METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V JANUARJU 2015 Climate in January 2015 Tanja Cegnar anuar je osrednji mesec meteorološke zime in obič ajno najhladnejši mesec v vsem letu. Č eprav ne tako izjemno kot lani je bil tudi letošnji januar opazno toplejši od dolgoletnega povpreč ja. Najmanjši odklon je bil v visokogorju, a tudi na Goriškem odklon ni presegel 2 °C. Na Obali in v več jem delu zahodne Slovenije je bil odklon med 2 in 3 °C. V dobri polovici Slovenije so dolgoletno povpreč je presegli za 3 do 4 °C, še več ji pa je bil odklon na severovzhodu države in v Beli krajini. K velikemu odklonu je najbolj prispevala druga tretjina meseca. -10 -5 0 5 10 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) KREDARICA -10 -5 0 5 10 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) LJUBLJANA -10 -5 0 5 10 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) NOVO MESTO -10 -5 0 5 10 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) MURSKA SOBOTA -5 0 5 10 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) BILJE -5 0 5 10 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) PORTOROŽ Slika 1. Odklon povpreč ne dnevne temperature zraka januarja 2015 od povpreč ja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, January 2015 J Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4 Največ padavin je bilo v Posoč ju, v zgornjem delu so namerili tudi nad 190 mm, v Logu pod Mangartom pa kar 201 mm. Več ina Slovenije je zabeležila od 30 do 110 mm; na Obali, Goriškem, v severnem delu Ljubljanske kotline in na severovzhodu države niso presegli 70 mm. Dolgoletno povpreč je so presegli na severozahodu Slovenije, vzhodnem delu Notranjske, na Dolenjskem in v Beli krajini, na Koroškem, v več jem delu Štajerske in južnem delu Prekmurja. Največ ji presežek je bil v delu Dolenjske, saj so v Novem mestu dolgoletno povpreč je presegli kar za 71 %. Velik presežek, 59 %, je bil tudi na Koroškem. Za dolgoletnim povpreč jem so najbolj zaostajali na Goriškem, kjer je bilo le 45 % prič akovanih padavin, drugod so presegli polovico dolgoletnega povpreč ja. V prvi tretjini januarja ni bilo omembe vrednih padavin, obilne pa so bile v zadnji tretjini meseca. Dolgoletno povpreč je osonč enosti je bilo preseženo na severovzhodu države, Obali in v osrednjem delu Slovenije od meje z Avstrijo prek Ljubljanske kotline do meje s Hrvaško. V Ljubljani in Halozah je odklon presegel č etrtino dolgoletnega povpreč ja. Največ ji primanjkljaj so imeli na območ ju Novega mesta in dela Zasavja, kjer je sonce sijalo le od 50 do 75 % toliko č asa kot obič ajno. Na sliki 1 so prikazani odkloni povpreč ne dnevne temperature od dolgoletnega povpreč ja. Več ina januarskih dni je bila v nižinskem svetu toplejših od dolgoletnega povpreč ja. Na Primorskem odklon ni presegel 10 °C, v Ljubljani pa so bili kar 4 dnevi z odklonom nad 10 °C. Ohladitev v zadnji tretjini meseca je bila najizrazitejša v gorah, nekoliko manj pa na Goriškem. Na ostalih prikazanih merilnih postajah je bilo dnevno povpreč je blizu obič ajnih vrednosti. -10 -5 0 5 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C)   LJUBLJANA -20 -15 -10 -5 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka ( °C)   KREDARICA Slika 2. Povpreč na najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povpreč ji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v januarju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in January and the corresponding means of the pe- riod 1961–1990 V Ljubljani je bila povpreč na januarska temperatura 2,8 °C, kar je 3,9 °C nad dolgoletnim pov- preč jem; k tako velikemu odklonu so nekoliko bolj prispevali nadpovpreč no topli popoldnevi kot jutra. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši januar leta 2014 s 5,4 °C, sledi mu januar 2007 s 4,9 °C, nato pa januarji 1975 (4,3 °C), 1948 (4,1 °C) in 1988 (3,8 °C). Daleč najhladnejši je bil januar 1963 z −6,2 °C, z −5,7 °C mu sledi januar 1964, −5,2 °C je bila povpreč na januarska temperatura leta 1954, v januarju 1985 pa je temperaturno povpreč je znašalo −5,0 °C. Povpreč na najnižja dnevna temperatura je bila −0,1 °C, kar je 3,8 °C več od dolgoletnega povpreč ja. Najhladnejša so bila jutra v januarju 1963 z −9,6 °C, najtoplejša pa januarja 2014 s 3,3 °C, sledita januarja v letih 1988 in 2007 z 1,6 °C. Povpreč na najvišja dnevna temperatura je bila 6,1 °C, kar je 4,1 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Najtoplejši popoldnevi so bili januarja 2007 z 8,6 °C, najhladnejši pa januarja 1963 z −2,7 °C. Tempe- raturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v za- dnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k narašč a- joč emu trendu temperature. Zadnje leto je ob opazovalnem prostoru več je gradbišč e. Januar 2015 je bil v visokogorju toplejši kot v dolgoletnem povpreč ju, a odklon je bil manjši kot v nižinskem svetu. Na Kredarici je bila povpreč na temperatura zraka −6,9 °C, odklon pa 1,3 °C. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5 Najtoplejši januar je bil leta 1989 z −2,7 °C, sledijo mu januarji 2007 (−3,6 °C), 1997 (−4,0 °C) ter januarja 1990 in 1983 (−4,3 °C). Od zač etka meritev je bil najhladnejši januar 1963 (−14,7 °C), sledil mu je januar 1985 (−12,8 °C), za 0,8 °C toplejši je bil osrednji zimski mesec leta 1981, leta 1968 pa je bila povpreč na temperatura −11,1 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povpreč na najnižja dnevna in povpreč na najvišja dnevna januarska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišč e. V visokogorju so bili hladni vsi januarski dnevi, 29 hladnih dni so našteli v Rateč ah, po 25 pa v Lescah in Slovenj Gradcu. Najmanj hladnih dni je bilo na letališč u v Portorožu, zabeležili so jih le 7. V Ljubljani je bilo 14 hladnih dni, kar je 10 dni manj od dolgoletnega povpreč ja. Največ hladnih dni je bilo januarja 1964, ko so bili hladni vsi januarski dnevi, v letih 1954, 1966, 1968, 1981 in 2000 pa je bilo hladnih 30 dni. Samo 7 takih dni je bilo januarja 2014, po 11 hladnih januarskih dni je bilo v letih 1977 in 1988. 