gksih SZDL SKUPŠČINSKA Ijubljand center PftlLOOA Dogovori VTEJPRILOGISMO ZBRALIVSE POMEMBNEJŠEDOKUMENTE, KI SO NUJNO POTREBNI DELEGATOMINDELEGACIJAM ZA OPRAVLJANJENJIHOVIH FUNKCIJ V TEMELJNIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJAHIN SKUPNOSTIH TER ZA SPREJEMANJE ODLOČITEV V OBČINSKISKUPŠČINIIN SKUPŠČINAHŠIRŠIH DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI. PREPRIČANISMO DA BODO TAKO ZBRANIDOKUMENTI NEPOGREŠLJIVPRIPOMOČEK DELEGATOMINDELEGACIJAM PRINJIHOVEMDEL U. UREDNIŠTVO 2 / dogovori - skupščinska priloga VSEBINA: 1 Statut občine Ljubljana Center * str. 5 2. Poslovnik za delo skupščine občine LjubljanaCenter . str. 41 3. Odloko načinu delegiranja delegatov občine Ljubljana Center v zbor občin skupščine SR Slovenije str. 59 4. Odlok o načinu delegiranja delegatovv zbor združenega dela t skupščine SR Slovenije . str. 60 5. Odlok o načinu delegiranja delegatov občine Ljubljana Center v zbor občin skupščine mesta Ljubljane - str. 61 6. Odlok o načinu delegiranja delegatovv zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljahe str. 62 7. Odlok o stalnih komisijah skupščine občine Ljubljana Center str. 64 8. Odlokodelegiranju delegatovvzbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Center str. 66 9. Sporazum o oblikovanju konference delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Center str. 68 10. Pregled konferenc delegacij za delegiranje delegatovv zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Center, oblikovanih s sporazumi str. 71 11. Odlok o določitvi števila delegatov, ki jih konference delegacij delegirajo na seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Center str. 81 12. Ocena delovanja delegatskega skupščinskega sistema v občini LjubljanaCentervmandatnem ' -obdobju 1978-1982 _____"' . str. 83 4 / dogovori - skupščinska priloga Statutarno pravna komlalja Skupičlna občina LJubljana Ctntar )• n* podlagl tklapa vaah zborov Skupičln* ottlna L|ubl|an» Cantar »prajataga na - aaji zbora zdruianaga dala, dn« 27. oktobra 1981, - a«|l zbora kra|*vnlh akupnoatl, dna 29. »aptambra 1981 In - aajl družbanopollttčntga zbora, dn« 29. oktobra 1981 Izdalala nauradno pr«člič«no b«a«dllo 8tatuta občlrta LJublJana Cantar. Prl Izdalavl baaadlla )• komlal)a upoitavala: - baaedllo Statuta občln« L)ubl)ana Ctnter, ob|avl|«no v Uradntm llttu 8R8, it. 2/78 z dne 30. |anuar]a 1978 In - betadllo •pramamb In dopolnltav Statuta občlna LJublJana Canttr, objavljano v Uradntm liatu SR8, it. 33/81 z dnt 7. decembra 1981. Nauradno pračlačcno beaadllo Statuta občln« Ljubljana C*nt«r a« glaal Statut občine Ljubljana Center Kot skupni dogovor delovnih Ijudi in občanov v te-meljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih oblikah samoupravnega povezovanja in združe-vanja v občini. I. TEMEUNA NAČELA I Samoupravljanje, ki temelji na ustavno opredelje-nem družbenoekonomskem in političnem sistemu, je za delovne Ijudi in občane občine Ljubljana Center neodtujljiva pravica in dolžnost. Nihče ne sme delovnim Ijudem in občanom kratiti svoboščin, pravic in dolžnosti, ki jih zagotavljajo ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije, ustava Socialistične republike Slovehije in ta statut. Delovni Ijudje in občani uresničujejo in varujejo te svoboščine, pravice in dolžnosti neposredno, v sociali-stični zvezi delovnega Ijudstva, zvezi sindikatov, zvezi socialistične mladine in v zvezi združenj borcev NOV ter družbenih organizacijah društvih in združenjih, ka-terih idejna, vodila in politična sila je zveza komuni-stov. Tu se dogovarjajo za politično in akcijsko enot-nost socialističnih sil v usmerjanju družbenega raz-voja. II Delovni Ijudje in občani negujejo, razvijajo in po-glabljajo vrednote narodnoosvobodilnega boja, Ijud-ske revolucije in socialistične izgradnje ter s tem ustvarjajo idejno politične pogoje za vsestranski razvoj socialistične samoupravne družbe. Delovni Ijudje in občani so dolžni neposredno in v samoupravnih organih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih \n družbenih organiza-cijah, društvih in združenjih ter državnih organih, s svojo dejavnostjo. - krepiti materialno osnovo družbe in posameznikov, s tem da razvijajo proizvajalne sile, večajo proizvod-nost dela in nenehno razvijajo socialistične samou-pravne odnose; - ustvarjati pogoje za odpravljanje razlik med um-skim in fizičnim delom, tako da bo človekovo delo čedalje popolnejši izraz ustvarjalnosti in človekove osebnosti; t - širiti in razvijati vse oblike samoupravljanja ter graditi med Ijudmi odnose, ki temeljijo na zavesti o skupnih interesih, na socialistični morali in na svobo-dni dejavnosti človeka; - krepiti in razvijati bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije; - prispevati k uresniSevanju človekovih svoboš^!n in pravic, k humanizaciji družbenega okoija in človekove osebnosti, h krepitvi solidarnosti med Ijudmi in k spo-štovanju filovekovega dostojanstva; - razvijati vsestransko sodelovanje z vsemi narodi v skladu z načeli neuvrščene politike naše države ter solidarnosti delavskega razreda in vseh delovnih Ijudi. Delovnl Ijudje in občani občine Ljubljana Center neposredno in v samoupravnih organih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organiza-cijah, društvih in združenjih in v občinski skupščini organizirajo in izvajajo priprave za splošni Ijudski od-por ter organizirajo družbeno samozaščito. S tem za-gotavljajo osnovne pogoje varovanja svobode, neodvi-snosti in suverenosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter samoupravne socialistične družbe. III Delovni Ijudje \n občani v občini odločajo o uresniče-vanju svojih skupnih interesov v temeljnih in drugih organizacijah združenegadela, v krajevnih skuphostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samou-pravnih organizacijah in skupnosti ter v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, društvih ter združenjih s sa-moupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovar-janjem ter po delegatih v občinski skupščini in v drugih organih samoupravljanja. Delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pra-vice in odločajo o drugih vprašanjih svojega družbe-noekonomskega položaja v temeljni organizaciji zdru-ženega dela. Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, je zajamčeno, da pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela, in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev, skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene repro-dukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združeva-nja dela in sredstev ter si pridobiva osebni dohodek. Delavci v združenem delu tudi zunaj temeljne organi-zacije združenega dela, v okviru družbenopolitičnih skupnosti prek delegatskega sistema neposredno od-ločajo in enakopravno uresničujejo svoje družbenoe-konomske in druge samoupravne pravice v družbi ter odločajo o zadovoljevanju splošnih, skupnih in oseb-nih potreb. V krajevni skupnosti delovni Ijudje in občani odlo-čajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in o solidarnem zadovoljevanju skupnih potreb na po-dročju urejanja naselij, prebivanja, komunalnih dejav-nosti, otroškega in socialnega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, zaščite potrošnikov, varstva in izboljševanja človekovega okolja, Ijudske obrambe, družbene samozaščite in na drugih področjih življenja indela. S samoupravnim sporazumevanjem in na drug način se povezujejo za uresničevanje teh in drugih interesov z organizacijami združenega dela, samou-pravnimi interesnimi skupnostmi ter z drugimi samou-pravnimi organizacijami in skupnostmi na območju krajevne skupnosti in zunaj nje. IV Za organizirano zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, telesne kulture, socialnega varstva ter social-nega skrbstva, zdravstva, varstva človekovega okolja, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva in na drugih področjih, ustanavljajo delavci in drugi delovni Ijudje neposredno in po svojih organizacijah združe-nega dela ter po drugih organizacijah in skupnostih z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, samoupravne interesne skupnosti. V sa-moupravnih interesnih skupnostih skupno, enako-pravno \n sporazumno odločajo o opravljanju teh de-javnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko njihovega razvoja, združujejo sredstva za financiranje teh dejavnosti in opravljajo druge zadeve ali uresniču-jejo druge skupne interese, ki izvirajo iz odnosov na področjih, za katere so ustanovljene. Delavci in drugi delovni Ijudje, ki ustanovijo samou-pravno interesno skupnost, urejajo na načelih enako-pravnosti medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnim sporazumom o ustano-vitvi, s statutom in pogodbo. Z ureditvijo teh razmerij, pravic, obveznosti in odgo-vornosti, mora biti delavcem in drugim delovnim Iju-dem, ki dajejo sredstva za uresničevanje ciijev samou-pravne interesne skupnosti, zagotovoljena