vključile vse družine otrok rdeče skupine.
Vzgojiteljica
Maja Bezjak
30
April 2013	u
V modri igralnici (od 3 do 4 leta) nas je obiska »tetka Pomlad«, ki nam je prebrala najprej nekaj ugank o pomladi, razdelila pobarvanke in nam za kratek čas kljub slabemu vremenu pričarala pomlad.
Tako smo otroci iz vijolične igralnice spoznavali letne čase.
V vijolični igralnici smo imeli delavnice za urjenje finomotorike.
Nočitev v vrtcu otrok rdeče skupine
15. 3. 2013 je bil dan, ki so ga otroci v vrtcu nestrpno pričakovali. Začeli smo ga drugače kot običajno. Zjutraj nas je obiskala ambasadorka dobre volje iz Unicefa in nam predstavila življenje otrok iz Afrike, ki smo ga primerjali z našim. Pogovarjali smo se tudi o zdravem načinu prehranjevanja. Druženje je bilo otrokom zelo zanimivo, posta-
V rdeči skupini nas je obiskala ambasadorka dobre volje iz Unicefa in nam predstavila življenje otrok iz Afrike, ki smo ga primerjali z našim.
Otroci rdeče igralnice so sodelovali v projektu Punčka iz cunj, ki je bil res zelo zanimiv in poučen.
vljali so različna vprašanja in skupaj iskali odgovore. Čas do kosila je minil zelo hitro, saj smo izdelovali tudi laterne, ki smo jih popoldne oz. zvečer potrebovali. V drugi polovici dneva smo najprej sedli na avtobus in se odpeljali proti Ptuju. Sprehodili smo se preko pešmosta proti mestnemu kinu Ptuj. Ogledali smo si risanko z naslovom Hiša pravljic. Otroci so ob gledanju risanke na velikem platnu zelo uživali.
Po vrnitvi iz kina smo se najprej posladkali s pudingom, ki so nam ga pripravile kuharice, potem pa nas je čakalo iskanje skritega zaklada. To je bil trd oreh, saj so nas čakala navodila in naloge, ki smo jih morali reševati, da so nas le-te pripeljale do naslednje postaje. Po uspešno rešenih vseh nalogah smo skriti zaklad vendarle našli. Posladkali smo se in se odpravili na sprehod z laternami po vasi. Večer smo zaključili s plesom v pižamah. Sledila je še večerja s slastnimi palačinkami. Vsi smo utrujeni legli na ležalnike in ob gledanju risanke zaspali. Nočitev je bila zelo prijetna izkušnja, ki nam bo vsem ostala v lepem spominu.
Vzgojiteljica Maja Bezjak
31
April 2013	u
Srečanje s starši ob materinskem dnevu v oranžni igralnici
Jutranje razgibavanje v oranžni igralnici
UTRINKI IZ OŠ HAJDINA
April, mesec knjige
Mesec april je mesec knjig. Drugega aprila, na rojstni dan svetovno znanega pravljičarja Hansa Christiana Andersena, praznujemo mednarodni dan knjig za otroke. Najprej se res naučimo igrati in peti, šele nato brati. A drobci bralne kulture nam pomagajo, da se lotevamo branja tudi skozi razne projekte, kot je Bralna pismenost, kulturni dnevi, zaključek bralne značke, akcije knjig ... in vse to bomo obeležili v aprilu.
Knjige so kot spužve. Luknjičavo, gobasto tkivo na pogled skromnih mer lahko vsrka nešteto usod, sprejme vase cele narode ... Zato je branje privilegij. Knjiga te čaka. Poišči jo! A obstajajo tri vrste bralcev, je zapisal Goethe. Prvi, da uživajo, ne da bi razsojali, tretji razsojajo, ne da bi uživali, vmesni pa uživaje razsojajo in razsodno uživajo in ti pravzaprav poustvarjajo umetniško delo. Vabljeni torej k branju.
S. H.
Zlata devetošolca - ponos šole
Uvrstitev na državno tekmovanje je že velika nagrada za naše učence. A če jim uspe poseči po najvišjih odli-čjih, je to izjemen dosežek. Na državnem tekmovanju iz nemščine je Gabriela Štumberger dosegla
drugi rezultat v državi in s tem zlato priznanje iz nemščine. Čestitamo! Čestitke pa tudi Alini Vogrinec in Gašperju Mlakarju, ki sta dosegla bronasto priznanje.
Matjaž Zupanič je na državnem tekmovanju iz zgodovine prav tako posegel po zlatu. Izjemen pa je bil tudi v matematiki, saj naziv diamantni tekmovalec pomeni dosežek izjemnih rezultatov na matematičnih tekmovanjih skozi celotno osnovnošolsko obdobje. Na njegove uspehe smo ponosni tudi mi, za kar mu čestitamo.
Silva Hajšek
Inovacijski predlog: Postavitev pokrite tržnice
Učenci Gabriela Štumberger, Nina Štumberger in Nik Volgemut ter mentorici Marija Meklav in Silva Hajšek smo se udeležili 21. regijskega srečanja mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije, ki je bilo 6. 4. 2013 v OŠ Majšperk. Predstavili smo inovacijski predlog na temo na temo Trgujemo, kupujemo, se srečujemo, v katerem smo ponudili idejo o postavitvi pokrite tržnice na trgu pred občinsko zgradbo na Hajdini. Tržnice predstavljajo prostor, kjer se ljudje srečujejo, kupujejo in izmenjujejo razno blago. Že skozi vso zgodovino so imele pomemben vpliv
Zlati zgodovinar in diamantni matematik Matjaž Zupanič in zlata germanistka Gabriela Štumberger Foto: Tatjana Mohorko
na ljudi in njihovo življenje. Občasna postavitev tržnice na Hajdini je že do sedaj omogočila domačim društvom priložnost za ponujanje kmečkih pridelkov in izdelkov domače obrti v tesni povezavi s turizmom. Spodbuditi smo želeli vse krajane in vodilne v občini, da naredijo korak naprej in nam pri tem pomagajo. Ponudba na tržnici bo prispevala k večji prepoznavnosti kraja in ohranjanju tradicije domačih obrti. Za naše delo smo prejeli zlato priznanje. V maju se bomo udeležili še državnega tekmovanja, kjer bomo naše delo ponovno predstavili.
S. Hajšek, M. Meklav
32
April 2013	u
Nina Štumberger, Nik Volgemut in Gabriela Štumberger so za sodelovanje na srečanju mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije z nalogo Kupujemo, trgujemo, se srečujemo dosegli zlato priznanje. Foto: Tatjana Mohorko
Prireditev za mamice
Marec je mesec, v katerem sta dva praznika posvečena ženskam - mednarodni dan žena in vedno bolj uveljavljen materinski dan, ki smo ju obeležili tudi na OŠ Hajdina. V šolsko telovadnico smo učenci od 1. do 5. razreda povabili mamice, babice, tete in sorodnice ter jih razveselili s kulturnim programom, v katerem so v uvodu zapele pevke Učiteljsko-vzgojiteljskega zbora, zbranim pa je spregovorila tudi ravnateljica Vesna Mesarič Lorber. V nadaljevanju programa so se otroci predstavili s plesnimi koreografijami, ki so se jih naučili na športnem dnevu, de-klamacijami in instrumentalnimi vložki. Otroci so za mame izdelali darilca, scena pa je bila narejena iz portretov mam, ki so jih učenci narisali ali naslikali pri pouku. Zaključna pesem Mamica je kakor zarja, ki so jo ubrano zapeli vsi otroci, je marsikateri mami orosila oči in ji zagotovo polepšala dan.
Nataša Štumberger
Z žlico po Hajdini
5. marca so v Mercator centru Super mesto na Ptuju učenci Manja Gabrovec, Nika Vukovič, Gašper Valentin Mlakar, Jure Drevenšek, Tadej Murko, Mitja Ko-derman in Tilen Kropfl pod mentorstvom učiteljic Tatjane Lukovnjak in Barbare Radek zastopali turistično nalogo Z žlico po Hajdini. Učenci so osvojili srebrno priznanje.
Ker se vsebina projekta navezuje na raziskovanje turizma v domačem kraju, so učenci raziskovali kulinariko domačega kraja in se seznanili z jedmi, ki so bile značilne nekoč in se danes ponovno obujajo. Izdelali so tudi dvojezično knjižico tradicionalnih hajdin-skih receptov.
Ob tej priložnosti bi se iskreno zahvalili gospe Dragici Meglič, ki nam je bila pri raziskovanju naloge v veliko
oporo, saj nam je omogočila, da smo obiskali njen dom in tam zamesili in spekli odličen domači kruh. Prav tako nas je s hlebci domačega kruha oskrbela tudi na tržnici in nam pripravila še okusno domačo ocvirkovko. Zahvaljujemo se tudi gospe Marti Sitar, ki nas je na svojem domu pogostila z domačimi ajdovimi žganci in gobovo juho ter nam pokazala krušno peč, v kateri peče domači kruh in potice.
Gospa Marta nam je tudi zaupala številne recepte domače hrane ter nam povedala, kakšna hrana je bila včasih najbolj zastopana na jedilnikih. Zavedamo se, da brez njune pomoči naša naloga ne bi bila tako uspešna, zato se jima še enkrat iskreno zahvaljujemo!
Učenci in mentorici
33
April 2013	u
Orientacijsko tekmovanje Bezena 2013
V soboto, 16. 3. 2013, smo se ob 7.45 zbrali na železniški postaji Ptuj, kjer nas je pobral avtobus. Na tekmovanje nas je šlo pet, to smo bili: Aljaž Nahberger, Jure Drevenšek, Jan Fridl, Urh Fridl, Tomas Veber in naša mentorica Majda Ber.
Tja smo se odpravili z mešanimi občutki in dvomi, saj smo se prvič preizkusili na tovrstnem tekmovanju. Na avtobusu smo imeli še zadnje priprave, saj smo ponovili nekaj teorije in vozle, ki smo jih na koncu obvladali vsi. Ko smo prispeli na Bezeno, so nas ogreli s toplim čajem ter nam razložili pravila tekmovanja. Ob 9.18 smo imeli start. Najprej smo opravili test o planinstvu, nato pa so nas poslali na bližnji hrib, kjer smo morali poiskati orientacijske točke, ki so bile žive ali mrtve. Mrtve smo morali samo poiskati in jih označiti na kontrolnem listu, na živih pa smo morali pokazati tudi svoje znanje. Ker smo bili prvič na tem tekmovanju, smo si zadali cilj, da ne bi bili zadnji, kar nam je tudi uspelo. Dosegli smo 7. mesto in dobili praktične nagrade. Domov smo se odpravili okrog 14. ure.
Aljaž Nahberger, 9. a OŠ Hajdina
POTOVANJE NA FINSKO
V okviru projekta Comenius smo ravnateljica Vesna Mesarič Lorber, učiteljica Dragica Kosi in avtorica članka Tatjana Lukovnjak odpotovale na Finsko, v Hameenlinno, rojstni kraj skladatelja Jana Sibeliusa.
6.	3. 2013
Naše potovanje se je začelo zelo zgodaj (prezgodaj) - ob 2.00 zjutraj smo krenile proti munchenskemu letališču, od tam pa z letalom v Helsinke, glavno mesto Finske, od Hameenlinne oddaljeno dobrih 100 km. Potovanje je bilo kar naporno, ampak vsa utrujenost je izpuhtela, ko smo na helsinškem letališču zaslišale znano govorico: »Kam pa kam, punce?« Lepo je slišati slovensko besedo tako daleč od doma! Gospod, ki nas je prijazno pozdravil, se na Finskem vsako leto udeleži tradicionalnega teka na smučeh - smučarji z vseh koncev sveta več dni na smučeh potujejo čez Finsko. Povedal nam je nekaj zanimivosti o Finski in nas naučil nekaj finskih besed.
Zvečer smo imeli partnerji že kratek sestanek; finski učitelji so nam pripravili prisrčno dobrodošlico s prigrizkom, vsak pa je dobil vrečko presenečenja. Ob 22.00 smo že trdno spale - ne pomnim, kdaj sem zaspala tako hitro!
7.	3. 2013
Nekdo je rekel, da so najlepša jutra zjutraj - za Finsko to gotovo drži. Zbudile smo se v mrzlo, a sončno jutro - kot nalašč za deloven začetek.
Osnovna šola Nummi - naš cilj potovanja - stoji ob gozdu, na samem. Prometa skorajda ni, otroci prihajajo v šolo peš ali pa jih pripeljejo starši. Šolskega avtobusa nimajo. Šola - razkazali so nam jo učenci 6. razreda - je nizka, pritlična zgradba. Na svetlih, širokih hodnikih so mizice za skupinsko delo, računalniki, omarice s knjigami ... Najbolj nas je seveda zanimal pouk; finski šolski sistem je pregovorno najboljši v Evropi, vse evropske države si ga postavljajo za zgled.
Osnovna šola na Finskem traja od 1. do 6. razreda, potem gredo učenci na srednjo šolo - šolanje je obvezno do 16. leta. Predmetnik v osnovni šoli je precej podoben našemu, poznajo tudi nivojski pouk, le trije oddelki so organizirani drugače - en oddelek je matematični (poudarek je na matematiki), drugi umetniški, tretji pa angleški, kar pomeni, da ves pouk, razen finščine, poteka v angleščini. Starši se za vpis otroka v določen oddelek odločijo glede na interese in pričakovanja otrok. Prehajanje med oddelki kasneje ni možno, ker so drugi oddelki polni. Zanimivo je tudi, da še v 6. razredu poučuje samo en, največ dva učitelja.
34
April 2013	u
Je pa bilo ta dan na šoli zelo živahno, saj smo imeli pravo evropsko tržnico - vsaka država se je predstavila na svoji stojnici. Popoldne so nam gostitelji razkazali mesto, grad in okolico. Preizkusili smo se tudi v ribolovu na zamrznjenem jezeru. Dan se je sproščeno končal ob neformalnem klepetu v prijetni italijanski restavraciji.