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Slika 3. Število hladnih dni v januarju in povpreč je ob- dobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with minimum daily tempera- ture 0 °C or below in January and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 4. Število ledenih dni v januarju in povpreč je ob- dobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with maximum daily tempe- rature below 0 °C in January and the corresponding mean of the period 1961–1990 Ledeni so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod ledišč em. V Ljubljani je bil januarja 2015 le en leden dan, kar je 13 dni manj od dolgoletnega povpreč ja; brez ledenih dni so bili od sredine minulega stoletja štirje januarji, največ takih dni pa je bilo v januarju 1954, ko so jih zabeležili 20. -22 -18 -14 -10 -6 -2 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C)   LJUBLJANA 2 6 10 14 18 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C)   LJUBLJANA Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v januarju in povpreč je obdobja 1961–1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in January and the 1961−1990 normals Absolutna najnižja temperatura je na Kredarici znašala −16,0 °C, zabeležena pa je bila 30. januarja. V preteklosti so v visokogorju že izmerili precej nižjo temperaturo, v letu 1985 je termometer pokazal −28,3 °C, sledil je januar 1963 z −28,0 °C, najnižja temperatura januarja 1979 je bila −27,8 °C, leta 1968 pa −26,7 °C. Po nižinah je bila najnižja temperatura več inoma izmerjena že prvi dan meseca. V Koč evju se je Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6 ohladilo na −19,6 °C, v Č rnomlju na −18,0 °C, na Bizeljskem na −15,4 °C, v Novem mestu na −14,8 °C, v Lescah na −14,5 °C, v Celju na −14,0 °C. Drugo mrzlo obdobje je bilo ob koncu meseca. Na letališč u v Portorožu se je z −2,7 °C najbolj ohladilo 27. januarja, v Biljah je bilo najhladneje dan kasneje (−5,4 °C). V Rateč ah (−13,6 °C) in Slovenj Gradcu (−11,0 °C) je najbolj zeblo zadnji dan januarja. V Ljubljani se je živo srebro spustilo na −9,6 °C kar je precej manj kot v zadnjih štirih januarjih, vendar še vedno precej nad najnižjo temperaturo v januarjih 1985 (−20,3 °C), 1963 (−20,2 °C), 1968 (−19,7 °C) ter 1987 (−18,3 °C). Na Kredarici so najvišjo temperaturo izmerili 10. januarja, ko je termometer pokazal 4,6 °C; na tem visokogorskem observatoriju je bila temperatura v preteklosti že nekajkrat višja: januarja 1999 so izmerili 9,6 °C, leta 1998 9,3 °C, 1992 8,3 °C in 1983 7,6 °C. Na Goriškem (14,9 °C) in Krasu (14,0 °C) je bila najvišja temperatura dosežena že 4. januarja, v pretežnem delu države pa se je najbolj ogrelo 16. ali 17. januarja. V Rateč ah so namerili 8,6 °C, v Portorožu 15,8 °C, v Postojni 10,8 °C, v Slovenj Gradcu 11,7 °C, najvišjo temperaturo so s 16,8 °C dosegli v Novem mestu in Č rnomlju. V Ljubljani se je ogrelo na 13,2 °C, kar je manj od rekordne temperature 16,3 °C iz januarja 2013. Visoki maksimumi so bili izmerjeni še v januarjih 2007 (15,8 °C), 1988 (14,8 °C), 1982 in 2001 (14,6 °C) ter 1994 (14,2 °C). Slika 6. Odklon povpreč ne temperature zraka januarja 2015 od povpreč ja 1961−1990 Figure 6. Mean air temperature anomaly, January 2015 1°C 2°C 3°C 4°C Povpreč na meseč na temperatura je bila januarja vsaj 1 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Najmanjši presežek je bil v visokogorju (na Kredarici 1,3 °C) in v Biljah (1,9 °C). Na Obali in več jem delu zahodne Slovenije je bil odklon med 2 in 3 °C. Največ ji odklon, in sicer med 4 in 5 °C, so imeli na severovzhodu države in v Beli krajini. Dobra polovica Slovenije je dolgoletno povpreč je presegla za 3 do 4 °C. Slika 7. Zamrznjena Blošč ica pri Veli- kih Blokah, 1. januar 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 7. Frozen Blošč ica near Velike Bloke, 1 January 2015 (Photo: Iztok Sinjur) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7 -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) BILJE -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) PORTOROŽ -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) LJUBLJANA -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) NOVO MESTO -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) CELJE -15 -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) MARIBOR -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) MURSKA SOBOTA -20 -15 -10 -5 0 5 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) KREDARICA Slika 8. Najvišja (rdeč a č rta), povpreč na (č rna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), januar 2015 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), January 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8 -16 -14 -12 -10 -8 -6 -4 -2 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka ( °C) KREDARICA -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA -9 -7 -5 -3 -1 1 3 5 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) MURSKA SOBOTA -2 0 2 4 6 8 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) PORTOROŽ -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) NOVO MESTO -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) CELJE Slika 9. Potek povpreč ne temperature zraka v januarju Figure 9. Mean air temperature in January Na vseh prikazanih postajah je bila povpreč na januarska temperatura zraka nad dolgoletnim povpreč jem, vendar presežek ni bil tako veliko kot lani. Najhladnejši na Obali je bil januar 1954 z −1,1 °C, v Ljubljani, na Kredarici in v Novem mestu pa leta 1963; v prestolnici je bilo takrat meseč no povpreč