pravice, da odločajo o teh sredstvih. Delavcem v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost na podrocju za katere je bila samoupravna interesna skupnost usta-novljena, pa pravica, da v svobodni menjavi dela ure-sničujejo enak družbenoekonomski položaj kot delavci v drugih organizacijah združenega dela. Delavci in drugi delovni Ijudje ter občani, samo-upravno povezani in organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v društvih in združenjih in v krajevnih skupnostih, ure-sničujejo svoje pravice in dolžnosti tudi v občinski skupščini. Temeljno izhodišče za organiziranje in delo-vanje delegatskega skupščinskega sistema je zastopa-nost vseh avtentičnih interesov delavcev, delovnih Ijudi in občanov. VI "" ' ¦ Zveza komunistov v občini, kot del Zveze komunistov Jugoslavije in Slovenije, je s svojim usmerjevalnim idejnim in političnim delom v pogojih socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja glavni po-budnik in nosilec politike za varstvo in za nadaljnji razvoj pridobitev socialistične revolucije in socialistič-nih samoupravnih družbenih odnosov, posebno pa za krepitev socialistične družbene in demokratične zave-sti. V socialistični zvezi delovnega Ijudstva občine de-lovni Ijudje in občani, družbenopolitične in družbene organizacije, društva ter združenja in vse organizirane socialistične sile na čelu z zvezo komunistov uresniču-jejo politično in akcijsko enotnost socialističnih sil pri usmerjanju družbenega razvoja na temeljih oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih Ijudi. V ta namen zlasti: - obravnavajo družbena vprašanja in dajejo politične pobude na vseh področjih družbenega življenja, uskla-jujejo mnenja, zavzemajo politična stališča glede reše-vanja teh vprašanj in predlagajo možne rešitve; - določajo program politične aktivnosti, družbena merila za volitve delegacij in delegatov, zagotavljajo demokratično predlaganje )n določanje kandidatov za člane delegacij in za opravljanje drugih javnih in druž-benih funkcij; - obravnavajo splošna vprašanja kadrovske politike in vzgoje kadrov; - spremljajo delo organov oblasti in samoupravljanja ter nosilcev javnih in drugih družbenih funkcij ter izra-žajo svoja mnenja in ocene: - ustvarjajo pogoje za vsestransko udeležbo mladine in njenih organizacij v družbenem in političnem življe-nju. Zveza socialistične mladine aktivno sodeluje v vseh tokovih družbenopolitičnega življenja in dela ter revo-lucioname socialistične vzgoje. Zveza socialistične mladine in druge organizacije, ki združujejo mlade, se zavzemajo, da postanejo marksi-stični svetovni nazor, programski cilji in opredeljenost ter naloge ZKJ opredelitev in osnova za družbeno ak-tivnost mlade generacije: Zveza socialistične mladine in druge družbene organizacije in društva, ki združu-jejo mlade Ijudi, se zavzemajo za nadaljnji razvoj sa-moupravnega socializma, ki temelji na idejnih in poli-tičnih ciljih naše revolucije. Druge družbene organizacije, društva in združenja v občini delujejo pri uresničevanju ciljev revolucije in samoupravnega razvoja naše družbe v okviru svojih programov dela. Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne kot družbenopolitična organizacija aktivnih borcev NOB deluje v okviru enotne fronte organiziranih socia-lističnih sil. Zavzema se za večje in intenzivnejše anga-žiranje vseh borcev iz narodnoosvobodilne borbe in njihovih organizacij skupaj z mladirni generacijami v boju delavskega razreda, delovnih Ijudi za utrjevanje in nadaljnje bogatenje pridobitev socialistične revolucije in socialistične samoupravne graditve. Zavzema se za čim hitrejše in čimboljše reševanje materialnih in dru-gih vprašanj borcev, kar je tudi pomembna dolžnost vseh družbenih in državnih organov in organizacij. Delavci, prostovoljno organizirani v sindikatu, se zavzemajo za tak družbenoekonomski položaj in za tako svojo vlogo v družbi in političnem sistemu, ki ustrezata interesom in težnjam delavskega razreda, še zlasti pa za uresničevanje samoupravnih in drugih pra-vic in interesov delavcev, za samoupravno usklajevanje posamičnih \n skupnih interesov s splošnimi interesi, za usposabljanje delavcev za opravljanje samouprav-nih in drugih družbenih funkcij, za demokratično dolo-čanje kandidatov za člane delegacije, za najširšo ude-ležbo delavcev pri izvrševanju funkcije oblasti in pri opravljanju družbenih zadev, za zagotavljanje socialne varnosti ter za razvijanje in krepitev njihove solidarno-sti. Pri uresničevanju teh ciljevdajesindikatpobudoza sprejemanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter sodeluje pri samoupravnem sporazume-vanju in družbenem dogovarjanju. Občina je dolžna v okviru svojih pravic in dolžnosti zagotavljati socialistični zvezi delovnega Ijudstva in drugim organiziranim sociafističnim silam v občini ma-terialne \n druge pogoje za uresničevanje njihovih funkcij, določenih z ustavo in tem statutom. Družbene organizacije, društva in združenja se financirajo pravi-loma iz svojih sredstev in v okviru samoupravnih inte-resnih skupnosti. Vli Občinska skupščina uresničuje sodelovanje z druž-benopolitičnimi organizacijami v občini tudi s sodelo-vanjem predstavnikov družbenopolitičnih organizacij v družbenih svetih, na sejah njenih zborov, organov in delovnih teles in predstavnikov skupščine v organih in oblikah dela družbenopolitičnih organizacij, z izme-njavo informativnih in dokumentacijskih gradiv, z us-klajevanjem programov dela in akcij in v drugih oblikah medsebojnega sodelovanja. . - VIII' « V družbenih svetih, ki so kot družbena telesa se-stavni del delegatskih sistema, delovni Ijudje in občani, združeni v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah združenega dela in dru-gih samoupravnih organizacij in skupnostih ter vdruž-benopolitičnih organizacijah zaradi uresničevanja z ustavo določenih pravic, obveznosti in odgovornosti uresničujejo družbenopolitično usklajevanje pri obli-kovanju in izvajanju politike, pripravi odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov občinske skupščine in tako prispevajo k razvijanju sistema socialističnih sa-moupravnih družbenoekonomskih odnosov in politič-nega sistema socialistične samoupravne demokracije. IX Resnično vsestransko, pravočasno in popolno obve-ščanje delovnih Ijudi in občanov o političnih in gospo-darskih vprašanjih, o delovanju organov in organizacij in o drugih splošnih in skupnih vprašanjih je pogoj samoupravnega odločanja, uveljavljanja nadzorstva ter ustvarjanja aktivnega javnega mnenja in zato ena izmed temeljnih pravic delovnih Ijudi in občanov. V družbenem sistemu informiranja se vsi, ki sodelu-jejo v procesu obveščanja v delegatskem sistemu, sa-moupravno sporazumevajo o najustreznejših načinih informiranja delovnih Ijudi in občanov ter pri tem upo-rabljajo predvsem sredstva informiranja. Pri tem mo-rajo dajati prednost primerjalnim informacijam v pro-cesu odločanja, na podlagi katerih se delovni Ijudje in . občani lahko pravočasno samoupravno odločajo in zavzemajo stališča. Za zagotovitev ustreznega obveščanja delovnih Ijudi in občanov so posebej odgovorni tudi: .; - zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela, ,ki enakopravno sprejemata odloke in druge akte, ki se nanašajo na splošna vprašanja informiranja v občini in . na splošne pogoje obveščanja; - družbenopolitični zbor, ki sprejema stališfca v za-devah, ki se nanašajo na splošna vprašanja informira-nja in na splošne pogoje javnega obveščanja; - delovni Ijudje, organizirani v socialistični zvezi de-lovnega Ijudstva, ki ob uresničevanju politične in akcij-ske enotnosti socialističnih sil pri usmerjanju družbe- ' nega razvoja občine med drugim tudi zagotavljajo ob-y veščanje delovnih Ijudi in vplivajo na uresničevanje vloge sredstev javnega obveščanja; - organizacije združenega dela, samoupravne inte-resne skupnosti in drugi organi in organizacije, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena in so dolžne seznanjati delovne Ijudi in občane s svo-jimi delovnimi programi, akti samoupravljanja in z re-zultati svojega dela. Občina Ljubljana Center je ustanovljena na ožjem mestnem območju mesta Ljubljane in teritorialno vključuje tudi staro mestno jedro. Na njenem območju se odvija usklajen gospodarski in družbeni razvoj. Na področju gospodarstva je zlasti močno razvita dejavnost trgovine, industrije, gradbeništva, turizma in prometa, ki samoupravno združuje delo in sredstva z ostalimi vejami gospodarstva v drugih občinah, v me-stu, regiji, SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji. Na področju družbenih dejavnosti deluje veliko šte-vilo temeljnih organizacij združenega dela, ki zadovo-Ijujejo potrebe ne le občanov in delovnih Ijudi občine, temveč tudi mesta, SR Slovenije ter SFR Jugoslavije. V občini Ljubljana Center imajo svoj sedež številne mestne, regijske in republiške institucije, v katerih de-lovni Ijudje in občani uresničujejo svoje skupne inte-rese, pravice in