8.	3. 2013
Petkovo dopoldne je bilo spet delovno: še en sestanek koordinatorjev, hospitacije, prireditev ... Spoznali smo tudi čisto posebno obliko pouka - pouk v gozdu. Tri skupine otrok imajo pouk ves dan, od 8.30 do 12.30, na prostem, v gozdu. Če jih zebe, se pogrejejo v leseni koči, v kateri gori ogenj. Tam se tudi učijo. Otroci so v »gozdni« skupini tri leta - eno leto v vrtcu (mali šoli) in prva dva razreda osnovne šole, nato pa se priključijo klasičnim skupinam. Finska ne bi bila Finska, če ne bi popoldne izkusili čisto prave finske savne s kopanjem v zamrznjenem jezeru. Zvečer so nas gostitelji počastili s svečano večerjo v mestni hiši, tudi živa glasba ni manjkala.
9.	3. 2013
V soboto smo si ogledali Helsinke in se sprehodili po zamrznjenem morju. Škoda, da je dan tako hitro minil! Helsinke je ustanovil švedski kralj v 16. stoletju in so eno najstarejših mest na Finskem. Do 19. stoletja so bili Helsinki morsko trgovsko mesto, ki je pripadalo Švedski, leta 1809 pa so večji del finskega ozemlja prevzeli Rusi. V tem času so Helsinki počasi prevzeli mesto glavne prestolnice. Požar, ki je zajel večji del mesta, je na neki način pripomogel, da so se Helsinki v 19. in 20. stoletju razvili v sodobno industrijsko in kulturno mesto. Komunistična revolucija leta 1917 v Rusiji je omogočila, da se je Finska lahko odcepila od Rusije. V času II. svetovne vojne so Helsinke bombardirali Rusi, vendar si je mesto hitro opomoglo. Me-
sto je zdaj znano kot tehnološko središče in eno najhitreje rastočih mest v Evropi. V letu 2000 so bili Helsinki izbrani kot evropsko mesto kulture, leta 2009 pa za svetovno prestolnico oblikovanja.
(http://www.lju-airport.si/potniki-in-obiskovalci/destina-cije/helsinki?ID=950)
10. 3. 2013
Saj veste, kako je z zadnjimi dnevi. Najprej ugotavljaš, da je kovček, ki je bil prvi dan dovolj velik, nenadoma premajhen, nato desetkrat preverjaš vozni red avtobusov, da ne bi zamudil na letališče. Ko si končno na letališču, te skrbi, če bo prtljaga dostavljena pravočasno. Ves čas pa si želiš, da bi bil že doma, da bi pripovedoval o vsem, kar si doživel. Smisel potovanja ni, da bi nekam prišli, ampak odkrivanje novih svetov in srečevanje novih ljudi. Prepričana sem, da se z vsakega potovanja vrnemo bogatejši, da na svet gledamo drugače.
Tatjana Lukovnjak, vodja projekta Comenius
Planinski izlet v Logarsko dolino do slapa Rinka
V soboto, 2. 3. 2013, smo se mladi planinci z avtobusom odpeljali v Logarsko dolino. Ko smo prispeli, smo imeli malico, ki smo si jo po dolgi poti zaslužili. Peš smo se odpravili izpred hotela. Čez dve uri smo z nekaj kratkimi postanki prispeli do slapa Rinke. Tam smo se lahko sankali. Ko smo se najedli in naigrali, smo se po zasneženi poti odpravili nazaj, zelo je drselo. Večina učencev se je v dolino spustila po zadnjicah. Prispeli smo do avtobusa, kjer smo se preo-blekli. Preden smo se odpravili proti domu, smo pojedli in popili, odšli na stranišče. Vožnja je bila zelo dolga, ker se je že temnilo. Ko smo prispeli na železniško postajo Ptuj, so nas že čakali starši.
Ta izlet je bil zelo odličen, saj smo se lahko zabavali na snegu. Verjamemo pa, da bodo tudi drugi izleti tako zabavni kot ta. Želimo si veliko takšnih izletov v naravi.
Minea Vrabl in Klara Nahberger, 6. a
OŠ Hajdina
35
April 2013	u
Hajdinski planinci se radi spogledujejo z lepotami doma
Člani planinskega društva Hajdina smo sredi aprila končno dočakali tako pričakovane lepše dni za pohode. Če smo v začetku leta govorili o zimski pravljici, ki je bila resnično nepozabno doživetje vsakega pohoda v snegu in zimskih razmerah, pa je v zadnjem delu zime vreme oviralo prenekateri pohod. Predvsem dež in negotove vremenske napovedi so spremenile tudi nekaj pohodov v našem društvu.
Jožefovega pohoda v Prekmurju se je udeležilo lepo število planincev.
Kljub temu se planinci, čeprav včasih tudi v manjši zasedbi, nismo ustrašili, da ne bi izpeljali nekaj pohodov. Po uspešno in dobro obiskanem občnem zboru konec februarja smo organizirali Jožefov pohod v Prekmurje v soboto, 16. marca, ko smo se skupaj s planinskim društvom Planika iz Maribora z avtobusom odpeljali v občino Cankova.
Tradicionalni Jožefov pohod v občini Cankova, fari sv. Jožefa, organizirata občina in Turistično društvo Studenec Cankova. Tako kot vsako leto smo bili tudi tokrat lepo sprejeti med domačimi pohodniki. Podali smo se na približno štiri ure dolgo pot po občini Cankova. Med potjo smo si ogledali številne znamenitosti občine - galerijo v kraju Korovci, še posebej pa je bila zanimiva turistična gozdna učna pot Fuks graba v Korovcih. Obiskali smo tudi farno cerkev, kjer nas je prijazno sprejel župan občine Cankova in nam povedal nekaj o zgodovini fare sv. Jožefa. Polni lepih spominov smo se v
popoldanskih urah vrnili domov. KMALU TRASIRANJE SVOJE POHODNIŠKE POTI PO OBČINI HAJDINA
Na velikonočni ponedeljek smo se kljub slabemu vremenu podali na tradicionalni pohod v Oplotnico. Čeprav v manjšem številu kot običajno smo najbolj vztrajni prehodili celotno pot, nekateri pa še nekaj več. Na star-
tu, kjer nam je igrala godba na pihala, smo žigosali kartončke. Naredili smo skupno fotografijo in že smo se podali na pot proti Črnemu jezeru. Pot se je rahlo vzpenjala, in bolj ko smo se vzpenjali, bolj je drobno snežilo in pojavljala se je gosta megla. Vendar so nas dobra družba in pogoste pogostitve društva gospodinj s tega območja delale dobro razpoložene in smo pot brez večjih težav premagovali kljub slabim vremenskim razmeram. Pot proti Črnemu jezeru je bila zelo zasnežena in je vodila po ozki izhojeni poti. Jezero je bilo zamrznjeno in zasneženo. Malo čez poldan smo prispeli do gostišča Jakec pri Treh kraljih, kjer smo si privoščili malico in malo pokramljali s prijatelji. Domov smo se odpravili polni lepih doživetij in z mislijo, da smo v letošnjem letu zadnjič gazili po snegu. Planinci PD Hajdina imamo v načrtu iz spomladanskega obdobja na poletni del kar nekaj zanimivih pohodov, kaj več pa si lahko ogledate na spletni strani društva www.pdhajdina.com. Planinci v kratkem tudi načrtujemo, da bi trasirali svojo pohodniško pot po občini Hajdina, zato so vsi predlogi, kako bi potekala, dobrodošli. Kaj več o pohodniški poti pa prihodnjič. Ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in 1. maju, prazniku dela, želimo planinci prijetno praznovanje ter veliko lepih in doživetih poti.
Besedilo in foto: Slavko Burjan
Pohodniški utrinek z velikonočnega pohoda Oplotnica—Črno jezero—Trije kralji
36
April 2013	u
Bogastvo okusov podeželja
Na terenu se je pojavljala bojazen, da bodo stare tradicionalne značilne jedi izginile s sodobnih jedilnikov, zato smo se odločili, da jih zberemo in jih zapišemo v trajni obliki. S projektom »Bogastvo okusov podeželja«, ki se delno sofinancira iz EKSRP in programa Leader, želimo izboljšati prepoznavnost območja, ga promovirati, pospešiti lokalno pridelavo in predelavo, prispevati k bogatejši ponudbi na območju in vključiti prebivalstvo v izvajanje projekta.
Slednje dokazuje odlično sodelovanje lokalne akcijske skupine Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah z društvi in aktivi žensk (kmečkih, podeželskih, gospodinj) iz območja LAS, ki aktivno sodelujejo od samega začetka izvajanja projekta.
Projekt z akronimom »Kulinarika« je zastavljen dvofazno. V prvi fazi smo zbirali recepte tradicionalnih jedi celotnega območja LAS, pri čemer so nam pomagala društva žensk iz devetih občin (Hajdina, Kidričevo, MO Ptuj, Markovci, Dornava, Trnovska vas, Juršinci, Destrnik in Sv. Andraž v Slovenskih goricah). Temu je sledilo 13 delavnic priprave jedi pod budnim očesom kuharskega mojstra Vlada Pignarja in fotografiranje le-teh za potrebe izdaje zbirke receptov. Trenutno je v pripravi zbirka receptov, projekt ima razvito celostno podobo, ki jo bomo podrobneje predstavili na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju, maja 2013, kjer upamo, da bomo lahko predstavili tudi knjigo. S predstavitvijo knjige vstopamo v drugo fazo projekta, kjer želimo pritegniti k sodelovanju tudi gostince z območja zgoraj navedenih občin. Za njih pripravljamo sezname pridelovalcev osnovnih surovin za pripravo tradicionalnih jedi, omogočeno jim bo tudi promoviranje v sklopu projekta, če se bodo odločili za sodelovanje v projektu z izvedbo tednov tradicionalne kulinarike.
Cilj projekta je ohranitev tradicionalne kulinarike na območju LAS, povečati prepoznavnost območja, popestriti kulinarično ponudbo območja, vključit lokalne produkte kot osnovno surovino v gostinsko ponudbo, okrepiti sodelovanje med društvi, poudariti temeljni pristop Leader programa (od spodaj navzgor), dvigniti kakovost življenja na podeželju in prispevati k diverzifikaciji podeželja. Ob koncu se zahvaljujem Biotehniški šoli, ki nam je omogočila izvedbo vseh delavnic v njihovi kuhinji na Grajen-ščaku, g. Pignarju in g. Fariču za sodelovanje in potrpežljivost pri izvedbi delavnic ter seveda društvom žensk iz občine Hajdina za odlično sodelovanje.
Besedilo in foto: Mojca Metličar, vodja projekta
Stare tradicionalne jedi so kuhale tudi članice Društva žena in deklet Gerečja vas.
Na kuharski delavnici na Grajenščaku je bila tudi kuharska ekipa iz Društva žensk Hajdoše.
Pri zbiranju starih tradicionalnih jedi so pomagale tudi članice Društva žena in deklet občine Hajdina.
Nekaj jedi, ki so jih pripravile članice Društva gospodinj Draženci, bo predstavljenih v zbirki receptov. Knjigo naj bi predstavili že kmalu, na letošnjih Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju, od 16. do 19. maja.
37
April 2013	u
Aktivna pomlad za Hajdošanke
Sonja je navdušila s pesmijo.
Pevke DU iz Ceršaka
Recitatorka Olga Vidovič
Nov veter v Društvu žensk Hajdoše
Članice Društva žensk Hajdoše so na februarskem občnem zboru izvolile novo predsednico. Dosedanjo Zdenko Ornik je nadomestila Majda Turn-šek, ki je članica društva že od leta 1999. Vsa leta je aktivna v upravnem odboru društva. Novo funkcijo sprejema z veliko mero predanosti in odgovornosti. Vsem članicam se zahvaljuje
za zaupanje in jim sporoča: »Prepričana sem, da bomo s skupnimi močmi nadaljevale delo Žumrove Anice in Ornikove Zdenke. Naš cilj je predvsem druženje žensk iz Hajdoš skozi različne izobraževalne delavnice, izlete in projekte. Naša druženja so vedno vesela in prijetna.« Veselo ob dnevu žena »Dodajmo v šopek naših druženj še eno praznovanje.« S temi besedami je predsednica Društva žensk Hajdoše Majda Turnšek nagovorila sočlanice ob praznovanju dneva žena. Praznovanje so polepšale pevke Društva upokojencev iz Ceršaka. Domačinka Olga Vidovič je predstavila nekaj svojih pesmi, Sonja Trčko pa je zapela in zaigrala na frajtonarico ter razveselila ženske ob dnevu žena. Obisk Revitala
Hajdoške ženske so bile v marce zelo aktivne. 18 članic se je udeležilo ogleda Revitala v Kidričevem, kjer so si
ogledale rastlinjake, spoznale novosti na področju vzgoje sadik in lastnosti konopljinega olja. Domov so odšle zadovoljne, da so spoznale veliko novega, še posebej pa so bile vesele druženja s članico Angelo v domu upokojencev v Kidričevem. Skupaj so si ogledale še razstavo ročnih del, ki so jo pripravile članice Društva žena in deklet občine Hajdina. Vse najboljše, draga Lojzka Vsak prvi četrtek se članice Društva žensk Hajdoše sestanejo v prostorih gasilskega doma. Aprilski četrtek je bil prav poseben, saj je rojstni dan praznovala članica Lojzka Pesek. Prijateljice so ji pripravile majhno presenečenje, jo razveselile s šopkom vrtnic, tudi torta ni manjkala. Kot je povedala predsednica Majda Turnšek, že tradicionalno počastijo članico društva, ki praznuje rojstni dan.
Estera Korošec
Iskrene čestitke ob dnevu žena
Še na mnoga leta, draga Lojzka! Foto: Estera Korošec
Ogled rastlin v Revitalu Foto: Majda Turnšek
38
April 2013	u
Hajdinsko žensko delovno srečanje
V domu krajanov v Skorbi so se 1. marca na rednem občnem zboru v velikem številu zbrale članice Društva žena in deklet občine Hajdina, pridružil se jim je tudi župan mag. Stanislav Glažar, ob njem pa Janko Merc, predsednik VO Zg. Hajdina in kot predstavnik PGD Hajdina, Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije in žene iz prijateljskega društva Preslica iz Sračinca na Hrvaškem. Hajdinčanke so druženje začele s pesmijo ljudskih pevk iz Skorbe in s Hajdine, gostje iz Sračinca pa so se predstavile s kratkim odlomkom iz šaljive igre.