je −6,2 °C, istega leta v visokogorju −14,7 °C in v Novem mestu −6,8 °C. V Murski Soboti so leta 1964 zabeležili meseč no povpreč je −7,9 °C, v Celju pa istega leta −7,5 °C. Po nižinah je bil najtoplejši januar 2014, takrat je bilo meseč no povpreč je v Celju 4,2 °C, v Novem mestu 5,0 °C in v Portorožu 9,4 °C. Le v Murski Soboti je bil najtoplejši januar 2007, zabeležili so 3,6 °C. Na Kredarici je bil najtoplejši januar leta 1989, ko je povpreč na temperatura znašala −2,7 °C. Višina januarskih padavin je prikazana na sliki 10. V Posoč ju so več inoma namerili nad 110 mm. Največ padavin je padlo v delu Zgornjega Posoč ja, in sicer nad 190 mm, v Logu pod Mangartom so namerili kar 201 mm, le malo manj padavin (186 mm) je bilo v Soč i. V pretežnem delu Slovenije je padlo od 30 do 110 mm; na Obali, Goriškem, v severnem delu Ljubljanske kotline in na severovzhodu Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9 države niso presegli 70 mm. Pod 50 mm so namerili na merilnih postajah Slovenske Konjice (48 mm), Letališč e Portorož (45 mm), Murska Sobota (36 mm) in Veliki Dolenci (34 mm). 30 mm 70 mm 110 mm 150 mm 190 mm Slika 10. Porazdelitev padavin, januar 2015 Figure 10. Precipitation, January 2015 Dolgoletno povpreč je so presegli na severozahodu Slovenije, v vzhodnem delu Notranjske, na Dolenjskem in v Beli krajini, na Koroškem, v več jem delu Štajerske in južnem delu Prekmurja. Največ ji presežek je bil v delu Dolenjske, saj so v Novem mestu dolgoletno povpreč je presegli kar za 71 %. Velik presežek je bil tudi na Koroškem, v Slovenj Gradcu je padlo 59 % več padavin kot v dolgoletnem povpreč ju. Za dolgoletnim povpreč jem so najbolj zaostajali na Goriškem, v Biljah so dosegli le 45 % dolgoletnega povpreč ja, na ostalih merilnih mestih pa je padla več kot polovica dolgoletnega povpreč ja. Slika 11. Višina padavin januarja 2015 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1961−1990 Figure 11. Precipitation amount in January 2015 compared with 1961−1990 normals 40% 70% 100% 130% 160% Slika 12. Sneg v Ljubljani, 30. januar 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 12. Snow in Ljublja- na, 30 January 2015 (Pho- to: Iztok Sinjur) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10 0 50 100 150 200 250 Kamniška Bistrica Brnik Zg. Jezersko Podljubelj Kredarica Rateč e Lesce Log pod Mang. Soč a Kneške Ravne Bilje Godnje Portorož Postojna Nova vas Koč evje Ljubljana Novo mesto Č rnomelj-Doblič e Celje Sevno Bizeljsko Slovenske Konjice Maribor Slovenj Gradec Lendava Murska Sobota Veliki Dolenci povpreč je 1961 - 1990 januar 2015 Slika 13. Meseč na višina padavin v mm januarja 2015 in povpreč je obdobja 1961–1990 Figure 13. Monthly precipitation amount in January 2015 and the 1961–1990 normals Največ dni s padavinami vsaj 1 mm so našteli na Zgornjem Jezerskem, in sicer 10, dan manj pa na Kredarici, v Rateč ah, Č rnomlju in Soč i. Samo trije taki dnevi so bili na Obali, po 5 pa na Brniku in v Ljubljani. 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Slika 14. Število padavinskih dni v januarju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zele- na označ uje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeč a dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rume- na dneve s padavinami pod 1 mm Figure 14. Number of days in January with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključ ili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer na klasič en nač in merijo le padavine in debelino snežne odeje. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območ jih, kjer je padavin obič ajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi na klasič en nač in merila tudi potek temperature. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 11 Preglednica 1. Meseč ni meteorološki podatki, januar 2015 Table 1. Monthly meteorological data, January 2015 Postaja Padavine in pojavi RR RP SD SSX DT SS Kamniška Bistrica 77 57 7 23 1 10 Letališč e J. Puč nika 52 68 5 18 31 14 Zg. Jezersko 109 93 10 33 31 26 Log pod Mangartom 201 123 8 44 31 12 Soč a 186 120 9 30 31 13 Kobarid 155 75 7 26 31 11 Kneške Ravne 133 57 8 30 1 13 Nova vas 105 124 7 41 31 20 Sevno 75 113 8 12 1 8 Slovenske Konjice 48 90 7 14 1 7 Lendava 55 128 8 3 1 4 Veliki Dolenci 34 85 6 8 31 4 LEGENDA: LEGEND: RR − višina padavin (mm) RR − precipitation (mm) RP − višina padavin v % od povpreč ja RP − precipitation compared to the normals (%) SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) SS − number of days with snow cover SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) SSX − maximum snow cover (cm) DT − dan v mesecu DT − day in the month SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm Januarja je v Ljubljani padlo 70 mm, kar je le 85 % dolgoletnega povpreč ja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bil brez padavin januar 1964, 0,1 mm so namerili leta 1989, sledijo januarji 1993 (2 mm), 2005 (3 mm) ter 2000 (4 mm) Najobilnejše so bile padavine januarja 1948 (202 mm), 175 mm je padlo januarja 1979, 172 mm januarja 2014, 168 mm so namerili januarja 1977, januarja 1984 pa 166 mm. 0 50 100 150 200 250 300 350 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 višina padavin (mm) KREDARICA 0 50 100 150 200 250 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) PORTOROŽ 0 50 100 150 200 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 0 50 100 150 200 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) NOVO MESTO Slika 15. Padavine v januarju in povpreč je obdobja 1961−1990 Figure 15. Precipitation in January and the mean value of the period 1961−1990 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 12 Slika 16. Januarske padavine in pov- preč je obdobja 1961−1990 Figure 16. Precipitation in January and the mean value of the period 1961−1990 0 50 100 