dolžnosti. Zaradi skupnih potreb in zagotavljanja enakega družbenoekonomskega položaja vseh delovnih Ijudi in občanov Ljubljane se delavci, delovni Ijudje in občani občine Ljubljana Center z delavci, delovnimi Ijudmi in občani drugih občin na območju Ljubljane združujejo v mesto Ljubljana kot posebno družbenopolitično skupnost, v kateri usklajujejo in uresničujejo določene skupno dogovorjene potrebe in interese ter zagotav-Ijajo usklajen razvoj gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti. Zaradi izmenjave mnenj in izkušenj pri razvijanju medsebojnih samoupravnih socialističnih družbenih odnosov ter zaradi pospeševanja usklajenega gospo-darskega in družbenega razvoja se občina Ljubljana Center povezuje z drugimi občinami v regiji in v SR Sloveniji in z njimi skupno zagotavlja najugodnejše pogoje za zadovoljevanje potreb delovnih Ijudi in ob-čanov. Občina Ljubljana Center sodeluje z drugimi obči-nami v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, pospešuje vse oblike medsebojnega sodelovanja ter s tem prispeva k utrjevanju bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, skovanega v narodnoosvo-bodilni vojni in socialistični revoluciji. XI Ta temeljna načela so sestavni del statuta občine Ljubljana Center in so podlaga za tolmačenje njegovih določb. Iz temeljnih načel morajo izhajati vsi akti, ki določajo politiko razvoja v občini. II. SPLOŠNE OOLOČBE Lčlen Občina Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: ob-čina) je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti de-lavskega razreda in vseh delovnih Ijudi. V občini delovni Ijudje in občani uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmer-jajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcije oblasti in upravljajo druge družbene zadeve. O uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni Ijudje in občani, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah zdru-ženega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organi-zacijah in skupnostih in v drugih oblikah samouprav-nega združevanja, v družbenopolitičnih organizacijah, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim do-govarjanjem, v delegacijah in po delegatih v občinski skupščini in v drugih organih samoupravljanja. 1/a člen Vsi organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so dolžni v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti zagotavljati pogoje za uresničevanje interesov delav-skega razreda in vseh delovnih Ijudi v družbenoeko-nomskih in političnih odnosih socialističnega samo-upravljanja, zlasti pa v delegatskem sistemu, in za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti de-lovnih Ijudi in občanov v občini ter v samoupravnih in drugih organizacijah in skupnostih. Organizacija, sestava in način dela kolettivnih orga-nov oblasti in samoupravljanja se urejajo tako, da se zagotavljajo kolektivno delo, odločanje in odgovornost ter enakopravnost članov teh organov pri uresničeva-nju njihovih pravic, dolžnosti in odgovornosti, določe-nih z ustavo, zakonom in tem statutom. Vsak član kolektivnega organa je osebno odgovoren za svoje delo in odločitve tega organa. Vsak član kolektivnega organa, ki je določen, da sodeluje pri delu drugih organov in teles, je dolžan ravnati po načelih delegatskega sistema v skladu s pooblastili, smernicami in stališči tega organa. Vsi organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so dolžni izvrševati svoje pravice in dolžnosti tako, da je mogoče uresničevati družbeno nadzorstvo nad njiho-vim delom. 2. člen Občina je pravna oseba. Občino kot pravno osebo zastopa izvršni svet, koli-kor ni glede posameznih vprašanj zastopanja z žako-nom ali tem statutom drugače določeno. Sedež občine je v Ljubljani, Adamič-Lundrovo na-brežje 2. 3. člen Območje občine je določeno z zakonom. Zakon določa tudi pogoje in postopek za spremenbo meja ali za združitev z drugo občino. 4. člen Občina podeljuje zaslužnim delovnim Ijudem in ob-čanom, samoupravnim organizacijam in skupnostim, enotam in organizacijam narodnoosvobodilne vojne, družbenopolitičnim in družbenim organizacijam ter društvom priznanja. Občina podeljuje naslov častnega občana, domicil, nagrade in druga priznanja. Pogoje za podelitev posameznih priznanj ter način in postopek podeljevanja določi občtnska skupščina z odlokom. 5. člert Praznik občine je 9. maj, dan osvoboditve Ljubljane. 6. člen Občina se v skiadu z zakonom združuje z drugimi občtaami na območju Ljubljane v mestno skupnost Ljubljana kot posredno družbenopolitično skupnost. III. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVUANJA V OBČINI 7. člen Delovni Ijudje uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve z odločanjem na zborih, z referendu-mom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja v temelj-nih organizacijah združenega dela in krajevnih skup-nostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih interesnih skupnostih, po delegatih v organih upravljanja teh organizacij in skupnosti, s sa-moupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovar-janjem, po delegacijah in delegatih v skupščinah druž-benopolitičnih skupnosti kot tudi z usmerjanjem in nadzorstvom dela organov, odgovornih skupščinam. 8. člen Delovni Ijudje se organizirajo na samoupravni pod-lagi v organizacije združenega dela, krajevne skupno-sti, samoupravne interesne skupnosti in druge samou-pravne organizacije in skupnosti ter določajo, katere skupne interese, pravice in dolžnosti v njih uresniču-jejo. 8/a člen Pri uresničevanju oblasti in upravljanju drugih druž-benih zadev imajo delovni Ijudje in občani pravico in dolžnost biti redno, popolno, pravočasnoinobjektivno informirani. Občina skupaj z mestom Ljubljano gradi in razvija tak družbeni sistem informiranja, ki zagotavlja podatke in informacije za uresničevanje pravic in izpolnjevanje dolžnosti delovnih Ijudi in občanov in njihovih samou-pravnih organizacij in skupnosti. Sistem informiranja zagotavtja usklajeno vsebino in metode evidentiranja, zbiranja in obdelave ter izkazo-vanja podatkov in informacij, pomembnih za samou-pravno odločanje delovnih Ijudi in občanov v občini in mestu Ljubljani. 1. Samoupravljanje v združenem delu 9. člen Delavci, samoupravno organizirani v organizacijah združenega dela oziroma drugih samoupravnih orga-nizacijah in skupnostih ali drugih oblikah združevanja dela in sredstev, upravljajo družbene zadeve, usklaju-jejo skupne interese ter na način, določen v samou-pravnih sporazumih in statutih odločajo: - z osebnim izjavljanjem o neodtujljivih pravicah z referendumom, na svojih zborih, s podpisovanjem ozi-roma posebnimi pismenimi izjavami in drugimi obli-kami osebnega izjavljanja, ki jih določa zakon, samou-pravni sporazum in statut; - po delegacijah in delegatih v organih upravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev. - po delegatih v skupščinah samoupravnih intere-snih skupnosti v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi teh skupnosti; - po delegatih v občinski skupščini v skladu s tem statutom; - po delegatih v organih upravljanja krajevnih skup-nosti v skladu s statuti krajevnih skupnosti. 10. člen V organizaciji združenega dela, ki na podlagi zakona ali odloka občinske skupščine opravlja dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena, sodelujejo pri odločanju o zadevah, za katero tako določa zakon, odlok in samoupravni splošni akt organizacije združe- nega dela, delegati uporabnikov, ustanovitelja, orga-nov občine, krajevne skupnosti in drugih zainteresira-nih organizacij in skupnosti. 2. Samoupravljanje v samoupravnlh interesnih skup-nostih 11.člen Delavci, delovni Ijudje in občani, samoupravno orga-nizirani v samoupravnih interesnih skupnostih, sodelu-jejo pri upravljanju družbenih zadev, odločajo o vpra-šanjih skupnega pomena ter uresničujejo samou-pravne pravice: - v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti; - soodločajo o zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih določa ta statut; - s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem. 12. člen Samoupravno interesno skupnost upravlja skup-ščina. Skupščino sestavljajo delegati, ki jih volijo in odpo-kličejo delavci v združenem delu ter delovni Ijudje in občani v krajevnih skupnostjh. Skupščino samoupravne interesne skupnosti, ki ]o ustanovijo delovni Ijudje ter njihove organizacije in skupnosti za zadovoljevanje svojih potreb in interesov in delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področju, za katero je skupnost ustanov-Ijena, sestavljajo: - zbor uporabnikov, ki ga sestavljajo delegati delav-cev v združenem delu ter delegati deiovnih Ijudi in> občanov v krajevnih skupnostih; - zbor Izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delavcev organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost na področju, za katero je ustanovljena interesna skup-nost. Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti določa sestavo skupščine in način delegiranja delegatov v skupščino skupnosti. 13. člen Delavci v združenem delu in delovni Ijudje in obfiani v krajevnih skupnostih delegirajo delegate v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti iz svojih izvoljenih delegacij. Samoupravni splošni akti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in statuti krajevnih skupnostl določajo v skladu zzako-nom način oblikovanja delegacij za delegiranje delega-tov v skupščine aamoupravnih interesnih skupnosti razmerja delegacij do organov upravljanja temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter druga vpra-Sanja, pomembna za delo delegacij in njihovo povezo-'vanje z delavci oziroma Ijudmi in občani, ki so jih izvolili. 14. člen Skupščlne samoupravnih interesih skupnosti občine na področjih vzgoje in izobraževanja, raziskovalne de-javnosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva odlo-čajo enakopravno z zborom združenega dela in zbo-rom krajevnih skupnosti, kadar občinska skupščina odloča o vprašanjih s teh področij, ki ]ih določa ta statut. 15. člen Ce skupščina samoupravne interesne skupnosti Iz 14. člena tega statuta ne odloči o vprašanjih, od katerih je bistveno odvisno'd0lo šanvoiljpravne interesne skup-nosti, občinska skupščina samostojno sprejme odloči-tve o začasni ureditvi teh vprašanj. 3. Samoupravljanje v krajevnih skupnostih 16. člen Delovni Ijudje in občani v soseski, več soseskah ali delu občine imajo pravico in dolžnost, da se samou-pravno organizirajo v krajevno skupnost in v njej terv sodelovanju z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi neposredno zadovoljujejo svoje osebne in splošne potrebe in interese. Deiovni Ijudje in občani, organizirani v krajevni skup-nosti, se s samoupravnim sporazumevanjem in na druge načine povezujejo s temeljnimi organizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesnimi skup-nostmi, drugimi krajevnimi skupnostmi in samouprav-nimi organizacijami in skupnostmi, ki so zainteresirane za sodelovanje in so dolžne sodelovati pri zadovoljeva-nju določenih skupnih interesov, potreb in opravljanju nalog. V krajevni skupnosti se povezujejo tudi delovni Ijudje in občani, združeni v družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah in društvih, v katerih uresni-čujejo posamične in skupne interese. Delovni Ijudje in občani, organizirani v krajevi skup-nosti, sodelujejo pri upravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini, mestu Ljubljani in širših družbenopolitičnlh skupno-stih. 17. člen Svoje skupne potrebe in interesd delovrii Ijudje in občani v krajevni skupnosti zadovoljujejo in uresniču-jejo na svojih zborih, v krajevnih in terenskih organiza-cijah socialistične zveze delovnega Ijudstva in drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, v druš-tvih, v skupnostih potrošnikov in uporabnikov dolofie-nih dobrin in storitev, na zborih stanovalcev hiše, hiš-nih svetih, na zborih stanovalcev v krajevni skupnosti, z referendumom.s samoupravnimi sporazumi in družbe-nimi dogovori, ki opravljajo dejavnost ali zadeve po-sebnega družbenega pomena, po delegacijah in dele-gatih v samoupravnih interesnih skupnostih, po dele-gacijah in delegatih v občinski skupščini ter po delega-tih v žirših družbenopolitičnih skupnostih. Izvrševanje določenih skupnih potreb in interesov poverjajo orga-nomin delovnim telesom krajevne skupnosti. 18. člen Oelovni Ijudje in občani ustanovijo krajevno skup-nost v soseski, več soseskah ali delu občine, kjer so pogoji za zagotavljanje možnosti neposrednega sa-moupravnega uresničevanja skupnih interesov delov-nih Ijudi in občanov. Delovni Ijudje in občani posamezne soseske, več sosesk ali dela občine ustanovijo krajevno skupnost, razdružijo večje krajevne skupnosti in dve ali več novih krajevnih skupnosti ali del krajevne ikupnosti priklju-čijo k drugi krajevni skupnosti na podlagi razprave, sprejetih stališč in dogovora v organizacijl sociali-stične zveze delovnega Ijudstva. 19. člen Pobudo za ustanovitev, razdružltev krajevne skupno-sti, izdvojitev dela krajevne skupnosti ali za priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti lahko dajo: - zbori delovnih Ijudi in občanpv vkrafevnl sfcuprio-sti; - skupščina delegatov krajevne skupnosti; - krajevna ali terenske organizacije socjalistične zveze delovnega Ijudstva. '' Pobudo za razdružitev krajevnih skupnosti, izdvoji-tev dela krajevne skupnosti ali priključitev dela kra-jevne skupnosti drugim krajevnim skupnostim morajo dati delovni Ijudje in občani z območja vsake krajevne skupnosti, ki se želi razdružiti ali združiti; pobudo za priključitev k drugi krajevni skupnosti morajo sprejeti tudi delovni Ijudje in občani iz tiste krajevne skupnosti, h kateri se namerava priključiti del območja druge krajevne skupnosti. Organizacije socialistične zveze delovnega Ijudstva morajo o pobudi za ustanovitev, združitev ali razdruži-tev krajevnih skupnosti, izdvojitev dela krajevne skup-nosti alipriključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti izvesti na teh območjih javno raz-pravo. 20. čien 0 ustanovitvi, združitvi ali razdružitvi krajevnih skup-nosti, izdvojitvi dela krajevne skupnosti ali priključitvi dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti od-ločajo delovni Ijudje in občani z referendumom. Po odločitvi o ustanovitvi novih krajevnih skupnosti, sprejeti na referendumu, sprejme skupščina krajevne skupnosti, ki se z ustanovitvijo novih krajevnih skupno-sti odpravlja, statutarni sklep, s katerim določi način oblikovanja in postopek izvolitve delegatov v skup-ščine novih krajevnih skupnosti in njihove izvršilne organe. . Sredstva, pravice in obveznosti odpravljene krajevne skupnosti se razporedijo na novoustanovljene krajevne skupnosti na način in po postopku, ki ga sporazumno določijo skupščine krajevnih skupnosti, ki so nastale iz odpravljene krajevne skupnosti. Odpravljene krajevne skupnosti prenehajo, ko se na njihovem območju konstituirajo nove. šteje se, da je krajevna skupnost konstituirana, ko ima sprejet statut in izvoljene organe, ki jih določa statut. Pristojni upravni organ občine s svojim aktom ugo-tovi, da je krajevna skupnost konstituirana. 21.člen Krajevna skupnost ima svoj statut. Osnutek statuta pripravi svet krajevne skupnosti in ga predloži skupščini delegatov krajevne skupnosti. Organizacije socialistične zveze delovnega Ijudstva o njem organizirajo in vodijo javno razpravo. Na podlagi pripomb in predlogov, danih v javni raz-pravi, pripravi svet krajevne skupnosti predlog statuta. Statut sprejme skupščina delegatov krajeVne skup-nosti. Statut krajevne skupnosti je sprejet, če je zanj glasovalo najmanj dve tretjini vseh čianov skupščine delegatov krajevne skupnosti. 22. člen Zaradi ustvarjanja in zagotavljanja materialnih in drugih pogojev za življenje in delo se iahko delovni Ijudje in občani v krajevni skupnosti neposredno pove-zujejo v skupnosti krajevnih skupnosti, v katerih na samoupravni podlagi ugotavljajo, usktajujejo in uresni-čujejo interese skupnega pomena. Krajevne skupnosti lahko oblikujejo skupne organe za opravljanje stalnih ali občasnih skupnih nalog. 4. Družbeno dogovarjanje in samoupravno spora»i-mevanje -:-fc 23. člen Z družbenimi dogovori delavci in drugi detovni Ijudje zagotavljajo in usklajujejo samoupravno urejanje druž-benoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega skupnega pomena za udeležence dogovora ali sploš-nega družbenega pomena. Družbene dogovore sklenejo občinska skupščina za zainteresirane organizacije združenega dela, zbornice in druga splošna združenja, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, druge samoupravne or-ganizacije in skupnosti, sindikati in druge družbenopo-litične organizacije in družbene organizacije. 24. člen Družbeni dogovor sklenejo v imenu udeležencev nji-hovi pooblaščeni organi. Udgleženci družbenegadogovorasporazumnodolo-čijo postopek za sklenitev družbenega dogovora. Če se z družbenim dogovorom zagotavlja in uskla-juje samoupravno urejanje odnosov, o katerih se de-lavci po zakonu osebno izjavljajo, ga sme pooblaščeni organ organizacije združenega dela skleniti, če se je pred tem večina delavcev v vsaki temeljni organizaciji v sestavi organizacije združenega dela, ki sklepa 6xk\%- . beni dogovor, izjavila, da se z njim strinja. ,;^.. 25. člen Družbeni dogovor zavezuje udeležence, ki so ga sklenili ali k njemu pristopili, da ukrenejo, kar je po-trebno za njegovo izvajanje. .'''. Udeleženec družbenega dogovora je družbenopoll- . tično odgovoren, če se ne ravna po obveznostih iz tega dogovora. 