Gostje iz društva Preslica na Hrvaškem so se na odru predstavile s krajšo gledališko igro in poskrbele za polno mero smeha.
Predsednica DŽD občine Hajdina Marija Pulko je po pozdravnem nagovoru predstavila zelo bogato poročilo o delu društva v letu 2012, med drugim pa spomnila na mnoge dogodke in prireditve, kjer so bile Hajdinčanke z veseljem zraven. Tako so na OŠ Breg učencem predstavile hrano Rimljanov, pogostitev za goste so skupaj s sorodnimi društvi pripravile na OŠ Hajdina, nekatere članice so bile gostje na OŠ Negova, spet druge so sodelovale z novinarjem Jurijem Popo-vom v radijski oddaji radia Slovenija. Bogato so obložile mize tudi ob obisku članic Europe Donne na Hajdi-ni, bile so gostiteljice na kongresu v Pokrajinskem muzeju Ptuj, skozi leto pa niso iz rok izpustile še drugih sre-
Mojca Vomer Gojkovič (levo) se je novi stari predsednici Mariji Pulko s šopkom cvetja zahvalila za vzorno vodenje društva in ji zaželela uspešnega dela tudi v prihodnje.
čanj in tekmovanj, kjer so bile zmeraj v ospredju; od krompirjade, kartanja, kuhanja, izdelovanja domačih rezancev, lupljenja jabolk ... Aktivne so bile tudi pri zbiranju receptov naših babic, sodelovale so na ptujskih rimskih igrah, odpravile so se na pohod z baklami, nastopile v rimski povorki, devet članic pa je osvojilo še bralno značko za odrasle in še bi lahko naštevali. Vendarle pa je Pulkova v ospredje postavila dogodke, ki so v društvu že tradicionalni: od košicnbala, kožuha-nja do miklavževanja, ob tem pa spomnila na dve zelo odmevni gostovanji na Hrvaškem in na dve uspeli strokovni ekskurziji. Skratka, načrt dela je bil v celoti realiziran, je poudarila Pulkova, ki se je ob koncu še enega mandata
posebej zahvalila obema podpredsednicama - Marti Sitar in Angelci Mlakar, ob tem pa vsem drugim, ki zelo aktivno delajo v društvu in pomagajo do vseh uspehov in podvigov. »S tako ekipo je prav lepo sodelovati in vesela sem, da je za nami veliko lepih, uspelih dogodkov, da smo s trudom in prijetnim delom realizirale zastavljeni načrt. Zahvala tudi gospodu županu, občinskemu svetu, gospodu župniku, PGD Hajdina in PGD Slovenja vas, družini Meglič in še nekaterim drugim, ki nas podpirajo in nam pomagajo na tej naši poti,« je dodala Pulkova, ki je bila po opravljenih volitvah znova soglasno izvoljena za predsednico, v upravni odbor pa dobila nekaj novih sodelavk. Tistim, ki so se poslovile od funkcij v društvu, se je Pulkova posebej zahvalila - Zdenki Brodnjak, Berti Šlamberger, Majdi Mesarič in Danici Meznarič.
BOGASTVO JE TUDI V DRUŠTVIH
Potem ko je nova stara predsednica Pulkova zbranim predstavila pester program dela za leto 2013, je njihovo delo, skrb in prizadevanje pri ohranjanju starih običajev ter navad pohvalil župan Glažar in obljubil, da bo občina društvom tudi v bodoče pomagala po najboljših močeh.
39
Draženske žene in dekleta v cvetočem rastlinjaku kidričevskega Revitala
Pot jih je nato vodila do Male Nedelje, kjer so jih gostitelji že čakali z ogledom term in hotela, nato pa je sledilo prijetno druženje ob glasbi. V marcu je bilo še veliko dogodkov, v pretežni meri so bili povezani z velikonočnimi prazniki. Posebej zanimivo je bilo tudi na zaključku četrtkovih delavnic z mentoricama Simono in Danico z Ljudske univerze Ptuj, ko so nastajali izdelki različnih tehnik in materialov. Mnogi od teh so bili ravno na velikonočno tematiko in so pozneje našli svoje mesto na razstavi v minoritskem samostanu na Ptuju. Draženčanke pa so vmes izdelovale še pecivo, ki se, zanimivo, sploh ne peče, spet nekatere pa so se kuhinje raje izognile in se posvetile računalniškemu tečaju.
Predsednica draženskih gospodinj Zdenka Godec nam je zaupala, da so za velikonočno razstavo v kuhinji doma vaščanov Draženci pripravile zelo zanimivo kuharsko delavnico z gospo Anico Colnarič iz društva Gaja iz Rogaške Slatine. Posvetile so se peki velikonočnih jedi, pretežno
April 2013	u
Zahvalo za skupno delo in dobro sodelovanje je izrazil tudi Janko Merc, predsednica slovenskih kmetic Uletova pa je v svojem nagovoru posebej omenila, da je v Sloveniji malo takih društev, kjer se združujejo mlajše in starejše generacije v želji, da naše podeželje obogatijo in olepšajo. Uletova je prepričana, da je bogastvo tudi v društvih, kar velja ohranjati z dobrim namenom, in na Hajdini to dobro vedo, je prepričana predsednica zveze slovenskih kmetic.
Besedilo in foto: Tatjana Mohorko
Ob zaključku četrtkovih delavnic, kjer se je pri ustvarjanju izdelkov iz različnih tehnik in materialov zbralo veliko žensk.
ovčkam s sladko glazuro, košaricam, ptičkom, še posebej zanimivo pa jim je bilo pri izdelovanju prav posebnih košaric in krasitvi ovčk.
»Resnično zelo zanimivo in verjetno je vsaka gospodinja po tem tečaju imela letos ob veliki noči kaj lepega doma tudi za darilo. To pa ni vse, ti izdelki so bili pravi okras razstave, ki smo jo pripravile v sodelovanju s Turističnim društvom Ptuj. Velikonočna miza z izdelki nekoliko starejših jedi je bila res nekaj posebnega.«
Draženčanke so 9. aprila v svojo dobro družbo povabile priznano strokovnjakinjo Mišo Pušenjak, ki jim je razkrila veliko zanimivega in svetovala o pravilnem vrtnarjenju na domačem vrtu. En del predavanja je bil namenjen tudi rastlinjakom, še posebej pa je udeleženke posveta zanimalo, kaj storiti, da bo zelenjava lepa in obilna.
TM
Foto: arhiv Zdenke Godec
Zahvala predsednice Pulkove dolgoletni blagajničarki Zdenki Brodnjak
Marca se je Draženčankam veliko dogajalo
Že po tradiciji so se članice Društva gospodinj Draženci s predsednico Zdenko Godec 8. marca odpeljale v nov kraj. Letošnji praznični popoldan so izkoristile za ogled rastlinjakov v podjetju Revital v Kidričevem.
40
April 2013	u
Draženčanke od lani do letos
Na zboru članic Društva gospodinj Draženci je polna draženska dvorana 23. februarja pozorno prisluhnila predsednici Zdenki Godec in vsem drugim poročevalkam o opravljenem delu in načrtih za naprej. Draženčanke so veliko naredile za to, da bi povezale med seboj vse generacije žensk v vasi in tudi od drugod, da bi izpeljale spet enega od novih projektov, ki bi prinesel sveža znanja in jih uvrstil med tista slovenska društva žensk, ki vedno iščejo nove izzive.
Sodelovanje z drugimi društvi jih je prepletlo tudi v smislu turistične promocije občine Hajdina, saj so se pojavljale na številnih dogodkih v občini, prav tako pa tudi na različnih prireditvah v slovenskem prostoru. Zeliščarstvo je trenutno tisto področje, ki so mu posvetile že leto poprej, a so ga razširile še na druge veje. V povezavi s Planinskim društvom Hajdina so se večkrat podale v gorski svet, od koder so z zanimivih pohodov prinašale tudi zelišča za njihove čaje in napitke, s katerimi so navdušile obiskovalce na sejmih, različnih etnografskih in drugih srečanjih, ne nazadnje pa so poskrbele za zdravo življenje svojih družin, saj jim z zdravilnimi čaji in zeliščnimi napitki pomagajo lajšati različne težave.
Poleg sredstev, ki jim jih za njihovo delo namenja občina Hajdina, so se uspešno potegovale tudi za sredstva v okviru LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah ob izdaji zajetnega zbornika V Dražencih ostajamo zvesti tradiciji, lani pa so zbirale domače recepte iz babičine kuhinje, ki bodo objavljeni v skupni kuharski knjigi. Precejšnjo pomoč so jim nudili v KGZS - Zavodu Ptuj, Kmetijski svetovalni službi Ptuj in v Biotehnični šoli na Šolskem centru Ptuj z njihovimi strokovnimi voditeljicami. »Ker so naše nove zeliščarske obleke z lepo okrašenimi klobuki nov simbol našega društva, je bilo včasih že kar naporno pakiranje, ko smo bile velikokrat med letom vabljene na razne prireditve in sejme. Dodatno smo se lotile še vzgoje in sušenja suhega cvetja, kar nam je pomenilo sprostitev,
na delavnicah pa smo izdelale veliko čudovitih slik in ličnih bidermajerskih šopkov. Skupaj s hajdinskimi planinci smo avgusta lani osvojile tudi Triglav. Izpeljale smo več planinskih pohodov, kar pet strokovnih ekskurzij in obiskale zanimive kraje od Primorske, Gorenjske do Haloz,« je poročala predsednica.
Skupaj z drugimi tremi ženskimi društvi občine Hajdina so v jedilnici OŠ Hajdina pogostile 25 udeležencev v okviru evropskega projekta Comeni-us. Goveja juha z domačimi rezanci, ajdova kaša in gibanica so vsem odlično teknile.
Oktobra so bile soorganizatorice sprejema udeleženk strokovne ekskurzije Europe Donne na Hajdino, v Gorišnico in Ptuj. Obiskovalke so z zanimanjem povpraševale po njihovih izdelkih na skupni razstavi v gostilni Čelan. Prav tako lepe vtise so s seboj odnesle tudi gostje iz Francije, ki so draženske ze-liščarice spoznale v Društvu Marjetica iz Spuhlje.
Na predavanju Marka Bombka, dr. med., spec. interne medicine, so se poučile o prvi pomoči v primeru srčnega zastoja in uporabi avtomatskega defibrilatorja (imamo ga v avli PSC na Hajdini, op. a.).
Na Dobrotah slovenskih kmetij se je tudi letos odlično odrezala Jožica Per-šoh z zlatim priznanjem za orehovo potico ter srebrnim za kruh, ki ga je prejela tudi Terezija Golob. Popotniško torbo so si oprtale kar večkrat in spoznavale lepote, zanimivosti in kulturno dediščino doma, najlepše pa je bilo, ko so se odpravile na tridnevni izlet v idilično Švico, kjer se
Široka paleta izdelkov na priložnostni razstavi ob ekskurziji Europe Donne je najboljša osebna izkaznica o uspešnem delu Društva gospodinj Draženci.
Draženčanke so od 27. 3. do 1. 4. sodelovale na velikonočni razstavi v sklopu Turističnega društva Ptuj in minoritskega samostana. Spekle so domače jedi, ki so bile včasih nepogrešljive na domači praznični mizi. Ovčke so se naučile speči na kuharskem tečaju v domu vaščanov z gospo Anico Colnarič iz društva Gaja iz Rogaške Slatine, pisanke in piščančki pa so nastajali na delavnicah v sklopu Ljudske univerze Ptuj. (Foto: arhiv društva)
je za njih čas resnično malo ustavil. Na jedilniku draženskih gospodinj bo po novem večkrat tudi burek, ki so se ga naučile pripraviti ob pomoči gospe Refke iz Kicarja, a gibanica Terezije Golob ostaja še vedno dobrota številka ena.
Tradicionalni gospodinjski večer je spet privabil vse tiste, ki se spoznajo na pripravo rezancev. »Udeležilo se ga je rekordno število ekip, naj rezance pa so zamesile ženske iz Gerečje vasi,« je povedala predsednica in dodala, da »smo hkrati pripravile razstavo na temo suho cvetje in začimbnice. Na domačem odru v dvorani je bilo možno občudovati več kot 50 slik in še več šopkov iz suhega cvetja, manjkale niso lepo zbrane in opisane začimbnice z recepti.«
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
41
April 2013	u
Trinajsti občni zbor prinesel tudi nove pridobitve
Članice DŽD Gerečja vas so se 9. marca zbrale na svojem 13. rednem letnem zboru članic, kjer so pregledale delo in aktivnosti društva v preteklem letu. Popestrile so ga s kulturnim programom, predvsem pa je glavno vlogo odigral nov razstavni kotiček, kjer so pripravile prikaz svojega 13-letnega plodnega ustvarjanja.
Že kažipot na galerijo je nekaj posebnega, sestavljen iz petih različnih materialov in treh različnih tehnik. Foto: MI
Iz poročila predsednice Magde Intihar je bilo razvidno, da so članice društva aktivno delale in ustvarjale na vseh področjih svojega delovanja, predvsem pa so v letu 2012 izstopali nekateri projekti. V preteklem letu so stopile v leto jubilejev, 10-letno delovanje je namreč obeležil njihov mešani pevski zbor, ki je ob jubileju izdal že svojo drugo zgoščenko ter posnel tudi videospote za osem pesmi, v novembru pa so odigrale 10.
jubilejno partijo »paver šnopsa«. Poleg vseh drugih aktivnosti so v preteklem in tudi letošnjem letu poskrbele za promocijo delovanja samega društva s svojo tradicionalno in sodobno kulinariko ter predstavitvijo svojih aktivnosti, predvsem pa s promocijo domačega kraja in občine s predstavitvami na RTV Slovenija. V letošnjem letu jih poleg številnih društvenih aktivnosti, za katere so načrt pripravile že takoj ob pričetku novega leta, čakata še 10. jubilejna Košnja trave nekoč in 10. razstava Bu-čijada, ki pa bo jeseni tudi zaprla svoja vrata.