150 200 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) LJUBLJANA Na sliki 17 je shematsko prikazano januarsko trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem. Osonč enost v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem je bila zelo neenakomerna. Dolgoletno povpreč je osonč enosti je bilo preseženo na severovzhodu države, na Obali in v osrednjem delu Slovenije od meje z Avstrijo prek Ljubljanske kotline do meje s Hrvaško. V Ljubljani in Halozah je bil odklon več ji od č etrtine dolgoletnega povpreč ja. Največ ji primanjkljaj so imeli na območ ju Novega mesta in dela Zasavja, kjer so dosegli le od 50 do 75 % obič ajne osonč enosti. Slika 17. Trajanje sonč nega obsevanja januarja 2015 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1961–1990 Figure 17. Bright sunshine duration in January 2015 compared with 1961−1990 normals 50% 75% 100% 125% Največ ur sonč nega vremena so imeli v Lescah, in sicer 105. Na Obali je sonce sijalo 97 ur, kar je 104 % dolgoletnega povpreč ja. V Biljah so s 94 urami dosegli 89 %, na Kredarici pa je 91 ur 80 % obič ajne osonč enosti. V Murski Soboti je 67 ur sonč nega vremena enako 116 % dolgoletnega povpreč ja. V Mariboru pa 72 ur ustreza 104 % obič ajne osonč enosti. V Novem mestu so imeli le 48 ur sonč nega vremena in s tem dosegli komaj 70 % obič ajne osonč enosti. 0 30 60 90 120 150 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število ur LJUBLJANA Slika 18. Število ur sonč nega obsevanja v januarju in povpreč je obdobja 1961−1990 Figure 18. Bright sunshine duration in hours in January and the mean value of the period 1961–1990 Sonce je v Ljubljani sijalo 69 ur, kar je 148 % dolgoletnega povpreč ja. Doslej je sonce januarja sijalo največ č asa leta 2012, in sicer 149 ur. V letih 2005 in 1981 so zabeležili po 133 ur, sledita januarja 2000 (120 ur) in 2002 (98 ur). Najmanj sonč nega vremena je bilo januarja 1970 (4 ure), med bolj sive spadajo še januarji 1972 (9 ur), 1971 (13 ur) in 1974 (19 ur). Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 13 Jasen je dan s povpreč no oblač nostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo v Portorožu in Murski Soboti, našteli so jih po 3. Po 2 jasna dneva sta bila v Biljah, Rateč ah in na Kredarici, en tak dan pa v Lescah, Novem mestu in Slovenj Gradcu. V Ljubljani (slika 21) so zabeležili en jasen dan, dolgoletno povpreč je pa znaša 2 dneva; enako število jasnih dni kot tokrat so zabeležili še v dvanajstih januarjih, brez jasnih dni pa je bilo od sredine minulega stoletja 15 januarjev. Slika 19. Smuč arija na Pokljuki, 25. januarja 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 19. Skiing on Pokljuka, 25 januar 2015 (Photo: Iztok Sinjur) Oblač ni so dnevi s povpreč no oblač nostjo nad štiri petine. Največ takih dni, in sicer 17, je bilo v Koč evju, 16 jih je bilo v Postojni, po 15 pa v Novem mestu in Slovenj Gradcu. Najmanj oblač nih dni je bilo na Kredarici, in sicer 7, v Lescah so jih našteli 9, v Rateč ah in Murski Soboti po 10. V Ljubljani je bilo 14 oblač nih dni, kar je 4 dni manj od dolgoletnega povpreč ja (slika 22); najmanj takih dni je bilo januarja 1981 (3 dnevi), 5 so jih našteli januarja 2012; največ oblač nih januarskih dni so zabeležili januarja leta 1972, ko jih je bilo 29. Povpreč na oblač nost je bila v pretežnem delu države med 6 in 7,5 desetin. Manjši delež neba so oblaki v povpreč ju prekrivali v Rateč ah (5,1 desetina) in Lescah (5,9 desetin). Bolj oblač no vreme kot drugod pa so imeli v Koč evju, kjer je povpreč na oblač nost dosegla 7,9 desetin. V dneh od 9. do 11. je nad Slovenijo pihal moč an veter, na Kredarici so 10. januarja izmerili rekordno hitrost, veter je v sunku dosegel 221 km/h, največ je polurno povpreč je pa je znašalo 129 km/h. Moč an je bil tudi veter drugod v gorah, na Krvavcu in Lisci je sunek vetra dosegel 97 km/h, na Rogli pa 84 km/h. Moč an veter je ponekod segel tudi v nižino, npr. v Bovcu je sunek dosegel 64 km/h, na Letališč u Maribor 84 km/h in Sotinskem bregu 69 km/h. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 14 0 10 20 30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 3 6 9 sonč no obs. (ure) KREDARICA 0 10 20 30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 3 6 9 sonč no obs. (ure) LJUBLJANA 0 10 20 30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 3 6 9 sonč no obs. (ure) CELJE 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 sonč no obs. (ure) NOVO MESTO 0 10 20 30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 3 6 9 sonč no obs. (ure) MURSKA SOBOTA 0 10 20 30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 3 6 9 sonč no obs. (ure) PORTOROŽ 0 10 20 30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 3 6 9 sonč no obs. (ure) MARIBOR 0 10 20 30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 3 6 9 sonč no obs. (ure) BILJE Slika 20. Dnevne padavine (modri stolpci) in sonč no obsevanje (rumeni stolpci), januar 2015 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem č asu in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 20. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, January 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 0 2 4 6 8 10 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA c 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Slika 21. Število jasnih dni v januarju in povpreč je ob- dobja 1961−1990 Figure 21. Number of clear days in January and the mean value of the period 1961–1990 Slika 22. Število oblač nih dni v januarju in povpreč je obdobja 1961−1990 Figure 22. Number of cloudy days in January and the mean value of the period 1961–1990 Slika 23. Snežna odeja je kopnela, Grosuplje, 4. januar 2015 (levo) skromna snežna odeja na Bitenjski planini na Jelovici (900 m), 27. januar 2015 (desno) (foto: Iztok Sinjur) Figure 23. Modest snow cover, left: Grosuplje, 4 january 2015; right: Bitenjska planina, 27 January 2015 (Photo: Iztok Sinjur) Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 24) na osnovi polurnih povpreč nih hitrosti in prevladujoč ih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološ- kimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh moč no vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje moč no razlikuje. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 16 Preglednica 2. Meseč ni meteorološki podatki, januar 2015 Table 2. Monthly meteorological data, January 2015 Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 0,5 3,0 5,2 −3,7 10,0 13 −14,5 1 25 0 604 105 5,9 9 3 71 78 6 1 1 16 27 1 Kredarica 2514 −6,9 1,3 −3,2 −9,9 4,6 10 −16,0 30 31 0 833 91 80 6,2 7 1 103 99 9 0 15 31 170 31 742,8 2,6 Rateč e–Planica 864 −1,6 3,1 3,4 −5,5 8,6 17 −13,6 31 29 0 669 66 80 5,1 10 8 90 106 9 1 2 31 40 31 917,3 4,6 Bilje 55 4,6 1,9 10,0 0,4 14,9 4 −5,4 28 16 0 471 94 89 6,2 11 5 50 47 6 0 2 0 0 0 1010,2 6,8 Letališč e Portorož 2 6,3 2,9 11,1 2,4 15,8 16 −2,7 27 7 0 409 97 104 6,0 11 5 45 64 3 0 0 0 0 0 1016,8 7,1 Godnje 295 4,5 2,9 9,6 0,8 14,0 4 −5,0 1 11 0 480 6,5 14 2 74 69 8 0 0 0 0 0 Postojna 533 2,6 3,5 6,0 −1,0 10,8 17 −10,5 1 18 0 539 84 97 7,1 16 4 74 65 6 1 2 4 12 31 Koč evje 468 1,4 3,0 5,6 −2,9 13,3 17 −19,6 1 23 0 578 7,9 17 0 97 110 7 0 9 15 23 1 Ljubljana 299 2,8 3,9 6,1 −0,1 13,2 17 −9,6 1 14 0 532 69 148 7,2 14 0 70 85 5 1 7 11 15 31 981,8 6,4 Bizeljsko 170 2,4 3,7 6,5 −1,7 15,5 17 −15,4 1 17 0 546 7,1 14 1 66 114 8 1 10 10 15 1 6,3 Novo mesto 220 2,2 3,5 5,7 −1,2 16,8 17 −14,8 1 18 0 543 48 70 7,2 15 2 87 171 8 2 14 14 13 1 990,8 6,4 Č rnomelj 196 3,7 4,4 7,1 −0,7 16,8 17 −18,0 1 16 0 486 6,9 12 2 93 124 9 1 2 6 22 1 6,9 Celje 240 2,1 3,9 6,4 −2,2 15,3 17 −14,0 1 21 0 554 59 86 7,3 13 1 60 106 7 1 6 14 15 1 988,1 6,2 Maribor 275 2,7 4,0 6,7 −0,8 15,6 16 −9,7 1 18 0 536 72 104 7,4 13 0 53 109 6 1 0 10 13 1 Slovenj Gradec 452 0,6 4,0 5,0 −3,1 11,7 17 −11,0 31 25 0 602 68 83 7,1 15 1 81 159 7 1 5 14 23 31 5,6 Murska Sobota 188 2,4 4,7 6,3 −1,5 13,7 10 −11,7 1 21 0 545 67 116 6,6 10 2 36 98 6 0 5 10 8 1 995,3 5,9 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm TS − povpreč na temperatura zraka (°C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SG − število dni z meglo TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SO − število oblač nih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) RR − višina padavin (mm) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP − višina padavin v % od povpreč ja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je meseč na vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povpreč no dnevno temperaturo, č e je ta manjša ali enaka 12 °C (TS i ≤12 °C). ∑ = − ° = n i i TS C TD 1 ) 20 ( č e je C i TS ° ≤ 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 17 Preglednica 3. Dekadna povpreč na, maksimalna in minimalna temperatura zraka, januar 2015 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, January 2015 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 5,7 10,7 12,4 1,7 −1,6 0,4 −4,6 7,4 13,0 15,8 3,1 −0,9 2,3 −1,3 6,0 9,9 11,4 2,5 −2,7 1,1 −4,6 Bilje 3,4 9,6 14,9 −1,2 −5,1 −3,0 −7,2 5,7 11,3 14,1 1,7 −2,1 0,8 −3,8 4,6 9,0 11,8 0,5 −5,4 −1,1 −7,5 Postojna 2,0 5,7 10,6 −2,5 −10,5 −3,3 −11,0 4,7 8,5 10,8 0,9 −6,0 0,9 −6,1 1,2 4,1 5,3 −1,3 −6,4 −1,8 −10,0 Koč evje −1,0 4,2 10,5 −6,7 −19,6 −8,5 −21,5 4,8 8,9 13,3 0,6 −4,1 −0,9 −5,7 0,4 3,8 5,5 −2,6 −7,1 −3,6 −11,6 Rateč e −2,3 2,6 6,0 −7,1 −13,5 −10,8 −17,6 −0,5 5,0 8,6 −4,0 −6,9 −6,1 −11,4 −1,8 2,7 4,7 −5,6 −13,6 −7,2 −16,8 Lesce −1,5 3,9 8,0 −7,4 −14,5 −8,9 −15,0 2,3 7,3 10,0 −1,8 −5,5 −3,0 −7,2 0,8 4,4 9,0 −2,1 −12,0 −3,2 −14,0 Slovenj Gradec −0,8 3,9 10,4 −5,6 −9,2 −9,0 −14,0 2,1 7,1 11,7 −1,7 −4,6 −3,3 −7,4 0,4 4,0 6,6 −2,1 −11,0 −2,7 −11,0 Brnik −2,4 4,1 10,0 −7,6 −14,8 3,6 8,1 11,2 −0,8 −4,7 0,8 4,2 7,2 −2,3 −7,6 Ljubljana 1,0 4,7 11,5 −2,3 −9,6 −7,5 −15,7 5,7 9,2 13,2 2,4 −1,5 −0,3 −5,0 1,9 4,6 7,8 −0,3 −5,1 −2,6 −8,0 Novo mesto −0,1 3,5 8,8 −4,5 −14,8 −7,2 −17,7 5,2 9,0 16,8 1,3 −1,5 −0,7 −4,6 1,7 4,7 6,8 −0,4 −4,3 −2,0 −7,3 Č rnomelj 1,4 5,4 15,0 −4,1 −18,0 −7,0 −22,0 7,6 11,4 16,8 2,0 −2,0 0,1 −5,0 2,2 4,9 7,6 −0,1 −4,5 −1,2 −7,0 Bizeljsko 0,0 4,1 11,5 −5,2 −15,4 5,3 10,2 15,5 0,5 −2,1 1,9 5,2 7,4 −0,6 −5,4 Celje −0,7 4,2 9,9 −6,7 −14,0 −8,9 −18,1 5,6 9,8 15,3 1,3 −3,5 −1,4 −6,2 1,5 5,2 6,9 −1,3 −6,5 −2,3 −9,1 Starše 0,6 4,8 12,2 −3,9 −12,0 −6,8 −16,1 5,6 9,6 13,6 1,8 −2,5 0,2 −3,7 2,4 4,9 7,4 0,0 −5,5 −1,1 −6,0 Maribor 0,9 5,4 14,5 −3,1 −9,7 4,9 9,9 15,6 0,7 −2,6 2,3 5,0 6,7 −0,1 −4,6 Murska Sobota 0,5 4,8 13,7 −4,4 −11,7 −6,2 −15,7 4,9 9,8 13,6 −0,2 −2,8 −2,3 −5,4 2,0 4,6 7,0 −0,1 −4,5 −1,1 −7,3 Veliki Dolenci 1,2 4,1 14,0 −3,2 −8,2 −7,5 −14,6 4,7 9,4 12,8 1,1 −1,8 −2,9 −6,2 1,4 3,6 6,4 −0,5 −4,6 −3,0 −8,2 LEGENDA: LEGEND: Tpovp − povpreč na temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tpovp − mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp − povpreč na maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − manjkajoč a vrednost − missing value Tmin povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin povp − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 povp − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 18 Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, januar 2015 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, January 2015 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III. M od 1. 1. 