26. člen ^ Oružbeni dogovor neha veljati z dnem, ki ga spor«r. zumno določijo vsi udeleženci. . '* 27. člen S samoupravnimi sporazumi se urejajo in usklajujejo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi ter interesi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresničevanja družbenoekonomskega položaja delav-cev in drugih delovnih Ijudi ter njihovih samoupravnih., organizacij in skupnosti. Samoupravni sporazum sklenejo med seboj delavci v temeljni organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti, organizacije združenega dela, banke in druge finančne organizacije, skupnosti premoženj-skega in osebnega zavarovanja, samoupravne intere-sne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samou-pravne organizacije in skupnosti, gospodarska zbor-nica in druga splošna združenja samoupravnih organi-zacij in skupnosti ter sindikata. 28. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma so lahko po-leg sindikata tudi druge družbenopolitične organiza-cije, kadar se določajo odnosi, ki so pomembni za uresničevanje njihovih ciljev in nalog, določenih v nji-hovem statutu. 29. člen Občina, njeni organi in organizacije so lahko udele-ženci samoupravnega sporazuma, kadar združujejo sredstva, s katerimi razpolagajo po načelu enakoprav-nosti med sebo) ali s temeljnimi organizacijami ali drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. 30. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma so lahko tudi delovni Ijudje, ki opravljajo obrtno ali drugo dejavnost, oziroma delovni človek, ki samostojno opravlja po-klicno dejavnost, če združuje svoje delo in sredstva z delom delavcev in sredstvi družbene reprodukcije v temeljni organizaciji, oziroma če združuje svoje delo in sredstva v druge oblike združenega dela in sredstev. 31. člen Pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma da-jejo delavci oziroma drugi delovni Ijudje neposredno ali po svojih samoupravnih organizacijah in skupno-stih, kakor tudi po sindikatu, drugi družbenopolitični organizaciji, organih občine ali gospodarski zbornicj. 32. člen Sindikat ima pravico dajati predloge za sklenitev samoupravnih sporazumov. Sindikat sodeluje pri sklenitvi samoupravnih spora-zumov, s katerimi se ureja delovno razmerje delavcev v združenem delu ali določajo osnove in merila za razpo-rejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev. Če sindikat ne podpiše sporazuma iz drugega od-stavka tega člena, ga organizacija združenega dela lahko uporablja, sindikat pa lahko sproži spor med sodiščem združenega dela, če ni za spor pristojno ustavno sodišče. 33. člen Če občinska skupščina predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije dolžne izvesti postopek za samoupravno sporazumevanje, lahko da predlog za sklenitev samoupravnega sporazuma vsaka samou-pravna organizacija ali skupnost, na katero se ta ob-veznost nanaša. če v predpisanem roku nobena od samoupravnih organizacij ali skupnosti ne da predloga za sklenitev samoupravnega sporazuma, ga lahko da sindikat ali organ občine oziroma izvršni svet. 34. člen Udeleženci samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja so enakopravni. Šamoupravni sporazum in družbeni dogovor se skle-neta svobodno \n v skfadu z izraženo voljo udeležen-cev. 35. člen Pravice, obveznosti in odgovomosti udeležencev sa-moupravnega sporazuma nastanejo z dnem njegove sktenitve, če n\ v samoupravnem sporazumu določeno drugače. ' ¦ • 36. člen S samoupravnim sporazumom in družbenim dogo-vbrom se lahko predvidi arbitraža ali kakšen drug na-čin za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju spo-razuma oziroma dogovora. Če družbeni dogovor oziroma samoupravni spora-zum ne predvideva arbitraže ali kakšnega drugega načina za reševanje sporov, ki nastanejo pri izvajanju dogovora oziroma sporazuma, rešuje te spore sodišče združenega dela. 37. člen Sprejete družbene dogovore oziroma samoupravne sporazume, kjer je udeleženec občinska skupščina ali njen organ, se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Udeleženec družbenega dogovora ozirorria samou-pravnega sporazuma, ki je dal pobudo za sklepanie je dolžan poskrbeti, da je družbeni dogovor ozirOma sa-moupravni sporazum, potem ko je veljavno sklenjen objavljen v Uradnem listu SR Slovenije, če se udele-ženci ne dogovorijo za drag način objave. Upravni organ občine, ki vodi evidenco sarnouprav-nih splošnih aktov organizacij združenega dela in dru-gih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini ie dolžan voditi tudi evidenco družbenih dogovorov' in samoupravnih sporazumov, kjer je udeleženec oraan občine. 5. Skup&činski sistem 38. člen Zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic dolžnosti in odgovornosti in zaradi organizirane ude-ležbe pri opravljanju funkcije občinske skupščjne obli-kujejo delovni Ijudje v temeljnih samoupravnih organi-zacijah in skupnostih ter v družbenopoiftičnih oraani-zacijah svoje delegacije. 39. člen V temeljnih samoupravnih organizacijah in skupno-stih oblikujejo delegacije: 1. delovni Ijudje v temeljnih organizacijah združe-nega dela in v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več temeljnih organizacij združe-nega deta, 2. delovni Ijudje, ki delajo v kmetijstvu, obrtnih in podobnitr dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike zdru-ževanja, 3. delovni Ijudje v delovnih skupnostih državnih or-ganov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kot tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, na način, določen z ustavo in zakonom. 4. delovni Ijudje in občani v krajevnih skupnostih Pri 6blikovanju delegacij v organizacijah združenega dela na področju izobraževanja sodelujejo študenti in učenci srednjih šol pod pogoji in na način, ki jih določa zakon. Delegacije oblikujejo tudi delovni Ijudje, ki traino delajo v tem delu temeljne organizacije združeneoa dela, ki ni na območju občine, na katerem je sedež te organizacije. V temeljni organizaciji združenega dela oziroma de-lovni skupnosti z majhnim številom delovnih Ijudi opravljajo funkcijo delegacije vsi delovni |jUcjje V družbenopolitičnih organizacijah opravljajo funk-cijo delegacij njihova izvoljena telesa, določena z nii-hovimi statuti oziroma drugimi sklepi. Dve ali več delovnih skupnosti državnih organov družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kotorganiza-cije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRj |3hko v skladu z zakonom oblikujejo skupno delegacijo 40. člen če se med mandatnim obdobjem občinske skup-ščine ustanovi na območju občine nova temelina sa-moupravna organizacija ali skupnost, se vključi niena delegacija v opravljanje funkcij občinske skuDščine v skladu z zakonom in odlokom občinske skupščine 41. člen člane delegacije volijo delovni Ijudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih izmed sebe neposredno s tajnim glasovanjem. Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določajo v svojih statutih v skladu z zakonom število članov in sestavo svoje delegacije ter načinom izvofitve in odpoklica. 42. člen V zbor krajevnih skupnosti delegirajo delegate dele-gacije krajevnih skupnosti v skladu z zakonom in tem statutom. Delegate v zbor združenega dela delegirajo delega-cije in konference delegacij, v katere se združujejo delegacije temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, povezanih z delom in drugimi skupnimi interesi v zdru-ženem delu v procesu reprodukcije oziroma z interesi v občini. 43. člen Konferenca delegacij se oblikuje s sporazumom, ki ga sklenejo temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki so delegacije izvolile. S sporazumom o oblikovanju konference delegacij se ureja zlasti: način in postopek oblikovanja konfe-rence, koliko svojih članov pošiljajo delegacije na kon-ference in katere delegacije pošiljajo skupnega člana, pravice in dolžnosti konference, pošiljanje delegatov v zbor združenega dela, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerja med konferenco delega-cij in delegacijami oziroma temeljnimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, materialne pogoje za delo konference, izvrševanje strokovnih in administra-tivno-tehničnih nalog za konferenco, sedež konfe-rence in druga vprašanja, pomembna za delo kpnfe-rence delegacij. 44. člen Kriterije in merila za oblikovanje konferenc delegacij in število delegatov, ki jih delegacije in konference delegacij pošiljajo v zbor združenega dela, določi ob-činska skupščina z odlokom tako, da je zagotovljena ustrezna in enakomerna zastopanost delavcev vseh področij združenega dela v zboru združenega dela. Občinska skupščina določi z odlokom tudi rok za oblikovanje konferenc delegacij in oblikuje konference delegacij, če v določenem roku niso oblikovane s spo-razumi. 45. člen Zbori občinske skupščine predstavljajo konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor občin Skup-ščine mesta Ljubljane. Zbor združenega dela občinske skupščine predstav-Ija konferenco delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane. Občinska skupščina z odlokom določi način delegi-ranja delegatov v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine mesta Ljubljane in način njihovega povezo-vanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine ter delegacijami samoupravnih organizacij in skupnosti. Če ima občina v zboru združenega dela Skupščine mesta Ljubljane skupnega delegata ali skupne dele-gate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo zdogovorom med skup-ščinami prizadetih občin. 