OTVORITEV RAZSTAVNEGA KOTIČKA
Ob tej priložnosti so odprle tudi razstavo o 13-letnem delovanju društva, v kateri so predstavljeni družabni projekti, izdelki že predhodnih tematskih ali sezonskih razstav, sodelovanje z domačimi in sorodnimi društvi ter delovanje mešanega pevskega zbora. V ta namen so izkoristile prostor na galeriji dvorane gasilskega doma, ki je s tem projektom dobil tudi svojo zaključeno podobo. Razstava je traj-
nega značaja, sproti jo bodo tudi dopolnjevale s svojimi predstavitvami, na ogled pa je vsem domačim, tujim ali naključnim obiskovalcem ali uporabnikom dvorane. Zbora članic se je udeležilo tudi veliko število gostov, med njimi tudi župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, ki je pohvalil delo ustvarjalnih društev, kot je DŽD Gerečja vas, domači svetniki ter vsi predstavniki domačih društev. Za dobro sodelovanje v vseh letih vodenja PGD se je zahvalil sedaj že nekdanji predsednik PGD Gerečja vas Ivo Lešnik, prav tako predsednik VO Marjan Rozman ter novi aktualni predsednik PGD Aleš Purgaj, ki prav tako računa na bodoče dobro sodelovanje. Čestitkam in dobrim željam so se pridružile še številne članice sorodnih društev iz domače občine in sosednjih, gostiteljicam so čestitale za opravljeno minulo delo z željami po bodočem dobrem, aktivnem in prepoznavnem delovanju društva.
MI
vi»,

13 il
Mi.l
Poleg domačega MePZ sta dogajanje popestrili še folklorna skupina Sveti Štefan in Gerečka Pepka. Foto: VM
Članice so si uredile vitrine, kje so predstavile rezultate svojega 13-letnega bogatega delovanja.
42
April 2013	u
61. zbor članov DU Hajdina
Člani Društva upokojencev Hajdina so se 16. marca zbrali v dvorani doma vaščanov v Dražencih na 61. zboru članov. Z delom društva so zadovoljni, saj jim je uspelo izpolniti večino začrtanih nalog, strinjali pa so se tudi s programom dela za leto 2013.
Predsednik Anton Cestnik se je zahvalil za pomoč pri pokrivanju stroškov vzdrževanja zgradbe in dvorane občini Hajdina pa tudi KPD Stane Petrovič Hajdina za dosedanje tvorno sodelovanje. Pohvala velja tudi članom vseh odborov in komisij, ki aktivno delujejo in motivirajo za delo tudi mnoge izmed članov. Za promocijo društva veliko prispevata tudi skupini ljudskih pevk in pevcev s Hajdine, ki se lahko pohvalita vsaka z 32 nastopi v lanskem letu. Oboji pevci so tudi nastopili v uvodnem delu programa. V tem letu želijo v društvu po temeljiti obnovi zgradbe pred dvema letoma zamenjati še dve veliki okni pri vhodu v dvorano, s čimer bi zaključili celotno obnovo oken in vrat na domu DU. Maja se hajdinski upokojenci odpravljajo na strokovno ekskurzijo v Vitanje in Celje, junija pripravljajo piknik na Šmartinskem jezeru, od 25. 6. do 2. 7. pa imajo rezerviran termin v izolskem Delfinu, kjer se vsako leto zberejo na organiziranem oddihu. Pripravljajo tudi plesni tečaj, vsak teden bodo tudi v bodoče ob torkih kolesarili, v zimskih mesecih pa odhajali na daljše pohode. Še bolj kot doslej se bodo vključevali v projekt Starejši za starejše, v katerega želijo vključiti čim
več mlajših članov društva. Podelili so zahvale za dosedanje delo, ki jih je prejelo 54 članov in članic. Članica z najdaljšim, 45-letnim stažem je gospa Elizabeta Panikvar iz Kungote. Župan mag. Stanislav Glažar je pohvalil delo društva, ki vključuje 594 članov iz vseh sedmih vasi, kar je nedvomno daleč največja množica ljudi, ki jih povezuje skupni interes - ustvarjanje pogojev za čim bolj kakovostno tretje življenjsko obdobje. Obljubil je, da si bo občina tudi v prihodnje prizadevala za kakovostno delo vseh društev, ki je že doslej na visoki ravni. Med gosti je bila tudi podpredsednica Pokrajinske zveze za Spodnje Po-dravje in pokrajinska koordinatorica projekta Starejši za višjo kakovost življenja doma Silva Gorjup. Spregovorila je o zagotavljanju boljše kakovosti življenja starejših, kar je osnovna naloga komisije za socialno in zdravstveno varstvo, ki se povezuje z istoimenskimi komisijami v 16 večjih društvih v Podravju. Zato pa je potrebna večja pripravljenost mlajših upokojencev, ki naj bi se zavedali, da bodo nekoč tudi oni učakali visoko starost in bodo potrebni razumevanja in pomoči širše skupnosti. Izpostavila je področje varovanja zdravja (meritve krvnega
tlaka in nasveti o zdravem načinu prehrane in življenja), Simbiozo - med-generacijsko sodelovanje starejših z mladimi na področju računalniškega opismenjevanja dedkov in babic, skrb za zmanjševanje nasilja nad starejšimi, ki je v velikem porastu, saj so starejši marsikje prepuščeni skoraj celodnevni odsotnosti njihovih otrok, izbruhom slabe volje, ki je posledica stresnega življenja in vedno bolj težkih življenjskih razmer. V takih primerih še kako prav pride dobrohoten obisk nekoga izmed mlajših upokojencev, ki poskrbi za družbo pa tudi za nevsiljivo pomoč pri opravkih, ki jih starostniki sami ne zmorejo. Spregovorila je tudi o pričakovani spremembi volilne zakonodaje, ki bo dajala volivcem možnost odpoklica poslanca, če ne bo upravičil njihovega zaupanja. Dobrega sodelovanja z upokojenci iz hajdinskega društva si želijo tudi njihovi stanovski kolegi iz DU Turnišče pri Ptuju in Kidričevega. Ob zaključku uradnega dela je vsem ogrel dlani osnovnošolec Nejc Ekart s svojo žonglersko točko, moški pa so članicam ob marčevskih praznikih poklonili nageljčke in s tem dan naredili bolj slovesen.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Prejemniki zahval, ki so v društvu že četrt stoletja.	Prejemniki zahval za dvajsetletno članstvo v Društvu upokojencev Hajdina
43
April 2013	u
»Če bi bil še enkrat mlad, bi bil samo gostilničar«
Med prejemniki zahval na 61. zboru članov Društva upokojencev Hajdina za več kot 25 let članstva sta bila tudi Anica in Rudi Čelan iz Slovenje vasi, ki smo ju pred dvema letoma predstavili kot bisernoporočenca. Oba sta rojena leta 1931, vendar se jima to prav nič ne pozna na vitalnosti.
Rudi Čelan je danes še vedno mladosten gospod belih las, ki kljub osmim križem zelo ustvarjalno razmišlja o življenju. Njegova gospodarna in podjetniška žilica mu še vedno ne dasta miru. Delovne navade in sposobnost logičnega razmišljanja mu je kot najstarejšemu otroku v zibelko položila ljubeča in skrbna mama, ki ju je z bratom, tako kot hčerke, naučila vsega, kar mora vedeti dober in skrben gospodar v kuhinji, na vrtu, polju in v hiši. Tako mu ni tuje kuhanje, spozna se na večino mesarskih opravil, poprijeti zna za vsa dela pri gradnji in ureditvi hiše. Življenje pa ga je vpreglo tudi v številne družbene aktivnosti, ki jih je za dolg seznam. Da mu je vse to uspevalo, je hvaležen ženi Anici, ki je v času njegovih odsotnosti podpirala tudi četrti vogal pri hiši.
Tokrat smo pod drobnogled vzeli družinskega poglavarja Rudija, ki spada med zelo zanimive osebnosti, prisotne na mnogih področjih družbenega in družabnega življenja v občini pa tudi med upokojenci. Pri slednjih je že drugi mandat predsednik nadzornega odbora, bil pa je tudi v upravnem odboru. Spominjamo se ga kot občinskega svetnika, prav tako pa tudi kot tretjega hajdinskega kletarja in odličnega vinogradnika z »gorico« v Sedlašku. Že 30 let je lovec, ki pa se mu živali smilijo, zato je več časa posvečal skrbi za divjad v lovišču. Kot gasilec s 63-letnim stažem je zelo ponosen na slovenjeva-ške gasilce, saj je bil pred 42 leti njihov ustanovitelj, ki jim je nudil tudi streho, dokler ni bil zgrajen gasilski dom. Že od mladosti uživa v petju, sodeloval je v različnih zborovskih pevskih zasedbah. »Škrjanček poje, žvrgoli« z Rudi-jevim tenorjem še vedno lepo zveni, vendar mu zadnje čase nagaja sluh, zato zapoje le še sam zase in za svoje domače. Njegova priljubljena družba
so nogometaši, saj je v mladosti rad tekal za žogo, zdaj pa s prijatelji analizira tekme slovenjevaškega kluba, tudi slovenski in svetovni nogomet pozorno spremlja. Ob torkih je aktiven po-hodnik med upokojenskimi prijatelji, v prihodnjih dneh pa bo začel z njimi tudi ponovno kolesariti. Rad je zahajal tudi v planine, na Triglavu je bil kar trikrat, sedaj pa se udeležuje bolj kratkih tur, primernih za njegova leta. Manjkal ni tudi pri nobeni vaški delovni akciji, naj je bilo to prva leta v Spuhlji ali kasneje, ko je postal Slovenjevaščan. Ob obisku si je privoščil malo preda-ha med delom na vrtu, kjer z ženo še vedno pridelujeta vse tisto, kar gospodinja potrebuje za pripravo dobrega kosila. Presežke uporabijo tudi v gostilniški kuhinji, saj ga verjetno ni bralca, ki ne bi poznal gostilne Čelan v Slovenji vasi. V prostem času rad goba-ri, saj je gozd tisti kraj, kjer se po delu sprosti in da duška svojim idejam, ki jih je v njegovem 82 let dolgem življenju bilo nešteto.
Naš sogovornik Rudi, ki je kot najstarejši Čelanov naslednik iz Zlatoličja odraščal v družbi štirih sester in brata, je bil nekaj mesecev vajenec pri mesarju, nato pa se je raje preusmeril v kovinarsko stroko. To je bila osnova, da se je pri delu v vseh obratih takratne TGA - danes Talumu - specializiral za delo ključavničarja, strugarja in varilca, vse skupaj pa nadgradil s poklicem strojni tehnik, ki mu je zagotovil odgovorno delo vodje večje skupine vzdrževalcev. »Bil je dosleden šef in dober mojster, ki je obvladal svoje delo in delo vseh sodelavcev v grupi,« vedo povedati tisti, ki se ga spominjajo še iz kidričevskih časov.
Epilog odraščajočega obdobja Rudija Čelana je bila ljubezen in poroka s sodelavko Anico iz risalnice. Sedemnajst let je njuna družina živela na ženinem domu v Spuhlji, potem pa so se preselili v Slovenjo vas, kjer sta od strica nasledila gostilno in začela postopoma preurejati hišo tako dolgo, da je njena podoba taka, kot jo lahko vidimo danes.
»Hodil sem v službo, Anica pa je postala gostilničarka. Če bi bil še enkrat mlad, bi bil samo gostilničar, saj je v tistih težkih časih levji delež skrbi za družino in goste padel na ženina ramena,« svojo odločitev obžaluje danes. Vsa službena leta je poleg odgovornega dela v tovarni posvetil temu, da sta z ženo in družino tradicionalno vaško gostilno spremenila v lokal, v katerega so pred dvema desetletjema mlade generacije trumoma prihajale v disko. »Pogosto sem bil v vlogi redarja, saj je bilo nujno, da je bila prisotna odrasla oseba, ki je uživala vsaj malo spoštovanja med plešočo mladino.« Staršem je uspelo za gostinstvo navdušiti tudi hčerko Anico Čelan - Plazar in kasneje tudi njena otroka Robija in Majo. Tudi pravnukinji Kaja in Manja že prijazno pozdravljata goste, ki pridejo v njihov lokal. Iz roda v rod se prenaša veselje do dela z ljudmi. Sinu Rudiju gostinstvo ni bilo blizu, rad pa pride domov iz tujine in se v sedaj sestrini gostilni prijetno počuti.
Obema, Rudiju in njegovi ženi Anici, želimo še veliko skupnih družinskih obletnic, prav tako pa tudi članstva med hajdinskimi upokojenci, ki so vedno veseli njune družbe.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
44
April 2013
Frenk Vrbnjak, ki je hajdinsko gasilsko društvo vodil dva mandata, se je odločil, da to odgovorno mesto prepusti novi ekipi.
101. občni zbor PGD Hajdina
Leto 2012 bo gasilcem v PGD Hajdina ostalo v lepem, nepozabnem spominu, saj so svečano obeležili 100. obletnico organiziranega delovanja gasilstva na Hajdini, tudi s svečano sejo, v uporabo predali novo gasilsko vozilo, ob tem pa gostili tudi 16. Dan gasilca OGZ Ptuj in naredili veliko pri obnovi gasilskega doma ter na operativnem področju. Vse to sta dosedanji predsednik Frenk Vrbnjak in poveljnik Damjan Ogrizek podrobno predstavila na 101. občnem zboru, 2. marca, ko so se hajdinskim gasilcem pridružili številni gostje, med njimi tudi župan mag. Stanislav Glažar.
Od poveljniškega mesta se je na 101. občnem zboru poslovil tudi dosedanji poveljnik Damjan Ogrizek.