2015 I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 0,0 0 0,1 1 45,1 3 45,2 4 45 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 0,1 1 10,8 5 39,1 4 50,0 10 50 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 0,0 0 17,1 4 57,3 6 74,4 10 74 7 2 0 0 12 2 12 4 Koč evje 0,0 0 28,8 3 68,0 7 96,8 10 97 23 10 2 2 14 3 23 15 Rateč e 5,7 3 46,8 4 37,3 5 89,8 12 90 19 10 12 10 40 11 40 31 Lesce 1,8 2 24,8 4 44,8 4 71,4 10 71 27 10 7 4 24 2 27 16 Slovenj Gradec 0,3 1 16,5 3 64,1 6 80,9 10 81 10 10 2 2 23 2 23 14 Brnik 0,4 1 12,0 2 39,8 4 52,2 7 52 16 10 2 2 18 2 18 14 Ljubljana 0,2 1 23,8 4 45,7 6 69,7 11 70 13 9 0 0 15 2 15 11 Sevno 0,1 1 23,4 3 51,2 7 74,7 11 75 Novo mesto 0,1 1 20,1 3 67,2 7 87,4 11 87 13 10 3 3 4 1 13 14 Č rnomelj 0,3 1 27,1 5 65,4 8 92,8 14 93 22 5 0 0 3 1 22 6 Bizeljsko 0,5 2 26,6 5 39,0 8 66,1 15 66 15 10 0 0 0 0 15 10 Celje 0,2 1 20,0 3 40,0 6 60,2 10 60 15 10 4 2 4 2 15 14 Starše 0,0 0 11,2 2 40,3 5 51,5 7 52 15 5 0 0 2 1 15 6 Maribor 0,4 2 8,4 3 44,6 5 53,4 10 53 13 9 0 0 7 1 13 10 Murska Sobota 1,7 3 6,5 3 28,0 7 36,2 13 36 8 9 0 0 1 1 8 10 Veliki Dolenci 2,0 2 6,1 3 25,9 5 34,0 10 34 5 3 0 0 8 1 8 4 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. januarja 2015 RR − višina padavin (mm) p.d. − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm od 1. 1. 2015 − letna vsota padavin do tekoč ega meseca (mm) Dmax − višina snežne odeje (cm) s.d. − število dni s snežno odejo ob 7. uri LEGEND: I., II., III., M − decade and month RR − precipitation (mm) p.d. − number of days with precipitation 0,1 mm or more od 1. 1. 2015 − total precipitation from the beginning of this year (mm) Dmax − snow cover (cm) s.d. − number of days with snow cover 0 10 20 30 40 50 1.jan 6.jan 11.jan 16.jan 21.jan 26.jan višina padavin (mm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 19 Ljubljana Maribor Kredarica N E S W 5 % 10 % 15 % 11.3 % 8.9 % 13.4 % 9.5 % 6.0 % 3.1 % 3.4 % 3.3 % 3.0 % 6.2 % 6.7 % 6.8 % 7.0 % 2.8 % 3.3 % 5.3 % 1.2 m/s 0.9 m/s 0.9 m/s 0.8 m/s 0.9 m/s 1.0 m/s 1.3 m/s 1.3 m/s 1.5 m/s 1.5 m/s 1.4 m/s 2.0 m/s 2.6 m/s 1.9 m/s 1.3 m/s 1.2 m/s N E S W 4 % 8 % 12 % 16 % 5.1 % 3.9 % 4.5 % 2.6 % 2.2 % 5.3 % 13.2 % 10.0 % 6.0 % 2.5 % 1.9 % 3.6 % 6.4 % 15.2 % 11.0 % 5.4 % 1.4 m/s 0.9 m/s 0.7 m/s 0.5 m/s 0.5 m/s 0.7 m/s 0.9 m/s 1.3 m/s 1.6 m/s 1.0 m/s 0.8 m/s 1.6 m/s 1.4 m/s 1.4 m/s 1.0 m/s 1.1 m/s N E S W 11 % 22 % 33 % brezvetrje: 0.8 % 8.8 % 2.8 % 3.2 % 2.3 % 2.5 % 6.2 % 6.6 % 1.2 % 0.5 % 0.5 % 0.2 % 0.2 % 1.4 % 14.2 % 33.0 % 15.6 % 7.6 m/s 5.8 m/s 4.7 m/s 3.6 m/s 2.8 m/s 3.5 m/s 5.7 m/s 4.4 m/s 3.4 m/s 1.9 m/s 1.3 m/s 0.8 m/s 6.9 m/s 10.0 m/s 11.0 m/s 9.3 m/s Novo mesto Portorož – letališč e Bilje N E S W 5 % 10 % 15 % 1.5 % 3.0 % 8.6 % 7.1 % 3.2 % 1.6 % 1.8 % 4.7 % 10.9 % 12.5 % 14.2 % 12.8 % 10.2 % 4.0 % 2.0 % 1.6 % 0.6 m/s 0.9 m/s 1.4 m/s 1.4 m/s 0.8 m/s 0.6 m/s 0.6 m/s 0.9 m/s 1.2 m/s 1.4 m/s 1.7 m/s 1.2 m/s 1.0 m/s 1.0 m/s 0.7 m/s 0.7 m/s N E S W 10 % 20 % 30 % 2.4 % 2.0 % 4.4 % 8.8 % 2.8 % 23.8 % 28.3 % 5.6 % 2.8 % 2.0 % 2.0 % 1.9 % 2.3 % 3.8 % 3.9 % 3.2 % 2.1 m/s 2.9 m/s 4.2 m/s 4.7 m/s 3.2 m/s 3.1 m/s 3.4 m/s 3.9 m/s 2.8 m/s 2.5 m/s 1.8 m/s 1.6 m/s 1.8 m/s 1.6 m/s 2.0 m/s 2.1 m/s N E S W 8 % 16 % 24 % 32 % 1.5 % 1.4 % 2.4 % 5.9 % 31.2 % 24.6 % 4.8 % 2.2 % 2.5 % 3.7 % 4.8 % 4.0 % 3.7 % 2.0 % 1.9 % 2.4 % 1.0 m/s 0.8 m/s 1.3 m/s 1.5 m/s 1.5 m/s 1.2 m/s 1.2 m/s 2.0 m/s 1.2 m/s 1.3 m/s 0.9 m/s 0.8 m/s 0.9 m/s 1.3 m/s 0.9 m/s 1.5 m/s Slika 24. Vetrovne rože, januar 2015 Figure 24. Wind roses, January 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 Podatki na letališč u v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; vzhodjugovzhodniku in jugovzhodniku je pripadlo 52 % vseh terminov; veter je v 7 dneh presegel 10 m/s; najmoč nejši sunek je 23. januarja dosegel 16,6 m/s. V Kopru je bilo 11 dni z vetrom nad 10 m/s. V Biljah sta vzhodnik in vzhodjugovzhodnik skupno pihala v 56 % vseh terminov. Najmoč nejši sunek je 4. in 7. januarja dosegel 14,4 m/s, bili so 3 dnevi z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani je severovzhodnik s sosednjima smerema pihal v 32 % vseh terminov, jugozahodniku s sosednjima smerema pa je pripadlo 20 % terminov. Veter je v 7 dneh presegel 10 m/s, 4. januarja je dosegel 13,1 m/s. Na Kredarici je severozahodnik s sosednjima smerema pihal v 63 % vseh terminov, vzhodjugovzhodniku in jugovzhodniku pa je pripadlo 13 % vseh terminov. Bilo je 12 dni z vetrom nad 30 m/s. V Mariboru je severozahodniku in zahodseverozahodniku pripadlo 26 % vseh primerov, jugovzhod- niku s sosednjima smerema pa 28 % terminov. Sunek vetra je 20. januarja dosegel 18,1 m/s; hitrost vetra nad 10 m/s so zabeležili v sedmih dnevih. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 61 % vseh primerov, vzhodseverovzhodnik in severovzhodik pa v 16 % vseh terminov; veter je le 17. januarja dosegel hitrost 17,5 m/s, bilo je 5 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je sunek vetra v 5 dneh presegel 20 m/s. 16. januarja je najmoč nejši sunek dosegel 24,8 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 10 dni z vetrom nad 10 m/s, 23. januarja je veter v sunku dosegel hitrost 20,0 m/s. Slika 25. Pogled na Triglav s Porezna (1630 m), 18. januar 2015 (foto: Jaka Ortar) Figure 25. Triglav, view from Porezen, 18 January 2015 (Photo: Jaka Ortar) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 21 V prvi tretjini januarja je bila povpreč na temperatura zraka nad dolgoletnim povpreč jem. V več jem delu države so bili odkloni med 1 in 3 °C, več ji odklon do 3,5 °C so zabeležili v Postojni, Rateč ah, Slovenj Gradcu in v Prekmurju. Odklon le 0,4 so dosegli na Brniku. Padavin v prvi tretjini meseca na več ini merilnih postaj ni bilo, v Rateč ah so dosegli petino obič ajnih padavin, okoli 15 % pa v Prekmurju. V Ljubljani je bilo dvakrat toliko sonč nega vremena kot obič ajno, v Murski Soboti so dolgoletno povpreč je presegli za tretjino, v Portorožu za petino, v Postojni pa za desetino. V Biljah, Celju in Mariboru je bila osonč enost obič ajna, drugod so za dolgoletni povpreč jem zaostajali. Največ ji zaostanek je bil v Novem mestu, kjer je sonce sijalo le 58 % toliko č asa kot obič ajno. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in meseč nih vrednosti nekaterih parametrov od povpreč ja 1961–1990, januar 2015 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961–1990, January 2015 Postaja Temperatura zraka Padavine Sonč no obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 2,4 4,2 2,6 2,9 0 0 193 64 121 113 80 104 Bilje 1,0 3,5 1,1 1,9 0 32 89 47 99 87 82 89 Postojna 3,5 6,4 0,9 3,5 0 55 124 65 109 90 94 97 Koč evje 1,2 7,4 0,7 3,0 0 89 253 110 Rateč e 3,3 4,6 1,5 3,1 21 165 125 106 73 86 80 80 Lesce 1,4 5,4 2,2 3,0 6 83 123 78 Slovenj Gradec 3,2 6,3 2,5 4,0 2 97 377 159 91 92 70 83 Letališč e J. Puč nika 0,4 7,0 2,1 3,1 1 45 151 68 Ljubljana 2,5 7,7 1,8 3,9 1 90 172 85 206 143 112 148 Sevno 0 103 277 113 Novo mesto 1,5 7,7 1,7 3,5 1 118 415 171 58 80 71 70 Č rnomelj 2,3 9,4 1,7 4,4 1 97 310 124 Bizeljsko 1,5 7,7 1,9 3,7 3 134 196 114 Celje 1,4 8,5 2,1 3,9 1 95 229 106 100 88 73 86 Starše 2,5 8,2 2,6 4,4 0 61 265 101 Maribor 2,7 7,2 2,3 4,0 2 47 299 109 98 129 89 104 Murska Sobota 3,1 8,3 3,2 4,7 15 50 235 98 134 184 59 116 Veliki Dolenci 3,3 7,3 1,7 4,0 14 46 206 85 LEGENDA: Temperatura zraka − odklon povpreč ne temperature zraka na višini 2 m od povpreč ja 1961–1990 (°C) Padavine − padavine v primerjavi s povpreč jem 1961–1990 (%) Sonč no obsevanje − trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi s povpreč jem 1961–1990 (%) I., II., III., M − tretjine in mesec LEGEND: Temperature − mean temperature anomaly (°C) Precipitation − precipitation compared to the 1961–1990 normals(%) Sunshine duration − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) I., II., III., M − thirds and month Osrednja tretjina januarja je bila obč utno toplejša kot obič ajno. Odkloni so bili med 4 in 9 °C, manjši odklon je bil le v Biljah (3,5 °C), več ji pa v Č rnomlju (9,4 °C). Na Obali ni bilo padavin, tudi več ina merilnih mest je poroč ala o podpovpreč nih padavinah, le v Rateč ah je padlo 165 % obič ajnih padavin, na Bizeljskem 134 %, v Novem mestu 118 % in v Sevnem 103 %. V Prekmurju je sonce sijalo 184 % toliko č asa kot v dolgoletnem povpreč ju, v Ljubljani 143 %, v Mariboru 129 % in na Obali 121 %. Drugod obič ajne osonč enosti niso dosegli, največ ji zaostanek so imeli v Novem mestu, kjer je sonce sijalo za petino manj č asa kot obič ajno. V zadnji tretjini meseca je povpreč na temperatura presegla dolgoletno povpreč je za 1 do 3 °C. Manjši presežek so imeli v Postojni (0,9 °C) in v Koč evju (0,7 °C). V Murski Soboti je odklon znašal 3,2 °C. Le v Biljah so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali za dobro desetino. Drugod je bilo dolgoletno povpreč je preseženo, v Novem mestu je padla kar štirikratna obič ajna količ ina padavin, 377 % so dosegli v Slovenj Gradcu, trikrat toliko padavin kot v dolgoletnem povpreč ju je bilo v Č rnomlju in Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 22 Mariboru. Samo v Ljubljani so dolgoletno povpreč je osonč enosti presegli (sonce je sijalo 112 % dolgoletnega povpreč ja), drugod je sonč nega vremena primanjkovalo, najbolj v Murski Soboti, kjer so dosegli le tri petine obič ajne osonč enosti. 0 100 200 300 400 500 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 višina (cm) KREDARICA 0 20 40 60 80 100 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina (cm) LJUBLJANA Slika 26. Največ ja višina snega v januarju Figure 26. Maximum snow cover depth in January Na Kredarici so 31. januarja zabeležili 170 cm snega, kar je manj kot v zadnjih dveh letih in tudi opazno manj od dolgoletnega povpreč ja. Najdebelejšo snežno odejo so na Kredarici zabeležili v januarjih 1977 (434 cm) in 2001 (415 cm) ter 2009 in 2011 (380 cm). Najmanj snega je bilo januarja 1989, namerili so ga le 30 cm, nato v januarjih 2002 (50 cm), 1968 (100 cm) in 2005 (115 cm). Januarja 2015 je sneg na Kredarici prekrival tla 31 dni, kar je toliko kot vsak januar, odkar so prič eli z meritvami. 0 50 100 150 200 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan višina (cm) KREDARICA Slika 27. Dnevna višina snežne odeje na Kredarici, januar 2015 Figure 27. Daily snow cover depth, January 2015 V Ljubljani je januarja 2015 snežna odeja prekrivala tla 11 dni, zadnji dan meseca je debelina snežne odeje dosegla 15 cm. Januar je minil brez snega v letih 1975, 1989, 1990 in 1998 ter 2012. V prestolnici je bilo največ snega leta 1987, ko je snežna odeja dosegla 89 cm. V Rateč ah je snežna odeja dosegla debelino 40 cm, v Logu pod Mangartom 44 cm, v Novi vasi 41 cm, na Zgornjem Jezerskem 33 cm, v Soč i in Kneških Ravnah 30 cm, v Lescah 27 cm, v Kobaridu 26 cm, v Koč evju, Kamniški Bistrici in Slovenj Gradcu 23 cm, v Č rnomlju 22 cm, na Brniku 18 cm, v Celju 15 cm, v Slovenskih Konjicah 14 cm, v Novem mestu in Mariboru 13 cm, v Postojni in Sevnem 12 cm, v Murski Soboti in Velikih Dolencih 8 cm ter v Lendavi 3 cm. Na Obali, Krasu in Goriškem ni bilo snežne odeje. Število dni s snežno odejo je na več ini prikazanih postaj zaostajalo za dolgoletnim povpreč jem, le v Rateč ah so z 31 dnevi dolgoletno povpreč je presegli. Najdebelejša je bila snežna odeja prvi ali pa zadnji januarski dan. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 23 0 5 10 15 20 25 30 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 25 30 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število dni NOVO MESTO 0 5 10 15 20 25 30 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število dni MURSKA SOBOTA 0 5 10 15 20 25 30 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število dni RATEČ E Slika 28. Število dni z zabeleženo snežno odejo v januarju Figure 28. Number of days with snow cover in January Januarja so nevihte prava redkost, v Novem mestu so zabeležili dva dneva z grmenjem, nekaj postaj je zabeležilo po en tak dan, na Primorskem in še ponekod drugod takih dni ni bilo. Na Kredarici so zabeležili 15 dni, ko so jih vsaj nekaj č asa ovijali oblaki. 