46. člen . Občinska skupščina predstavlja konferenco delega-cij za delegiranje delegatov v Zbor občin in Zbor zdru-ženega dela Skupščine SR Slovenije. Občinska skupščina z odlokom določi način delegi-ranja delegatov v Zbor občin in Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine ter dele-gacijami samoupravnih organizacij in skupnosti. Če ima občina v Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije skupnega delegata afi skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinami, se vprašanja iz prejšnjega odstavka uredijo z dogovorom med skup-ščinami prizadetih občin. 47. čten Vsaka delegacija ali konferenca delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti delegira izsvo-jega sestava glede na vprašanja, ki se obravnavajo v občinski skupščini, svoje delegate tako, da bodo naj-bolje zastopali interese njene organizacije oziroma skupnosti in interese celotne družbe. Delegacija oziroma konferenca delegacij lahko do-loči delegata za posamezno sejo zbora občinske skup-ščine ali za določeno zadevo, ki je na dnevnem redu seje zbora občinske skupščine. 48: člen Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča skupščina ravnajo delegati v skladu s smernicami svo-jih samoupravnih organizacij in skupnosti in temelj-nimi stališči delegacij oziroma družbenopolitičnih or-ganizacij, ki so jih delegirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošnimi družbenimi interesi in potre-bami, vendar so samostojni pri opredeljevanju in gla-sovanju. 49. člen Delegat je dolžan o delu občinske skupščine in skup-ščin drugih družbenopolitičnih skupnosti in o svojem delu obveščati delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbenopolitične organizacije, ki so ga detegirale in jim je odgovoren za svoje delo. Samoupravne organizacije in skupnosti s svojimi splošnimi samoupravnimi akti podrobneje določijo pravice, dolžnosti in odgovornosti delegatov in delega-cij, razmerje med delegati, delegacijami in pristojnimi samoupravnimi ter strokovnimi organi in družbenopo-litičnimi organizacijami, način in obliko medsebojnega obveščanja in druga pomembna vprašanja, s katerimi se zagotavljajo pogoji za delovanje delegatov in dele-gacij. 50. člen Vsak delegat ima pravico dajati zboru, katerega član je, predloge odlokov in drugih aktov in sprožiti vsako vprašanje z delovnega področja zbora ob upoštevanju pravic in dolžnosti delegacij. 51. člen Delegat ima na zasedanjih zbora pravico predlagati zboru, katerega član je, obravnavo vprašanja, ki se nanaša na delo izvršnega sveta, na izvrševanje zako-nov in drugih predpisov ali na delo upravnih organov. Delegat ima na zasedanju zbora pravico zahtevati od izvršnega sveta ali upravnega organa odgovor na vpra-šanja, ki se tičejo njihovega dela ali zadev iz njihove pristojnosti. 52. čten Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat pravico zahtevati od upravnih organov ter od organiza-cij združenega dela in drugih samoupravnih organiza-cij in skupnosti podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v občinski skupščini. 53. čfen Delegat v skupščini uživa imuniteto. Oelegat ne more biti klican na kazensko odgovor-nost, ne priprt, ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je in v skupščini. Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, katerega član je, prav tak6 se zoper njega, če se skli-cuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora. Brez dovoljenja zbora, katerega član je, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju, za katerega je predpisana kazen zapora nad pet let. V takem prlmeru mora državni organ, ki je delegalu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje ozironia ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi. Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije. Ce zbor ni zbran, odloči mandatno-imunitetna komi-sija zbora proti poznejši potrditvi zbora o tem, ali dovoljuje odvzem prostostl oziroma nadaljevanje ka-zenskega postopka in o vzpostavitvi imunitete dele-gatu. Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti soodloča s skupščino družbenopolitične skupnosti, uživajo filani te skupščine imuniteto v skladu z drugim odstavkom tega člena. 6. Oblike osebnega Izjavljanja v občlnl a) Referendum 54. člen Občinska skupščina lahko razpiše referlndum, da delovni Ijudje in občani neposredno odlo^jo o posa-meznem vprašanju, da se vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali drugega akta iz njene pristojnosti ali da potrdijo že sprejet odlok ali drug akt občinske skup-ščine. Občinska skupščina mora razpisati referendum za sprejem odločitve o uvedbi samoprispevka za financi-ranje skupnih ali splošnih družbenih potreb v občini in v drugih, z zakonom določenih primerih. 55. člen Razpis referenduma v občini lahko predlagajo druž-benopolitične organizacije občine, krajevne skupnosti, temeljne in druge organizacije združenega dela v ob-čini, samoupravne interesne skupnosti zaobmočjeob-čine ter zbori delovnih Ijudi in občanov. O predlogu za razpis referenduma mora občinska skupščina odločiti v 60 dneh in skleniti, da se referen-dum razpiše ali zavrniti predlog za razpis. O svoji odločitvi mora občinska skupščina obvestiti predlagatelja. 56. člen Občinska skupščina mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj tretjina zborov delovnih Ijudi in občanov, najmanj tretjina krajevnih skupnnsti na ob- močju občine, občinski svet zveze sindikatov oziroma občinska konferenca Socialistične zveze delovnega Ijudstva ali posamezen zbor občinske skupščine v za-devah iz svojega delovnega področja. Zahteva za razpis referenduma mora biti obrazlo-žena. V zahtevi mora biti jasno Izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma. Občinska skupščina mora razpisati referendum v60 dneh po prejemu zahteve za razpis. 57. ftlen ' Občinska skupščina razpiše referendum s sklepom. Sklep o razpisu referenduma mora vsebovati na-vedbo zadeve, ki je predmet referenduma, dan izvedbe referenduma in območje, za katero se referendum raz-pisuje. Sklep o razpisu referenduma se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. 58. filen Pravico glasovanja na referendumu imajo delovni Ijudje in občani, ki so vpisani v splošnem voiifnem imeniku območja, na katerem se izvaja referendum. Če je referendum razpisan za sprejem odtočitve o uvedbi samoprispevka za financiranje skupnih družbe-nih potreb, imajo pravico glasovanja tudi zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošnem volilnem imeniku, so pa zaposleni v temeljnih organizacijah združenega dela ali v delovnih skupnostih. 59. člen Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delovnih Ijudi in občanov, ki imajo na območju, na katerem se referendum izvaja, pravico glasovanja. Občinska skupščina lahko z odlokom določi, za ka-tera vprašanja, ki so predmet referenduma, je potrebna posebna večina. Odločitev sprejeta na referendumu, se objavi v Ura-dnem listu SR Slovenije. Odločitev, sprejeta na referendumu, je obvezna. Ob-činska skupščina eno leto po izvedbi referenduma ne more sprejeti odloka ali drugega akta, ki bi bil v na-' sprotju z izidom referenduma in tudi ne ponoviti refe-renduma o istem vprašanju. 60. člen Referendum v občini vodi občinska volilna komisija. Občinska volitna komisija ugotavlja in razglaša re-zultate referenduma. 61. člen Druga vprašanja, ki se nanašajo na razpis in izvedbo referenduma, ugotavtjanja rezuttatov glasovanja, na-loge volilne komisije in druga vprašanja, uredi občin-ska skupščina v skladu z zakonom s posebnim odlo-kom. • b) Podpisovanje in posebne pismene izjave 62. člen Občinska skupščina lahko odloči, da delavci v zdru-ženem delu v občini oziroma delovni Ijudje in občani v krajevnih skupnostih s podpisovanjem oziroma poseb-nimi pismenimi izjavami sprejmejo odločitev o posa-meznem vprašanju, pomembnem, za delavce v združe-nem delu oziroma za delovne Ijudi in občane v krajev-nih skupnostih, oziroma odločijo o drugih vprašanjih iz pristojnosti občinske skupščine. Sklep o sprejemanju odločitev s podpisovanjem ozi-roma posebnimi pismenimi izjavami sprejme občinska skupščina oziroma njen zbor, ki je po tem statutu pristojen odločati o posameznem vprašanju. 63. člen Delavct v združenem delu terdelovnUjudje in občani s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izja-vami odločajo o vprašanjih, pomembnih za delavce v združenem delu v občini ter za delovne Ijudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma o vprašanjih, o katerih po tem statutu enakopravnoodločatazborzdruženega dela in zbor krajevnih skupnosti. Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom oziroma posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina delavcev v združenem delu v občini ter večina delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih, ki imajo pra-vico glasovanja. 