Dolgoletni hajdinski gasilec, tudi nekaj let predsednik OGZ Ptuj Franci Vogrinec je prejel značko za 50 let delovanja v gasilski organizaciji.
Hajdinski gasilci so na delovnem srečanju opravili tudi redne volitve organov društva, vodenje pa prepustili še mlajši ekipi izkušenih gasilcev. Za predsednika so imenovali Emila Ogrizka mlajšega, za poveljnika pa Zlatka Horvata, oba pa sta se že predstavila s svojim programom in pričakovanji za v prihodnje.
Dosedanji predsednik Frenk Vrbnjak je zbranim predstavil svoje zadnje poročilo upravnega odbora, v njem pa med drugim povedal: »S ponosom smo lani predali tudi naše novo vozilo za prevoz moštva GVM-1 njegovemu namenu, skozi leto pa je bilo še aktivnosti veliko več, tako da se nismo ukvarjali samo z obletnico, ampak smo bili aktivni tudi na drugih področjih. Imeli smo podpis aneksa k pogodbi med občino Hajdina, društvom in OGZ Ptuj, veliko koordinacijskih sestankov v občini Hajdina, razne posvete, izobraževanja in tečaje. Prejeli smo bronasto plaketo Civilne zaščite. Na tradicionalni in svečani Florjanovi maši smo strnili misli in prosili za lepo vreme na sami osrednji prireditvi, kar nam je tudi dodobra uspelo. Lotili smo se prodaje starega gasilskega kombija, kakor nam je narekoval sklep, sprejet na OP Hajdina. Presenetljivo smo vozilo hitro in dobro prodali, čeprav je vozilo štelo 16 let.
Dosedanji predsednik, poveljnik in tajnica društva v družbi novega predsednika Emila Ogrizka ml. in poveljnika Zlatka Horvata po svečani razglasitvi v PGD Hajdina
Foto: Milan Strnad
45
Z velikim veseljem smo se udeležili predaje vozila v PGD Slovenja vas, kajti predali so svojemu namenu vozilo, ki je popolnoma identično po obliki in opremi našemu vozilu, razen seveda v oznaki pripadnosti društva. Nismo pozabili na naše gasilce veterane, česar pa že dolgo nismo zabeležili, je bil gasilski krst našega podpoveljnika ob njegovi poroki. Nekako v zahvalo za ves vložen in izkazan trud smo si člani in članice namenili zaključni piknik ob 100. obletnici PGD Hajdina. V imenu upravnega odbora zahvala vsem, ki ste meni oziroma društvu pomagali v zadnjih desetih letih na takšen ali drugačen način. Prepričan sem, da brez pomoči marsikatero dejanje ne bi bilo uresničeno, da se bi marsikatera ideja sprevrgla v pozabo. Prav tako izražam globoko hvaležnost in zahvalo rodovom gasilcev, ki so ustvarjali našo bogato zgodovino. Prisrčna zahvala tudi vsem sedanjim gasilcem, ki ustvarjajo našo bogato sedanjost. Hvala OGZ Ptuj, OP Hajdi-
na, občini Hajdina, krajanom, vsem, ki ste meni in društvu na kakršen koli način nudili podporo pri opravljanju tistega, kar so počeli že naši predniki - opravljati operativno in družabno dejavnost.«
HAJDINSKI OPERATIVCI NA 12 INTERVENCIJAH
Dosedanji poveljnik PGD Hajdina Damjan Ogrizek je predstavil operativno poročilo, ob tem pa poudaril, da je bilo leto 2012 zelo pestro tudi na operativnem področju, vse pa je bilo v znamenju praznovanja 100-letnice društva. Potem ko je občinsko gasilsko poveljstvo nabavilo izpihovalec, so ga nato po sklepu občinskega poveljstva Haj-dinčani vgradili v vozilo MAN, kar je bil za vse pomemben dogodek. Ogrizek je spomnil še na vsa redna dežurstva in vaje, ki so jih izvajali v društvu, omenil je pregled hidrantnih omrežij v naseljih Zg. in Sp. Hajdine, posvet za sodnike v OGZ Ptuj, ki je bil organiziran v Slovenji vasi, in na spomladanski pregled društev v poveljstvu.
April 2013
Ob praznovanju 100. obletnice so se v poveljstvu odločili in izpeljali veliko gasilsko vajo na Zg. Hajdini pri Štefanu Mlinariču in Rajku Cartlu, kjer je domnevno prišlo do požara na gospodarskem poslopju in so bili ogroženi sosednji objekti. Prav tako je poveljstvo aktivno sodelovalo pri pripravi prostora in izvedbi državnega mladinskega gasilskega tekmovanja na Ptuju, tekmovalci so se udeležili nekaterih večjih gasilskih tekmovanj, mladi gasilci pa gasilskega kviza na Ptuju. Sicer pa so hajdinski gasilci v letu 2012 sodelovali v 12 intervencijah, po pregledu kilometrov so lani skupaj naredili 2544 km, prav tako pa so redno servisirali in vzdrževali gasilsko tehniko, je še dodal Ogrizek, ki se je na koncu zahvalil vsem gasilcem v društvu, novemu vodstvu pa zaželel veliko vztrajnosti in poguma pri uresničevanju zadanih nalog.
Besedilo in foto: TM
Draženski gasilci na 27. občnem zboru
O dogodkih minulega leta in načrtih za leto 2013 so v domu vaščanov Draženci spregovorili tamkajšnji gasilci, ki so se 16. februarja v družbi številnih prijateljskih sosednjih društev ter vodstva občine in občinskega gasilskega poveljstva zbrali na 27. rednem občnem zboru. V društvo je trenutno vpisanih 127 članov, od tega 32 operativnih članov, 12 članic, 14 pionirjev, 8 mladincev in 61 podpornih članov.
Gasilcem v Dražencih je uspelo izpolniti dolgoletno željo in ob pomoči občine ter občinskega gasilskega poveljstva je zdaj v društvu že novo gasilsko vozilo za prevoz moštva, ki ga bodo gasilci uradno v uporabo predali letos junija.
S pozdravnim nagovorom se je najprej oglasil predsednik Tadej Černen-šek, ki je nato v poročilu predstavil društveno dogajanje od lanskega do letošnjega občnega zbora, spomnil na mnoge pomembne dogodke, pri katerih so sodelovali draženski gasilci, ki so bili uspešni tudi na tekmovalnem področju in ves čas skrbeli za napredek društva in se zavzeto izobraževali. Mlada vodstvena ekipa je torej upravičila pričakovanja izpred let in tudi po opravljenih rednih volitvah dobila dovolj podpore za bodoče vodenje društva.
»Ker smo se člani društva skupaj s člani občinskega poveljstva Hajdi-
na in občino Hajdina odločili za zamenjavo našega dotrajanega vozila Tam z novim vozilom Renault Trafic, mi dovolite, da se posebej zahvalim vodstvu občine in županu za ves trud in finančno pomoč. Zahvala naj velja tudi občinskemu poveljstvu Hajdina, občinskima svetnikoma Ivu Rajhu in Antonu Cestniku, vsem sponzorjem, botrom za finančno in drugo pomoč, ki smo je bili deležni pri nakupu vozila, ter za učinkovito delo društva. Zahvalil bi se vsem članom, podpornim članom, vaščanom in vaščankam Dra-žencev za njihovo pomoč, podporo in izkazano zaupanje.«
46
April 2013
DRUŠTVO BOGATEJŠE ZA NOVO GASILSKO VOZILO
Da je dražensko gasilsko društvo v preteklem letu uspešno delovalo na podlagi sprejetega načrta in programa, je v svojem poročilu potrdil tudi poveljnik Aleš Drevenšek. Za seboj imajo dobro obiskane redne mesečne vaje, opravili so preglede hidrantov v svojem požarnem rajonu, ob tem pa tudi vse sprotne aktivnosti in se skozi leto udeležili številnih gasilskih slovesnosti in dogodkov, kamor spadajo tudi pregledi operativnih sposobnosti v poveljstvu, tradicionalno pionirsko tekmovanje in memorial Danija Rajha
ter nočni turnir v malem nogometu, kjer so prav gasilci glavni organizatorji. Aktivni so bili tudi v mesecu varstva pred požari, ko so organizirali gasilsko vajo, sodelovali so v čistilni akciji, skupaj z gasilci iz OP Hajdina pa so bili na vajah za gasilce v izobraževalnem centru na Igu. Drevenšek se je zahvalil in pohvalil tudi tekmovalne ekipe, ki so se v letu 2012 redno udeleževale tekmovanj in dosegale zadovoljive rezultate.
Za dobro opravljeno delo v minulem letu se je gasilcem zahvalil tudi župan mag. Stanislav Glažar in jim novih uspehov zaželel v letu 2013, prav tako
predstavnik OGZ Ptuj Dušan Ber, bolj podrobno pa je občinsko gasilsko poveljstvo predstavil občinski poveljnik Ivan Glažar, ki je gasilce pozval k izobraževanju. Nato je sledila predstavitev načrtov PGD Draženci v letu 2013, ko bo v ospredju slovesnost ob predaji novega gasilskega vozila Renault Trafic za prevoz moštva. V Dražencih so v gasilske vrste sprejeli tudi nekatere nove člane: Nino Ogrizek, Tamaro Gajski, Vesno Širec, Matejo Gojkošek, Davida Kozela, Aleksandro Gašljevič, Davora Lampreta in Luka Tominca.
Besedilo in foto: TM
H	•	• ■	I • V •	•	V	«V« V	M	• I •	•	I	■ -
Znani najboljši, najuspešnejši športniki minulega leta
Zgodba letošnje prireditve Športnik leta 2012 v občini Hajdina, ki je bila 15. marca v domu krajanov v Skorbi, se je začela s kratkim filmom o zanimivih in odmevnih športnih dogodkih televizije SIP TV, nadaljevala pa s svečano podelitvijo pokalov najboljšim športnikom, ekipam in športnim delavcem.
Slovesnega dogodka so se poleg župan mag. Stanislava Glažarja in obeh podžupanov, Franca Mlakarja in Andreja Tkalca, udeležili tudi nekateri občinski svetniki, ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Mesarič Lorber, predstavniki športnih društev in sekcij, predsednik Športne zveze MO Ptuj Fredi Kmetec in predsednik ŠZ Hajdina Sandi Mer-telj. Tako župan Glažar kot predsednik ŠZ Mertelj sta imela nagovor v obliki zahvale vsem tistim, ki so delali in se trudili na področju športa in rekreacije, hkrati pa izpostavila, da je šport v občini priljubljena panoga mnogih in da so pogoji za šport dobri. Sicer pa se lahko pohvalimo, da imamo v občini Hajdina veliko dobrih, uspešnih športnikov in športnic, tudi med mladimi, kjer je šport še posebej priljubljen. Ni kaj, zanimivo športno leto 2012 je bilo, kar šteje v veliko zadovoljstvo občine Hajdina in njenih ljudi. Namen prireditve Športnik leta je bil najprej predstavitev in popularizacija športa, športnikov in športnih delavcev, potem pa tudi zahvala vsem za vloženo delo v šport.
Najboljši mladi športniki na področju šolskega športa
47
April 2013
Predstavniki najboljših športnih ekip minulega leta po prejemu pokalov
SOLSKI ŠPORT - MEDOBČINSKA TEKMOVANJA
Pokale so prejeli učenci in učenke, ki so na medobčinskih šolskih tekmovanjih dosegli rezultat do največ tretjega mesta.
IME IN PRIIMEK	ŠPORTNA PANOGA	DOSEŽEK
Miha Malinger	atletika - krogla	3. mesto
Alina Vogrinec	atletika - daljina	3. mesto
Jan Hodžar	judo - do 46 kg	2. mesto
Nik Volgemut	streljanje	2. mesto
Tomaž Gojkošek	atletika - zimski pokal	1. mesto
Leon Ljubec Zajko	plavanje - 50 m prosto in prsno	1. mesto
SOLSKI ŠPORT - PODROČNA TEKMOVANJA
Pokale so prejeli učenci in učenke, ki so na področnih šolskih tekmovanjih dosegli rezultat do največ tretjega mesta.
IME IN PRIIMEK	ŠPORTNA PANOGA	DOSEŽEK
Marko Panikvar	namizni tenis	3. mesto
Aljaž Nahberger	namizni tenis	3. mesto
Marcel Kaisersberger	atletika - krogla	2. mesto
Luka Šlamberger	judo - nad 60 kg	2. mesto
Gregor Rihtarič	badminton - starejši učenci	1. mesto
Nika Šlamberger	judo - nad 57 kg	1. mesto
Klemen Kovačec	šah	1. mesto
David Murko	šah	1. mesto
ŠOLSKI ŠPORT - DRŽAVNA TEKMOVANJA
Pokale so prejeli učenci in učenke, ki so na državnih tekmovanjih dosegli rezultat do največ osmega mesta.
IME IN PRIIMEK	ŠPORTNA PANOGA	DOSEŽEK
Martin Špurej	karate - mlajši učenci	2. mesto
Tilen Kropfl	karate - mlajši učenci	2. mesto
Niko Križnik	karate - starejši učenci	3. mesto
Aljoša Plajnšek	karate - mlajši učenci	3. mesto
Filip Sitar	karate - starejši učenci	3. mesto
Lovro Svenšek Pišek	karate - mlajši učenci	3. mesto
Zala Lipavšek	twirling - mlajši učenci	1. mesto
NAJBOLJŠE EKIPE V LETU 2012
Nogomet -člani	NK Gerečja vas	2. mesto - 1. liga MNZ Ptuj
Nogomet -veterani	NK Hajdina	4. mesto - veteranska liga MNZ Ptuj, nad 35 let
Mali nogomet -člani	KMN Draženci	1. mesto - zimska liga MNZ Ptuj
Twirling	Twirling klub Hajdina	1. mesto ekipno - DP v kategoriji seniorke
Karate	Karate klub WKSA Hajdina	1. mesto ekipno - DP v kategoriji borbe - starejši dečki
Tenis	Tenis klub Skorba	2. mesto - letna teniška B-liga Podravja
POSAMEZNIKI Z IZJEMNIMI REZULTATI
Tudi v športu so posamezniki, ki vedno izstopajo z rezultati, mnogokrat so ti izjemni. Nekaj takih izjemnih športnikov z izjemnimi rezultati smo spoznali tudi na prireditvi Športnik leta in nagradili tiste, ki so bili izjemni na tekmovanjih.