14 dni z meglo so imeli v Novem mestu, 10 na Bizeljskem, 9 v Koč evju. Na Obali in na Goriškem megle ni bilo. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v zač etku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni č as, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različ nih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. Januarja je bilo v Ljubljani 7 dni z meglo, kar je 8 dni manj od dolgoletnega povpreč ja. V tem stoletju število meglenih dni še ni bilo preseženo, je pa bilo lani izenač eno. Največ meglenih dni je bilo v januarjih 1952 in 1965, in sicer po 28, najmanj pa leta 2001, ko so bili taki le trije dnevi, štiri take dni smo zabeležili januarja 2012. Slika 29. Januarsko število dni z meglo in povpreč je obdobja 1961–1990 Figure 29. Number of foggy days in January and the mean value of the period 1961–1990 0 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Na sliki 30 levo je prikazan povpreč ni zrač ni tlak v Ljubljani. Ni prerač unan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Prvi dan meseca je bilo dnevno povpreč je 1000,0 mb, kar je bilo največ v januarju 2015. Več ina meseca je minila brez velikih in hitrih Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 24 sprememb. Ob koncu meseca smo doživeli enega izmed najbolj izrazitih padcev zrač nega tlaka, 30. ja- nuarja se je dnevno povpreč je spustilo na 942,8 mb, kar je ena izmed doslej najnižjih vrednosti. 940 960 980 1000 1020 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan zrač ni tlak (mb) LJUBLJANA 0 3 6 9 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan tlak vodne pare (mb) LJUBLJANA Slika 30. Potek povpreč nega zrač nega tlaka in povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare, januar 2015 Figure 30. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure, January 2015 Na sliki 30 desno je prikazan potek povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Prvi dan meseca je bil parni tlak 2,9 mb, kar je bilo najmanj v januarju 2015. Nato se je vsebnost vodne pare v zraku poveč ala, 10. dne je dosegla 8,3 mb, najvišja vrednost pa je bila dosežena 17. januarja, in sicer 10,0 mb, nato je nad Slovenijo pritekal bolj suh zrak. 22. januarja je delni tlak vodne pare še dosegel 8,0 mb, v nadaljevanju mesca pa je še upadal. Zadnje tri dni januarja se je delni tlak vodne pare gibal okoli 6 mb. Slika 31. V Ljubljani je 30. januarja 2015 moč no snežilo (foto: Tanja Cegnar) Figure 31. Snow in Ljubljana, 30 January 2015 (Photo: Tanja Cegnar) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 25 SUMMARY The mean air temperature in January exceeded the 1961–1990 normals by at least 1 °C. The anomaly in the mountains and the Goriška region was between 1 and 2 °C. On the Coast and most of west part of Slovenia the anomaly was between 2 and 3 °C. A bit more then half of Slovenia observed the anomaly between 3 to 4 °C, and in Bela krajina and northeast the anomaly was up to 5 °C. More sunny weather than usual was observed on the northeast, Coast and central part of Slovenia extending form the border with Austria to the border with Croatia. In Ljubljana and Haloze the anomaly exceeded 25 %. The largest negative anomaly was observed in Novo mesto and part of Zasavje, where only from 50 to 75 % of the normal sunshine duration was reported. Strong wind was blowing from 9 to 11 January, on Kredarica tha strongest gust of wind reached 221 km/h. No snow cover was reported in on the Coast, Kras and the Goriška region. Snow cover was present the whole month in the mountains and in Rateč e. In Ljubljana 11 days with snow cover were reported and maximum snow cover reached 15 cm. Maximum snow cover on Kredarica was 170 cm, therefore it was below the normal. In January precipitation was abundant in Posoč je, in upper part more than 190 mm were reported. Most of Slovenia observed from 30 to 110 mm; on the Coast, the Goriška region, north of Ljubljana basin, and northeast of Slovenia less than 70 mm fell. The normals were exceeded on northwest of Slovenia, east of Notranjska, in Dolenjska, Bela krajina, Koroška and southern part of Prekmurje. In Novo mesto the normal was exceeded by 71 %, in Koroška 59 %. Among regions with negative anomaly the most outstanding was the Goriška region where only 45 % of the normals fell, elsewhere more than 50 % of the normals were registered. The first third of January was almost completely dry, while during the last third of January precipitation was abundant. Slika 32. Noč na Pokljuki, 31. januar 2015 (foto: Aleksander Marinšek) Figure 32. Night on Pokljuka, 31 Ja- nuary 2015 (Photo: Aleksander Ma- rinšek) Abbreviations in the Table 2: NV − altitude above the mean sea level (m) PO − mean cloud amount (in tenth) TS − mean monthly air temperature (°C) SO − number of cloudy days TOD − temperature anomaly (°C) SJ − number of clear days TX − mean daily temperature maximum for a month (°C) RR − total amount of precipitation (mm) TM − mean daily temperature minimum for a month (°C) RP − % of the normal amount of precipitation TAX − absolute monthly temperature maximum (°C) SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm) DT − day in the month SN − number of days with thunderstorm and thunder TAM − absolute monthly temperature minimum (°C) SG − number of days with fog SM − number of days with min. air temperature < 0 °C SS − number of days with snow cover at 7 a. m. SX − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C SSX − maximum snow cover depth (cm) TD − number of heating degree days P − average pressure (hPa) OBS − bright sunshine duration in hours PP − average vapor pressure (hPa) RO − % of the normal bright sunshine duration