64. člen Delavci v združenem delu v občini s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami odločajo o vprašanjih, pomembnih za delavce v temeljnih in dru-gih organizacijah združenega dela in drugih samou-pravnih organizacijah in skupnostih v občini, oziroma o vprašanjih, o katerih po tem statutu samostojno odloča zbor združenega dela. Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom ali posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina delavcev v ždruženem delu v občini. -65. ftlen Delovni Ijudje in občani v krajevnih skupnostih s podpisovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami odločajo o zadevah, pomembnih za delovne Ijudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma vprašanjih, o katerih po tem statutu samostojno odloča zbor krajev-nih skupnosti. Odločitev je sprejeta, če se je zanjo s podpisom ali posebnimi pismenimi izjavami izrekla večina delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih, ki imajo pra-vico glasovanja. 66. eien Glede podajanja predlogov in zahtev, odločanja o zahtevah za sprejem odločitev s podpisovanjem ozi-roma posebnimi pismenimi izjavami, rokov, organovza vodenje postopka odločanja, ugotavljanja in razglaša-nja rezultatov, obveznega upoštevanja sprejetih odlo-čitev ter glede drugih vprašanj pri odločanju s podpi-sovanjem oziroma posebnimi pismenimi izjavami se smiselno uporabljajo določbe tega statuta o referen-dumu. IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINE 67. člen Oelovni Ijudje in občani v občini opravljajo funkcijo oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, ra-zen tistih, ki jih v skladu z ustavo in s tem statutom uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih. Delovni Ijudje in občani zlasti: - ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo, spremljajo, usmerjajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj, določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno za-dovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, tele-snokulturne in druge skupne potrebe, urejajo medse-bojne odnose, zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne Ijudi in občane ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanav-Ijajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov. Če to po zakonu ni v pristojnosti širših druž-benopolitičnih skupnosti, zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti de-lovnih Ijudi in občanov; zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti narodov in narodnosti; varujejo zako-nitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzor-stvo; zagotavljajo javni red in mir, varstvo Ijudi in pre-moženja, medsebojno poravnavanje sporov, organizl-rajo in uresničujejo družbeno samozaščito; urejajo In organizirajo Ijudsko obrambo, izvajajo in usklajuje|o priprave za splošni Ijudski odpor ter urejajo druga vprašanja s teh področij; - skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora, za varstvo človekovega okolja; za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi; - z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delov-nih Ijudi in občanov na teh področjih; - zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni sami skr-beti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in dru-gih invalidov, borcev in žrtev fašističnega nasilja; skr-bijo za zdravstveno varstvo ter socialno varnost delov-nih Ijudi; - načrtujejo in po načelih vzajemnosti in solidarno-sti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve, spreje-majo odločitve o urbanistični dokumentaciji, zagotav-Ijajo smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in po-vezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stano-vanj, posebno skrb posvečajo stanovanjskim proble-mom občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu de'ežne posebne družbene pomoči; - razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, de-lovanje in razvoj kullurno-prosvetnih organizacij in društev, skrbijo za varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov in spominskih obeležij ter spomenikov Ijudske revolucije; - oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje, usklajujejo politiko zaposlovanja in po-klicnega usmerjanja mladine; - uresničujejo sodelovanje z drugimi občinami in družbenopolitičnimi skupnostmi; - sodelujejo z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih po-godb. 68. Člen Pravice in dolžnosti, ki se po ustavi in zakonu izvršu-jejo v občini, izvršujejo delovni Ijudje in občani občine v občini in v mestu Ljubljani kot posebni družbenopoli-tični skupnosti. Delovni Ijudje in občani občine v mestu Ljubljarii uresničujejo tiste interese ter izvršujejo tiste pravice in dolžnosti, ki jih mestu Ljubljani poverijo občine na območju mesta: Statut mesta Ljubljane kot skupni dogovor občin na območju mesta, ki ga sprejema Skupščina mesta Ljub-Ijane v soglasju s skupščinami občin na območju me-sta, določa, katere skupne interese uresničujejo ter katere pravice in dolžnosti izvršujejo delovni Ijudje in občani v mestu Ljubljani. 1. Oružbeno planiranje 69. člen Delavci, delovni tjudje in občani, organizirani v te-tneljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih rnteresnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih z družbe-nim planiranjem zagotavljajo: - skupno razvojno družbenoekonomsko politiko na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogo-vorov, s katerimi se zagotavlja uresničevanje razvoja občine in njegovo usklajevanje z razvojem mesta Ljub-Ijane, Ijubljanske regije in širših družbenopolitičnih skupnosti ter pospeševanje in usklajevanje razvoja po-sameznih dejavnosti; - ekonomsko in družbeno kontrolo nad celoto druž-bene reprodukcije ter nad pogoji, sredstvi in rezultati dela na vseh stopnjah in v vseh oblikah združenega dela; - usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in družbe ter materialnih proporcev v celotni družbeni reprodukciji in njenih posameznih delih, obvladovanje stihijskega delovanja trga in razvojnih neenakomerno-sti v deiovnih pogojih in pridobivanju dohodka; - usklajevanje in usmerjanje medsebojnih družbe-noekonomskih, socialnih, prostorskih in drugih sa-moupravnih odnosov in interesov delavcev \n drugih delovnlh Ijudi oziroma posameznih delov združenega dela; '- najugodnejše pogoje za razvoj proizvajalnih sil in produktivnosti dela, stalno izboljševanje materialnih in drugih življenjskih pogojev ter vsestranski razvoj oseb-nosti delovnega človeka kot svobodnega družbenega proizvajalca in ustvarjalca. "0". f" 70. filen ' Vsebina družbenega planiranja v občini so skupni interesi in cilji gospodarskega in družbenega razvoja, ki izhajajo iz ocenjenih možnosti in pogojev in so izraženi v družbenih dogovorih in samoupravnih spo-fazumih med delavci, organiziranimi v združenem delu, ter delovnimi Ijudmi in občani v samoupravnih ihteresnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. 71. člen Dohodek je temeljna kategorija pfaniranja, ekonom-skih analiz in ocen uresničevanja planov samouprav-nih organizacij in skupnosti ter družbenega plana ob-t\ne. ' Družbeni plan občine, plani samoupravnih intere-snih skupnosti in plani drugih dejavnosti, ki s svobo-dno menjavo dela pridobivajo dohodek iz združenega dela materialne proizvodnje, morajo biti v skladu z dohodkom, ki ga planirajo temeljne organizacije zdru-ženega dela materialne proizvodnje. 72. člen Srednjeročni družbeni plan je temeljni plan ekonom-skega in družbenega razvoja občine. Srednjeročni družbeni plan občine se praviloma sprejema za obdobje petih let. Občina ima tudi dolgoročni družbeni plan. Dolgo-ročni družbeni plani se sprejemajo za obdobje 10 in več let. • Pripravljanje in sprejemanje dolgoročnih planov je obvezno za občino ter za samoupravne interesne skup-nosti, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena. S predpisom občinske skupščine se lahko obveznost dolgoročnega planiranja razširi tudi na druge nosilce planiranja. ' ;Z odlokom občinske skupščine o pripravi dolgoroč- nega plana se podrobneje določijo postopki za nje- govo pripravljanje in sprejemanje. 73. člen V skfadu z načeli sočasnega in kontinuiranega plani-ranja morajo vsi nosilci družbenega planiranja vobčini v obdobju, v katerem se uresničuje srednjeročni plan, nenehno, najmanj pa enkrat na leto analizirati, kako se ta uresničuje, da bi v skladu s cilji in nalogami srednje-ročnega plana določili konkretne naloge za prihodnje plansko leto ter sprejeli ustrezne smernice in ukrepe, s katerimi je treba nastopati v prihodnjem letnem ob-dobju. 74. ftlen Plan samoupravne organizacije oziroma samou-pravne skupnosti se sprejme na podlagi enega ali več poprej sklenjenih samoupravnih sporazumov o teme-Ijih plana samoupravne organizacije oziroma skupno-sti, plan občine pa na podlagi enega all več poprej sklenjenih dogovorov o temeljih plana občine. 