Z vidnimi rezultati so v letu 2012 izstopali tudi nekateri posamezniki.
48
April 2013
KATEGORIJA KARATE	
Jaka Javoršek	Najboljši rezultati: 1. mesto kate posamezno - DP Maribor 2012 v kategoriji mlajši dečki 1. mesto borbe posamezno - DP Maribor 2012 v kategoriji mlajši dečki 1. mesto borbe posamezno - mednarodni turnir osnovnih šol Euroeast Hajdina 2012 v kategoriji mlajši dečki
Žiga Javoršek	Najboljši rezultati: 1. mesto borbe posamezno - DP Maribor 2012 v kategoriji starejši dečki 3. mesto kate posamezno - DP Maribor 2012 v kategoriji starejši dečki 3. mesto borbe posamezno - mednarodni turnir osnovnih šol Euroeast Hajdina 2012 v kategoriji starejši dečki 3. mesto kate posamezno - mednarodni turnir osnovnih šol Euroeast Novi Sad 2012 v kategoriji starejši dečki
Mitja Koderman	Najboljši rezultati: 1.	mesto kate posamezno - DP Maribor 2012 v kategoriji starejši dečki 2.	mesto borbe posamezno - DP Maribor 2012 v kategoriji starejši dečki 1. mesto borbe posamezno - mednarodni turnir osnovnih šol Euroeast Hajdina 2012 v kategoriji starejši dečki 1.	mesto kate posamezno - mednarodni turnir osnovnih šol Euroeast Novi Sad 2012 v kategoriji starejši dečki 2.	mesto borbe posamezno - mednarodni turnir osnovnih šol Euroeast Novi Sad 2012 v kategoriji starejši dečki
KATEGORIJA PIKADO	
Viktorija Klaneček	Najboljši rezultati - elektronski pikado: 2. mesto posamezno - DP 2012 1. mesto ekipno - EP Olimje Slovenija 2012 trikrat 4. mesto in enkrat 7. mesto - EP Olimje Slovenija 2012 v različnih disciplinah Najboljši rezultati - klasični pikado - pluta: 5. mesto posamezno - DP 2012 1. mesto ekipno - DP 2012 18. mesto ekipno - EP v Turčiji 2012 pod okriljem svetovne pikado zveze WDF
Športno-zabavni dogodek v občini Hajdina so z glasbo in plesom obogatili: country pevec Milan Pečov-nik - Pidži, plesni skupini Power Dancers, plesalci PC Mambo in bobnar Alen Bušljeta.
KATEGORIJA KIKBOKS	
Simon Kaisersberger	Najboljši rezultati - mladinci: 1. mesto - DP 1. mesto - evropski pokal Tešanj 2012 1. mesto - svetovni pokal Rimini Italija 2012 1. mesto - mednarodni turnirji Izlake 2012, Zagorje 2012, Leibnitz 2012, Bihač 2012 3. mesto - mednarodni turnir Kutina 2012
Gašper Mlakar	Najboljši rezultati - kadeti in st. kadeti: 1.	mesto - DP 2.	mesto - svetovni pokal Rimini Italija 2012 1.	mesto - mednarodni turnirji Makarska 2012, Pulj 2012, 2.	mesto - mednarodni turnirji Izlake 2012, Bad Schallerbach Avstrija 2012, Kutina 2012 3.	mesto - mednarodni turnirji Bihač 2012, Leibnitz 2012, Osijek 2012
KATEGORIJA TWIRLING	
Maja Trlep -	Najboljši rezultati:
Katja Drevenšek	1. mesto pari freestyle - DP seniorke,
	A-kategorija
	9. mesto pari freestyle - evropski pokal
	Hasselt Belgija, ki je prvič potekal pod
	okriljem svetovne twirling zveze WBTF,
	sodelovali so klubi iz 13 držav
KATEGORIJA ATLETIKA	
Boštjan Nahberger	Najboljši rezultati:
	3. mesto 300 m ovire in 6. mesto kopje - DP
	U16
	3. mesto v mnogoboju - DP U18
	6. mesto 400 m ovire - DP za mladince
	11. mesto daljina - DP za starejše mladince
	16. mesto daljina - mednarodne igre šolarjev
	v Daeguju Koreja
Utrinek iz kulturnega programa
49
April 2013
MAJA BEDRAC IN DENIS TOPOLOVEC - NAJ ŠPORTNIKA LETA 2012
Atletinja Maja Bedrač in nogometaš Denis Topolovec - naj športnika leta 2012 v občini Hajdina, v družbi župana Stanislava Glažarja in predsednika ŠZ Hajdina Sandija Mertlja.
Pripravila: SM, TM Fotografije: Langerholc
Maja Bedrač
Denis Topolovec
KATEGORIJA ATLETIKA
Maja Bedrač je rojena leta 1999 in je članica Atletskega kluba Ptuj. Njena osnovna disciplina je skok v daljino, kjer je trenutno njen osebni rekord že kar 526 cm, vsekakor pa je uspešna tudi v mnogoboju. Najboljši rezultati v letu 2012:
1.	mesto daljina in 2. mesto 60 m - DP U14
2.	mesto daljina in 5. mesto 100 m - DP U16 2. mesto mnogoboj - DP U14
1. mesto - mednarodne igre šolarjev v Daeguju Koreja
KATEGORIJA NOGOMET
Denis Topolovec je rojen leta 1983. Živi v Slovenji vasi in je kapetan NK Aluminij, ki se je v sezoni 2011/2012 uvrstil v 1. SNL. Njegovo igralno mesto je levi bočni obrambni igralec, njegova trenutna ocenjena nogometna vrednost pa celo 125.000 evrov. Zagotovo je največji uspeh njegove kariere uvrstitev NK Aluminij v 1. SNL, Denis pa je seveda pri tem aktivno sodeloval. Njegova statistika v lanski sezoni: odigral je vseh 27 tekem, imel največjo možno minutažo 2430 minut, dosegel je en zadetek in prejel le tri rumene kartone. Tudi v letošnji sezoni v 1. SNL je Denis med ključnimi igralci ekipe.
46. redni zbor članov ŠD Gerečja vas
V dvorani gasilskega doma so se 15. marca zbrali člani in simpatizerji Športnega društva Gerečja vas, ki je v preteklem letu beležilo jubilejno, 45. obletnico svojega delovanja.
15. marca so se v dvorani gasilskega doma v Gerečji vasi zbrali člani in simpatizerji ŠD Gerečja vas.
Članom so se na samem občnem zboru pridružili tudi domači občinski svetniki, predsedniki domačih društev in predsednik VO. Istočasno je namreč potekala tudi prireditev Športnik leta 2012, zato so se drugi člani in vabljeni gostje na čelu z županom mag. Stanislavom Glažarjem pridružili šele neuradnemu delu zbora. USPEŠNEJŠI KOT LETO POPREJ
Iz poročila, ki ga je podal predsednik ŠD Gerečja vas Boštjan Paveo za preteklo leto, je bilo razbrati, da so člani kluba najprej na tekmovalnem področju okrepili nogometno ekipo, ki je v jesenskem delu prvenstva 1. MNZ Ptuj zasedala 4. mesto, kar se je tudi obrestovalo, saj so ob koncu spomladanskega dela prvenstva dosegli 2. mesto in si pridobili mesto za napredovanje v takrat še aktualni ŠNL. Novembra se je končal tudi jesenski del prvenstva v Super ligi, kjer so člani prezimili na 4. mestu, mlajši dečki na 5., starejši dečki pa na 7. mestu. V juniju so organizirali tudi memorialni turnir v spomin na nekdanjega klubskega tovariša Marjana Klemenčiča, turnirja se je udeležilo 10 ekip. V prihodnje se bo memorialni turnir na pobudo njegovih staršev odvijal v športnem parku Gerečja vas in bo postal tradicionalen.
50
April 2013
f t * t
it;? A?r
Dobitniki priznanj - ustanovni člani, ki so pred 45 leti začeli pisati zgodovino Športnega društva Gerečja vas.
So pa delo članov društva nekajkrat zmotile tudi nevšečnosti. V marcu je zagorela električna omarica, ki je bila vgrajena na objektu športnega parka. Na srečo je bil s strani mimoidočega in domačih gasilcev požar pravočasno pogašen. V avgustu so objestneži poškodovali namakalno napravo in dvoje zunanjih vrat na objektu v športnem parku. Ker je bil dogodek ravno v času najhujše vročine, so člani in pristaši kluba priskočili na pomoč in odpravili poškodbe na namakalni napravi, ki je bila nujna za ohranitev zelene travne površine.
Poleg uspešnega tekmovalnega dela je članom uspel tudi investicijski načrt za dokončanje pokrite tribune, kar jim je v preteklem letu tudi uspelo, igrišče na mivki pa nameravajo dokončati še pred koncem pomladi, za kar gre zahvala občini Hajdina, ŠZ Hajdina, generalnemu sponzorju, vsem drugim sponzorjem in donatorjem ter ne nazadnje sovaščanom, ki so prav tako s svojimi prispevki pripomogli k dokončanju tribune in pripravi igrišča z mivko. NAČRTI ZA PRIHODNOST
Čeprav je bilo v preteklem letu postorjenega veliko na področju infrastrukture, so si tudi za leto 2013 zastavili
investicijske cilje - vse od postavitve reflektorjev na nogometnem igrišču za veliki nogomet, dokončanje igrišča na mivki, potrebna bo tudi posodobitev namakalnega sistema in nabava nove kosilnice, kar je nujno potrebno za nemoteno izvajanje glavne športne dejavnosti, za katero so si zadali plan v članski konkurenci osvojiti 1. mesto v ptujski Super ligi ter še nadalje uspešno sodelovati z nogometno šolo Golgeter Hajdina.
Glede na nastale ekonomske razmere bo leto, ki prihaja, še težje v smislu pridobivanja sponzorskih sredstev, ki so sicer nujno potrebna za normalno delovanje kluba, vendarle pa upajo, da jim bo s skupnimi močmi uspelo uresničiti zastavljene cilje, je optimistično razpoložen dejal predsednik ŠD Gerečja vas Boštjan Paveo. Razpravi so se pridružili tudi predstavniki domačih društev in predsednik VO Marjan Rozman, ki je v prvi vrsti čestital tako članom kluba kot članom društva za uspešno izpeljane zastavljene cilje tako na tekmovalnem kot investicijskem področju. Njegovim besedam so se pridružili še nekdanji predsednik PGD Gerečja vas Ivo Lešnik, aktualni predsednik PGD Gerečja vas Aleš Purgaj in predsednica DŽD Gerečja vas Magda Intihar s čestitkami za minulo delo ter z željo po bodočem, tesnejšem sodelovanju med društvi.
ZAHVALA USTANOVNIM ČLANOM
Ob koncu uradnega dela občnega zbora sta predsednik ŠD Boštjan Paveo in predsednik VO Marjan Rozman podelila tudi priznanja ustanovnim članom, katerim gre prva zahvala, da so pred 45 leti ustanovili športno društvo ter začrtali prve smernice razvoja in delovanja. Prejemniki priznanj so bili: Štefan Lukas, Anton Sagadin, Franc Dreven-šek, Stanko Paveo, Martin Kaisersberger in Martin Kaiserseberger (Gerečja vas 62).
Besedilo in foto: Magda Intihar
Uspešen začetek leta za AMD Hajdina
Vozniki AMD Hajdina so bili uspešni že v minulem letu, saj je njihov član Vid Pšajd osvojil naslov državnega in pokalnega prvaka, udeležil pa se je tudi svetovnega prvenstva na Portugalskem. Ob njem so na tekmovanjih uspešno tekmovali še Maks Mlakar, Albin Pernat, Zvonko Črešnik, Andrej Miklaučič, Damjan Meglič in Marko Žerak.
»V klubu se trudimo po svojih najboljših močeh. Ob voznikih, ki so že lansko sezono nastopali pod našim okriljem, sta v društvo prišla še Primož Matelič in Jan Skledar. Lanske dobre uvrstitve posameznikov in v seštevku
društva so dodatna spodbuda za naše fante pred novo sezono. Trenutno treniramo na Vranskem in v tujini, saj imamo tam zagotovljene primerne pogoje, ki vključujejo osebje z reševalnim vozilom,« je dejal Branko Pšajd.
Vid Pšajd (AMD Hajdina)
51

Letošnje tekmovanje državnega in pokalnega prvenstva v kartingu se je v organizaciji AKK Sportstil začelo v prvi polovici marca v italijanskem Jesolu (za letošnje leto je razpisanih devet dirk, od tega naj bi bili dve na Ptuju - 9. 6. in 4. 8.). Med 47 tekmovalci so bili v Italiji tudi vozniki iz AMD Hajdina. Najboljši rezultat je v R-5 Ro-tak Max dosegel Vid Pšajd, ki je letošnjo sezono začel tako, kot je končal lansko - z zmago. Letos tekmuje v močnejšem razredu, vendar mu pre-
stop očitno ne povzroča težav, saj je zmagal v konkurenci za državno in pokalno prvenstvo. V R-6 je Primož Matelič zasedel tretje mesto. V R-7 je Maks Mlakar osvojil drugo, Jan Skle-dar pa šesto mesto. Druga dirka je v začetku aprila prav tako potekala v Italiji, v Čedadu, udeležilo se je je 37 voznikov in voznic. Ponovno se je v razredu R-5 Rotax Max najbolje odrezal Vid Pšajd, ki je z lahkoto opravil s konkurenco in osvojil 1. mesto. Slavil je v obeh dirkah, za
April 2013
državno in pokalno prvenstvo. V razredu R-6 Rotax DD2 + Masters se je zelo dobro odrezal tudi Primož Matelič, ki je bil tretji. V R-7 KZ + Masters je bil Maks Mlakar v dirki za državno in pokalno prvenstvo tretji, Jan Skle-dar pa dvakrat šesti. V seštevku ekip je AMD Hajdina z 51 točkami osvojila drugo mesto, uspešnejši so bili le vozniki in voznice iz AMD Šlander Celje s 87 osvojenimi točkami.
JM, Štajerski tednik
Franc Turnšek že vsa leta uspešno tekmuje
Dom Franca Turnška v Hajdošah krasijo najrazličnejši pokali in nagrade. Največji med njimi je prehodni pokal »sv. Huberta«, ki ga je Franc osvojil na desetem državnem prvenstvu ptičarjev. Kot razlaga dolgoletni lovec Franc Turnšek, gre za državno tekmo, ki prikazuje lov na pernato divjad, v tem primeru fazana.
»Tekmujeta pes in vodnik lovec, torej duet. Tekmovalni turnus traja 15 minut. Pes s širokim iskanjem najde divjad, nato dovoli, da si jo lovec sam dvigne na primerno razdaljo in ustreli. Naloga psa je, da jo gre na povelje iskat ter odda vodniku v roke.« Delo vodnika in psa strogo ocenjujejo sodniki, tekmovalni par pa pri tem nabira plus in minus točke. Ta tekma se danes lahko odvija samo še v nekaterih loviščih, saj je za njeno izvedbo potrebno bogato lovišče z malo divjadjo, kar še vsekakor je območje Lovskega društva Sv. Marjeta niže Ptuja.
Franc Turnšek je sicer tudi predsednik Lovskega kinološkega društva Ptuj - Ormož, ki slovi po izrednih kinologih, ki prihajajo tudi iz Lovskega društva Boris Kidrič. Njegovo lovišče se razprostira po skoraj celotni občini Hajdina in velikem delu občine Kidričevo. Kot dodaja Franc, so naša polja in gozdovi še varno domovanje za srnjad, fazana in zajca, čeprav z naravo včasih ravnamo mačehovsko in pokrajino spreminjamo. Vedno bolj so zanje moteči sprehajalci, predvsem tisti, ki spustijo psa s povodca. Lovci tako s svojim prostovoljnim delom skrbijo za življenjski prostor divjadi in zimsko hranjenje, že leta pa izvajajo čistilne akcije. »Pohvalno je sodelovanje lovske družine z županoma in občinskima svetoma občine Hajdina in občine Kidričevo,« še dodaja Turnšek.
Besedilo in foto: Estera Korošec
Pred začetkom tekmovanja
»Delo z ovčarji je vedno nekaj posebnega«
Janko Gojkošek iz Gerečje vasi je že od svojega 15. leta tesno povezan z ovčarji. Najprej je razmišljal, da bi se ukvarjal z vzgojo rotvajlerjev, vendar si je nato premislil in leta 1983 kupil prvo psičko z rodovnikom. V naslednjem letu je že dobil prvo rodovniško leglo. Malce v šali doda, da je ovčar med vsemi psi kot mercedes med avtomobili.
Janko je 30 let tudi član Kinološkega društva Ptuj, kjer med drugim predava novim članom o vzreji psov. Že 18 let je predsednik vzrejne komisije in vzrejni referent. Vsem kupcem psov sporoča, naj bodo pazljivi pri nakupu psa z rodovnikom, saj so med prodajalci tudi prevaranti. Pravila glede rodovnika so zelo natančna in stroga. Vzreditelj mora imeti vzrejno dovoljenje, paritev se mora prijaviti, psi morajo na pregled komolcev in kolen, vzame se jim tudi kri.
52
April 2013
Trenutno sta v lepo urejenih boksih dve samici Megi in Meli, ki sta veseli, razigrani in zelo lepi psički. Gojkošek se namreč tudi redno udeležuje razstav, kjer njegovi psi posegajo po najvišjih rezultatih. Pred vsako razstavo je potrebnih veliko treningov, predvsem kondicijskih, saj morajo psi na razstavi hoditi in tudi hitro teči. »Pomembno je, da ima pes vse zobovje, lep ugriz, dlako, ne sme biti streloplašen. Na razstavi psa vedno vodi nekdo drug, zato da išče lastnika. Takrat pes dvigne ušesa in se lepo giblje,« še doda Gojkošek.
Psarna Jankaver v Gerečji vasi je dobro poznana med ljubitelji ovčarjev tako v Sloveniji kot tujini. Vsa leta ni nikoli imel težav s prodajo mladičev. V največje zadovoljstvo mu je, ko se
Druženje z Megi in Meli je vedno prijetno.
nekateri stari kupci ponovno vrnejo in kupijo pri njem še drugega ali tretjega psa.
Trdo delo prinese tudi rezultate.
Besedilo in foto: Estera Korošec
Odnosi na delovnem mestu
Prva zgodba
Potrkam na vrata sestrskega prostora v prostorih neke zdravstvene ustanove. Ne bom je imenovala, pa saj niti ni pomembno. Potrebujem pač pregled pri zdravniku specialistu in seveda se moram oglasiti pri medicinski sestri. Ko odprem vrata, zagledam nasmeh dveh sester, ki me prijazno povabita naprej. Čutim olajšanje. Ni mi prijetno biti tukaj. Vseeno mi je za čas, ki ga bom pustila tukaj, pomembno mi je, da so prijazni, strokovni, korektni. Vstopim.
Medicinski sestri me povprašata po počutju. Pojasnim. Ugotovita, kaj je potrebno, preden me napotita na pregled k zdravniku. Prva naprosi drugo, če to naredi, in druga z veseljem opravi naprošeno. Do pregleda moram počakati v čakalnici. Čakam ... Ko »sem na vrsti«, me medicinska sestra prijazno pokliče, v roke poda papirje in me napoti v ordinacijo. Pri zdravniku se zgodba ponovi. Zadovoljna in pomirjena zapuščam ambulanto. Bilo je prijetno, glede na to, da ne maramo »iti k zdravniku«.
NAŠ NASVET
Druga zgodba
Sestrski prostor v drugi ustanovi. Spet potrebujem pregled. Pridem v popolnoma prazno čakalnico. Nekaj časa počakam, ker pa ni nikjer nikogar, potrkam. Na dovoljenje glasu od znotraj počasi odprem vrata. Prvič sem tam, ne znajdem se še najbolje. Pogleda me sestra izpod očal in ne da odzdravi, vpraša, ali sem naročena. Pritrdim. Hladno vzame papirje in me odslovi z besedami, naj počakam zunaj. No, ima pač slab dan, si rečem. Vsi ga imamo. Saj je samo človek. Takole sedim v čakalnici nekaj časa, ko pride še druga medicinska sestra. Obe delata v tej ambulanti. Ampak očitno se ne marata preveč. Ves čas, ki sem ga preživela v čakalnici, sem poslušala njuno glasno pričkanje, če lahko temu rečem tako. Ena in druga sta se zdirali, vsako vprašanje prve je bilo drugi odveč, in obratno. Odgovori niso
bili odgovori, pač pa neko »dretje« iz enega prostora v drugega. Nedopustno! No, zdravnik specialist je bil vseeno profesionalen, kar je sliko vsaj malo omililo.
Opisani zgodbi sta tokrat slučajno vzeti iz zdravstvenih ustanov, ampak to ne pomeni, da se to dogaja samo tam. Je pa res, da smo tam ljudje bolj občutljivi in morda bolj pozorni. Kdo bi si mislil, da lahko odnos med zaposlenimi v neki ustanovi vpliva na obiskovalce? Verjemite, vpliva! Zato naj bo nekaj stavkov predvsem za vse tiste, ki delate z ljudmi, in še to na javnem mestu.
Kakovostni medsebojni odnosi na delovnem mestu so lahko zelo pomemben vir zadovoljstva posameznika in so pogoj za uspešno medsebojno sodelovanje ter kakovostno opravljeno delo. Imajo tako veliko moč, da lahko vplivajo na uspeh in delavčevo zmožnost za delo. Po navajanju M. Bilbana (2005) lahko poleg resnosti obolenja na bolniški stalež vplivajo tudi nezdravi medosebni odnosi v podjetju (konfliktne situacije med delavci in neposrednimi vodji, nepriznavanje rezultatov dela, oblikovanje skupnih nasprotnih interesov, nehomogenost delovnih skupin ...).
53
April 2013
PREDLOGI ZA PREPREČEVANJE IN UREJANJE SLABIH MEDOSEBNIH ODNOSOV Dr. Stane Možina pravi: »Viri nastajanja konfliktov so različni. Lahko izvirajo iz ene same osebe, ker ni zadovoljna s položajem, lahko nastanejo v skupini zaradi slabega medsebojnega razumevanja, lahko nastanejo med skupinami, ker ni pravega sodelovanja, lahko nastanejo tudi v odnosu do svoje ali tuje organizacije. Vzroki so lahko: nezadovoljstvo z delovnimi pogoji in plačilom za delo, nestrinjanje z načinom dela nadrejenega in sodelavcev, slabo informiranje in odsotnost povratnih informacij, uvajanje sprememb in odpori, ki se pri tem pojavljajo, neupoštevanje idej, predlogov, želja itn. Tako so lahko konflikti osebni, skupinski, organizacijski, tehnični, poslovni, informacijski itn. Našteli bomo le nekatere predloge, ki naj bi jih upoštevali pri preprečevanju nastanka slabih medosebnih odnosov:
• posamezniku je treba razložiti, kaj se od njega pričakuje, kaj je njegovo delo,
katere so njegove naloge, pravice, dolžnosti;
•	vsakdo naj prejme zasluženo priznanje;
•	sodelavce je treba vnaprej obvestiti o spremembah, ki bodo vplivale nanje;
•	kar najbolje je treba upoštevati interese in sposobnosti posameznikov;
•	igrati je treba politiko odprtih kart.
Za dobre odnose je treba poznati sebe, poznati druge in spoštovati sodelavce. Ko urejamo medosebna nasprotja, moramo paziti predvsem na to, ali želimo zadostiti samo svojim potrebam ali tudi potrebam drugih. Če želimo zadostiti samo svojim potrebam, je naš cilj prevladovanje. Če pa želimo zadostiti potrebam drugih, gre za prilagajanje. Če želimo zadostiti tako svojim potrebam kot potrebam drugih, se moramo začeti dogovarjati. Če pa je naš cilj le delno zadostiti eni in drugi strani, je to kompromis. Če gre za nasprotje, ki za nas ni pomembno in nas ne zadeva, je najbolje, da se mu izognemo.« Ni pomembno, kaj delate, kje ste zaposleni,
koliko ljudem »ste šef«. Kulture obnašanja vam ne bo dala nobena plača v delovni dobi. Se mi pa zdi, da bi se tukaj dalo precej privarčevati. A ne bi bilo krasno, da bi se dodatek na uspešnost oziroma vsakršna druga stimulacija odvzela tistim zaposlenim, ki so arogantni do sodelavcev in uporabnikov (strank, pacientov, odvisno od delovnega mesta zaposlenega)?
Za konec pa še misel: »Če se posebej potrudimo in razvijamo dobre odnose z ljudmi, jih spoznamo in prinašamo na delovno mesto temeljne človeške vrednote, lahko veliko spremenimo. Potem je lahko vsakršno delo vir zadovoljstva. Potem se veselite odhoda na delo, na samem delovnem mestu pa ste srečnejši. Pomislite: Odpravljam se na delo, kjer bom spet videl prijatelje.« (Dalajlama v pogovoru z dr. H. C. Cutlerjem) Ne pozabite, pomembno je, da ste človek do ljudi.
Sanja Kokol, dipl. m. s.
ZDRAVSTVENI NASVET: Depresija
Svetuje Matej Serdinšek, dr. med.
Pot skozi življenje ne pelje venomer le vzdolž cvetočih polj nam najljubših rož, včasih zavije tudi med trnje. V takšnih trenutkih je povsem naravno in normalno, da se počutimo žalostni, potrti, brezvoljni, nezadovoljni, kdaj tudi prestrašeni in obupani. Kadar pa takšna
občutenja vztrajajo predolgo (več kot 14 dni) in nas onesposabljajo pri vsakodnevnem delu, pričnemo govoriti o duševni motnji. Takrat je pomembno, da pravočasno poiščemo strokovno pomoč.
Afektivne motnje so duševne motnje, katerih značilnost je spremenjeno razpoloženje. Glede na čas trajanja spremenjenega razpoloženja in smer njegovega odklona po najnovejši mednarodni klasifikaciji bolezni med razpoloženjske motnje štejemo: bipolarno manično depresivno motnjo, ponavljajočo se depresivno motnjo, distimijo in ciklotimijo. Med naštetimi motnjami je daleč najpogostejša depresivna motnja. Značilnosti slednje so sicer lahko simptom organskih bolezni, kot so infekcije (meningitis), možganski tumorji (primarni ali metastaze), metabolne motnje, največkrat pa gre za samostojno duševno motnjo. V klinični sliki depresije lahko najdemo spremembe na čustvenem in motivacijskem
področju; občutenje potrtosti, brezupa, zaskrbljenosti, nemoči in strahu, pesimizma, brezvrednosti. Depresiven človek ima nizko samospoštovanje, prevevajo ga občutki krivde. Kar depresijo razlikuje od normalne žalosti, je izguba zadovoljstva in neprijeten občutek nesposobnosti čustvovanja. Depresiven bolnik ni sposoben čustveno reagirati na dogodke v okolju, ni se sposoben niti razveseliti niti razžalostiti ali razjeziti. Depresiven bolnik ima motnje tudi na področju mišljenja. Ima zavrto mišljenje, zmanjšano sposobnost osredotočanja misli ter motnje spomina. Depresija povzroča tudi telesne simptome, kot so brezvoljnost, izguba interesa za običajne dejavnosti, huda utrudljivost. Mnogi depresivni bolniki imajo tudi motnje spanja, apetita, pogosto občutijo razne bolečine, motnje srčnega ritma, krvnega tlaka, trpijo za slabostjo, zaprtostjo ali diarejo, nemalokrat težko dihajo, upadeta jim libido in potenca, pojavijo se lahko motnje menstrualnega cikla.
54
April 2013
Pri vsakem depresivnem bolniku obstaja nevarnost samomora, saj mnogi bolniki menijo, da zaradi hudega trpljenja ni več vredno živeti. Ob tem je treba povedati, da globoko depresiven človek zaradi psihomotorične zavrtosti v najhujši depresiji ni sposoben storiti samomora. Šele ko se depresija prične izboljševati, ko postane bolnik manj zavrt, lahko udejanji svoje samomorilne vzgibe. Zato je treba bolnika spremljati dolgo časa. V mladih letih življenja se depresija lahko kaže s povečano razdražljivostjo, zlorabo alkohola in drog, popuščanjem v šoli ali begom od doma. Če depresije ne prepoznamo in zdravimo, bo
epizoda v povprečju trajala šest mesecev. Pri večini bolnikov bo po tem času prišlo do popolnega okrevanja in delovanja na predbolezenski ravni. Pri majhnem odstotku ljudi pa bo depresivna motnja trajala dlje časa. Po posamezni depresivni epizodi obstaja precejšnja verjetnost ponovitve depresivne epizode, še zlasti pri starejših. Z zdravljenjem sicer ne moremo bistveno vplivati na čas trajanja epizode, vendar pa lahko pomembno vplivamo na izraženost bolezenskih znakov. Načini zdravljenja depresije so različni. Veliko se uporablja zdravljenje z zdravili, s katerimi se zdravi akutna epizoda depresije ali pa se preprečuje ponovitev epizode.
V porastu so različne oblike psihoterapije (psihoanalitična, kognitivna, vedenjska ...).
Depresija je duševna motnja in zaradi tega še vedno odrinjena na skrajno obrobje družbene komunikacije. A ker živimo v času, ki nam nalaga vse več obremenitev, ki od nas zahteva nezmotljivost in popolnost, ker živimo v stalnem strahu pred izgubo službe, ker medicina postavlja vedno več diagnoz neozdravljivih bolezni, je pričakovati, da bo depresije v prihodnje še več. Zato je molk vse prej kot prava rešitev. Nihče nam namreč ne more pomagati, če o svojih težavah ne spregovorimo.
Z Dejanom Zavcem tokrat v New Yorku
Potovanja s športnimi navdušenci niso nikoli dolgočasna, pa naj gre za nogometne, rokometne, teniške, vaterpolske ... Celo z boksarskimi je zanimivo oz. še posebej zanimivo. Tako je bilo tudi tokrat, ko smo Dejana Zavca spremljali čez veliko lužo.
Ti navijači imajo namreč le enkrat ali dvakrat na leto priložnost za pravo, resno navijanje, zato si ob tem najdejo druge športe in klube, s katerimi se tudi identificirajo. Darjan in Jurček sta si tako našla - le kdo ju je s tem »oku-
žil«, če ne Matija - nogometaše Bo-russie iz Dortmunda. Tisti, ki pridejo v njuno bližino v rdečem ali modrem puloverju, so že napol navijači Bayer-na ali Schalkeja in s tem njihovi nasprotniki (sem doživel na lastni koži, le
spretnost pri poznavanju Dortmunda me je rešila tega, da mi ni bilo treba na hitro kupiti novega puloverja). Skupaj s člani Fan cluba Dejan Zavec smo se z letališča JFK pripeljali do hotela La Quinnta - vsaka podrobnost z rujno štajersko kvinto je povsem naključna. Drugo jutro smo v preddverju hotela srečali skupinico navijačev s Hajdine, ki so jo sestavljali Davorin Zupanič s hčerko Amadejo in Radovan Korošec s hčerko Jano. Davorin je takoj povedal zgodbo, ki nas je vse pritegnila: »Ko sem na letališču prišel do carinika, me je ta vprašal, od kod prihajamo. 'S Hajdine,' sem mu odgovoril. On pa meni: 'S Hajdine? Katere: Spodnje ali Zgornje?'« Ta povsem 'resni' pripetljaj najbolje govori o tem, kako dobro Američani poznajo zemljepis Evrope, še posebej Spodnjega Podravja . Ne samo iz Spodnjega Podravja, ampak kar iz celotne Slovenije pa so bili zbrani na slovenskem večeru pri patru Krizologu Martinu Cimermanu.
55
April 2013
T/ '
"I1
*
Sa —
H.Jlil'
■ ' pst
X ■ — ,4

Ta je duša Slovencev, zbranih v New Yorku. K njemu slej ali prej pride vsak Slovenec, ki se znajde v tem milijonskem mestu. Pri organizaciji slovenskega večera je imel glavno besedo Matija Brodnjak: poskrbel je za nakup kranjskih klobas (ali vsaj podobnih), kumaric, organiziral je, da se je na mizah znašlo vino iz ptujske kleti, imel je uvodni (in še kakšni vmesni) nagovor, fotografiral je ... Deklica za vse skratka. V pisani druščini so se odlično znašli še nekateri naši s Ptujskega, med njimi tudi Zoran Hovnik in nekateri novinarji (predvsem Tatjana Mohorko in David Breznik), ki so imeli poleg novinarskih še zadolžitve natakarjev in strežnikov, a s tem se ni nihče obremenjeval, saj je večer minil v izjemno pozitivnem in sproščenem vzdušju, spletena so bila številna poznanstva. Čeprav na športnem področju ni šlo vse po načrtih in željah številnih navijačev Dejana Zavca, saj je ta moral priznati premoč Američanu Keithu Thurmanu, pa je vsak udeleženec potovanja v New York domov zagotovo prinesel množico vtisov in spominov. Ogled Manhattna, predvsem 5. in 6. avenije, Times Squara, pogled iz Rockeffelerjevega centra in Empire State Buildinga, sprehod čez Brooklynski most, Guggenheimov muzej, Centralni park ... vse to bo ostalo zapisano v naših spominih, z veseljem pa jih delimo z vsemi, ki o čem povprašajo. In tako bo še kar nekaj časa.
Jože Mohorič, Štajerski tednik Fotografije: Matija Brodnjak
56
April 2013
Naše tri olimpijske ekipe so naš ponos
V Slovenski Bistrici, kjer je 13. aprila potekalo izbirno gasilsko tekmovanje za gasilsko olimpijado v Franciji, smo se veselili izjemnega uspeha naših gasilcev iz PGD Hajdoše in Območne gasilske zveze Ptuj. Članice A, članice B in člani B so v hudi konkurenci 32 tekmovalnih enot naravnost zablesteli in se povzpeli najvišje, od koder jim je pot na tako želeno gasilsko olimpijado zdaj zares odprta.
Ta fotografija treh olimpijskih ekip skupaj govori o izjemnem uspehu hajdoškega gasilskega društva. Uspeha se je s tekmovalci veselil tudi predsednik Drago Furek (na fotografiji).
Hajdoškim gasilkam in gasilcem je uspelo nekaj, kar še ni uspelo nobenemu gasilskemu društvu v Sloveniji, in prav zato je ta uspeh tako zelo sladek in naravnost neverjeten. Torej bo že držalo, kar je takoj po uspehu dejal prvi mož hajdinske občine mag. Stanislav Glažar, da so Hajdoše zdaj najboljša in najuspešnejša vas v Sloveniji in na svetu. Tako izjemnega uspeha so se veselili tudi v domačem PGD Hajdoše, kjer sta bila s čestitkami v ospredju predsednik Drago Furek in poveljnik Davorin Vidovič, veselili so se ga tudi v OGZ Ptuj, v Podravski regiji in povsod tam, kjer so hajdoški gasilci zapisani kot izjemni tekmovalci in tovari-
ši. Vse te dobre želje bodo najboljša popotnica za gasilsko olimpijado v Franciji, kamor ekipe potujejo 14. julija.
A vendarle za vse tekmovalce to ne bo prva olimpijada, nekateri gasilci bodo barve naše države zastopali že šestič, petič, tretjič, drugič ... V PGD Hajdoše se lahko namreč pohvalijo, da so imeli svoje ekipe že na gasilskih olimpijadah v Nemčiji, na Poljskem, Danskem, Finskem, Hrvaškem in Češkem, in povsod so bili v ospredju. Nekdanji ekipi članic A je uspelo kar trikrat zapored osvojiti zlato olimpijsko medaljo, kar je v zgodovino že skrbno zapisano.
57
April 2013
Odličnost vseh treh ekip se kaže v zadnjih letih na domala vseh večjih in pomembnejših tekmovanjih po Sloveniji, kjer je PGD Hajdoše zmeraj na stopničkah. Vse to je odraz trdega dela, številnih ur treningov in priprav, znanja, odločnosti in ne nazadnje izkušenj, ki so si jih tekmovalci z leti že nabrali. Zaslužni za ta izjemen uspeh pa so tudi mentorji, ki so hkrati tudi tekmovalci: Branko Tominc, Ivo Brodnjak in Ivo Glažar ter kondicijski trener Franci Zupa-nič. Velja omeniti, da vse tri ekipe med seboj tudi dobro sodelujejo, tekmovalci spodbujajo drug drugega, in tudi to je ključ do uspeha, ki vodi na gasilsko olimpijado. Naj se ta tradicija torej nadaljuje in naj se zgodi še ena nepozabna olimpijada po »hajdoško«.
Tatjana Mohorko Foto: TM in arhiv PGD Hajdoše
Ti utrinki so nepozabni
Prvič bodo na olimpijadi mlade tekmovalke, članice A PGD Hajdoše.
Na gasilsko olimpijado potujeta še dva hajdoška gasilca: Miha Bedrač (levo) in Žiga Glažar (desno), ki sta člana mladinske ekipe PGD Starše.
Pogoje za nadaljnje priprave	ČLANICE A:
za olimpijado v Franciji	PGD Hajdoše - OGZ Ptuj
imajo naslednje tekmovalne enote:	PGD Majšperk - GZ MAJŠPERK
MLADINCI:	ČLANI B:
PGD Starše - GZ Starše	PGD Šmartno na Pohorju - GZ Slovenska Bistrica
MLADINKE:	PGD Hajdoše - OGZ Ptuj
PGD Zbilje - GZ Medvode	PGD Štrekljevec - GZ Semič
PGD Pameče - Troblje - GZ Mislinjske doline	ČLANICE B:
ČLANI A:	PGD Hajdoše - OGZ Ptuj
PGD Žažar - GZ Horjul	POKLICNI B:
PGD Šentjošt - GZ Dolomiti	PIGD Impol Slovenska Bistrica - GZ Slovenska Bistrica
PGD Šmartno na Pohorju - GZ Slovenska Bistrica	
V hvaležen spomin
1.	Ferdinand Potrč, Zg. Hajdina 101b, roj. 14.2.1925, umrl 1.3.2013.
2.	Mirko Majhen, Zg. Hajdina 45a, roj. 5.5. 1941, umrl 7.3.2013.
3.	Cecilija Kozel, Slovenja vas 34, roj. 20. 11. 1932, umrla 20.3.2013.
4.	Jožefa Markovič, Zg. Hajdina 180, roj. 24. 1. 1934, umrla 10.4.2013.
5.	Janez Lipavšek, Hajdoše 36b, roj 6. 1. 1929, umrl 19.4.2013
58
April 2013
Vodstvo OGZ Ptuj je olimpijcem s ponosom pripravilo svečani sprejem v prostorih ptujskega gasilskega društva, ki se ga je udeležil tudi hajdinski župan mag. Stanislav Glažar.
Obisk evropskih institucij v Bruslju
Na povabilo Evropske komisije je bila od 7. do 9. aprila v Bruslju delegacija županov slovenskih občin, med njimi tudi župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar. Udeleženci so se seznanili z vlogo in nalogami Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Odbora regij. Posebna pozornost je bila namenjena prav Odboru regij, ki zastopa lokalne in regionalne oblasti. Prisotnim so bili predstavljeni slovenska delegacija in njeni dosežki. Najbolj zanimiv je bil sestanek z našim komisarjem dr. Potočnikom, ki je predstavil glavne izzive, ki so pred nami do leta 2030. Razvila se je debata v zvezi s področji, ki so pod Naturo, in možnostih za financiranje projektov na teh področjih. Razgovori so potekali tudi o težavah pri črpanju sredstev v iztekajoči se finančni perspektivi, o možnostih v finančnem okviru 2013-2020 ter
načrtih za pravno in monetarno unijo. Obisk je bil organiziran na izjemno visokem nivoju, za kar gre zahvala predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji.
Vabimo vas na proslavo ob DNEvu DRZAvNosTi in na osrednjo prireditev ob 100-letnici kulturno prosvetnega društva »stane petrovič« hajdina, ki bo 24. junija 2013, ob 20. uri, na trgu pred psc hajdina. Ob 19. uri vljudno vabljeni k maši za domovino v cerkev sv. Martina na Hajdini.
Veselimo se snidenja!
V primeru slabega vremena bo proslava v dvorani Društva upokojencev Hajdina.
25. junij
Dan državnosti Republike Slovenije
1913 - 2013
100 let Kulturno prosvetnega društva »Stane Petrovič« HAJDINA
59
Čestitamo ob bližnjih praznikih in vam želimo veselo praznovanje 1. maja.
April 2013
Občinski trg znova zaživel
Ob bližnjih praznikih - 27. aprilu, dnevu upora, in 1. maju, prazniku dela - je občina Hajdina pripravila še
■	VI	V	•	I V	I •	I v
eno družabno srečanje občank in občanov.
Osrednji občinski trg pred PSC je zaživel v petek, 19. aprila, in dogodek je bil dobro obiskan. Druženje so s peko perutnic popestrili predstavniki vaških odborov, ki so perutnice ves čas skrbno pripravljali in ponujali obiskovalcem, kuharskim ekipam pa so se z dobro domačo vinsko kapljico pridružili še hajdinski kletarji. Tradicija naj bi se nadaljevala, zato lahko podoben dogodek pričakujemo tudi prihodnje leto aprila.
60