75. člen Organi upravljanja organizacij združenega dela, sa-moupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organi občine morajo pravočasno organizirati in usme-riti pripravljanje samoupravnih sporazumov in dogovo-rov o temeljih plana. Strokovne službe in upravni organi občine so odgo-vorni za pravilnost in strokovno utemeljenost podatkov ter realnost ocen in predlogov. 76:eien Temeljna organizacija združenega deta v skladu z zakonom samostojno pripravlja in sprejema svoj plan ter pripravlja elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana delovne organizacije, sestavljene orga-nizacije, samoupravne interesne skupnostl krajevne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti. Temeljna organizacija združenega dela pripravlja tudi elemente za dogovor o osnovah plana občine. 77. Clen Samoupravne sporazume o temeljih plana delovne organizacije, sestavljene organizacije in druge oblike združevanja dela in sredstev, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sklepajo za temeljno organi-zacijo združenega dela njen delavski svet, za drugo samoupravno oraanizaciio in skupnost pa nien oraan upravljanja. 78. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela na področju izobraževanja, znanosti, kuiture, zdravstva, socialnega varstva, informacijske dejavnosti ter drugih družbenih dejavnosti ter temeljne organizacije združe-nega dela, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, za katere je v zakonu ali odloku občinske skupščine ozi-roma Skupščine mesta Ljubljane določeno, da oprav-Ijajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, skle-pajo samoupravne sporazume in sprejemajo plan pod pogoji in na način, s katerim se zagotavlja uresničeva-nje posebnega družbenega interesa. 79. člen Samoupravne sporazume o temeljih plana samou-pravne interesne skupnosti sklepajo samoupravne or-ganizacije in skupnosti, ki so ustanovile samoupravno interesno skupnost, in vse organizacije združenega dela ter delovne skupnosti, ki združujejo delo in sred-stva, da bi prek samoupravne interesne skupnosti ure-sničevale skupne potrebe in interese, tako kot je dolo-čeno V statutu te skupnosti. 80. člen Pri sklepanju samoupravnih šporazumov o osnovah plana samoupravne interesne skupnosti sodelujejo tudi pristojni organi občine, če je samoupravna intere-sna skupnost ustanovljena za opravljanje dejavnosti oziroma zadev, za katere je z zakonom in odlokom občinske skupščine oziroma Skupščine mesta Ljub-Ijane, ki temelji na zakonu določeno, da so posebnega družbenega pomena. 81. člen Samoupravne sporazume o temeljih plana krajevnih skupnosti sklepajo temeljne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki imajo pravico in dofžnost, da v njej uresničujejo določene interese svojih delavcev oziroma svojih čla-nov, samoupravne interesne skupnosti ter delovni Iju-dje in občani na način, ki ga določa statut krajevne skupnosti. 82. člen Družbeni plan občine sprejme občinska skupščina na podlagi poprej sklenjenih sporazumov in dogovorov o temeljih piana. Občinska skupščina sprejme na predlog Izvršnega sveta odlok o pripravi družbenega plana občlne. Za pripravo družbenega plana občine skrbl izvršni svet, ki je odgovoren, da se pravočasno določi delovni program priprave družbenega plana in opravi vse, kar je nujno za pripravo in pravočasno predložitev osnutka oziroma predtoga družbenega plana. 83. filen Dogovarjanje o osnovah družbenega plana občine izvajajo organi samoupravnih organizaclj oziroma skupnosti In organi občine. 0 poteku dogovarjanja o osnovah družbenega plana in o drugih vpraSanjlh v zvezi s pripravo družbenega plana obvešča izvršnl svet občinsko skupščino. 84. Člen Dogovore o osnovah družbenega plana občine skle-pajo v skladu z zakonom in tem statutom izvršni svet občinske skupščine, ustrezna gospodarska zbornica ter samoupravne organizacije in skupnosti, kadar spre-jemajo obveznosti in odgovornosti za izpolnjevanje ciljev in nalog družbenega plana občine. Udeleženec dogovora o osnovah družbenega plana občine je tudi občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, kadar dogovor določa naloge, ki so pomembne za uresničevanje družbene vloge sindikata. 85. filen Z družbenim planom občine se urejajo materialni in drugi odnosi pri uresničevanju ekonomskih, socialnih, stanovanjsklh in drugih potreb delavcev in vseh delov-nih Ijudi, o katsrih le-ti odločajo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih v občini ter v samoupravnih interesnih skupnostih v abčini in usmerja ter usklajuje gospodarski in družbeni razvoj v občini. Družbeni plan občine vsebuje zlasti: - temelje razvojne politike občine; - možnosti in ukrepe za zagotavljanje pogojev eko-nomskega razvoja ter temeljne usmeritve za razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti; - temeljna razmerja v delitvi dohodka na skupno, splošno in osebno porabo; - možnosti in ukrepe za razvoj izobraževanja, otro-škega varstva, zdravstva in raznih oblik socialne za-ščite delovnih Ijudi in bbčanov; - možnosti in ukrepeza razvoj komunalnih dejavno-sti, stanovanjske izgradnje, prostorskega urejanja ter gospodarnega izkoriščanja zemljišč in dobrin v splošni rabi; - možnosti in ukrepe za varstvo dobrin splošnega pomena in vrednot človekovega okolja; - možnosti in ukrepe za razvijanje obrambne spo-sobnosti, varnosti in družbene samozaščite; - možnosti in ukrepe za razvijanje drugih dejavno-sti, pomembnih za življenje in delo delovnih Ijudi in občanov. Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogovori o osnovah srednjeročnih planov SR Slovenije in mesta Ljubljane ter z dogovori, sklenjenimi v okviru medobčinskega in regijskega so-delovanja. Družbeni plan občine vsebuje tudi obveznosti, ki za občino ter za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini izvi-rajo iz zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je v mejah svojih, v ustavi določenih pravic 1n dolžnosti sprejela ob&inska skupščina. 86. člen Osnutek družbenega plana občine pripravi izvršrrt svet in ga predloži v obravnavo občlnski skupščlni. Ob predložitvi družbenega plana občine mora izvršnl svet obvestiti občinsko skupščino o vprašanjih, ki so blstvenega pomena za določitev skupnih interesov in ciljev, k! jih je treba uresničiti v planskem obdobju, pa o njlh do predložltve osnutka ni bilo mogoče dosefii dogovora s posameznimi samoupravnimi organizaci-]aml in skupnostmi. 87. člen Na podlagi dogovorov o osnovah družbenega plana občine in na podlagi usklajenih stališč in javne raz-prave o osnutku družbenega plana občine med delavci v združenem delu ter delovnimi Ijudmi in občani v krajevnih skupnostih, določi izvršni svet predlog druž-benega plana občine in ga predloži občinski skupščini v sprejem. Ce do roka, ki je bll določen za predložitev predloga družbenega plana občine, ni bil dosežen dogovor o vprašanjih iz 86. člena tega statuta, predlaga izvršni svet občin9ki skupščini, da sprejme ukrepe, za katere je pooblaščena z ustavo in zakonom. 88. člen Če organizacija združenega dela pr! sprejemanju plana ali pri izvajanju ukrepov za njegovo uresničeva-nje ne spoštuje sprejetih obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovora o osnovah plana občine in s tem bistveno ogroža uresničitev določenih skupnih interesov in ciljev, trdnost gospodarstva ali enakoprav-nost delavcev pri pridobivanju dohodka, ukrepa na predlog izvršnega sveta občinska skupščina. 89. člen Izvršni svet je dolžan spremljati uresničSvanje spre-jetega družbenega plana in občinski skupščini najka- sneje do 15. junija tekočega leta predložiti poročilo o njegovem uresničevanju v preteklem obdobju skupaj s svojo oceno možnosti za razvoj v tekočem in nasled-njem letu in predloge dodatnih ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje družbenega plana občine. Na podlagi poročila izvršnega sveta in stališč, ki jih ob poročilu sprejme občinska skupščina, pripravi izvršni svet osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v prihodnjem letu in ga pred-loži občinski skupščini najpozneje do konca oktobra tekočega leta. Na podlagi razprav v občinski skupščini in samou-pravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopo-litičnih organizacijah pripravi izvršni svet predlog reso-lucije o politiki uresničevanja družbenega plana ob-čine v prihodnjem letu s predlogi spremljajočih aktov in predlogi potrebnih ukrepov. Občinska skupščina sprejme resolucijo najpozneje do konca tekočega leta. Organ samoupravne organizacije in skupnosti, ki je odgovoren za pripravo plana, oziroma izvršni svet ob-fiinske skupščine predlaga občinski skupščini spre-membe in dopolnitve plana, če ugotovi, da družbenega plana ner bo mogoče uresničiti. Družbeni plan občine se spremeni po postopku, ki je z zakonom in tem statutom določen za sprejemanje družbenega plana. 89/a člen Strokovna opravila v zvezi z družbenim planiranjem za potrebe občine opravlja Zavod za planiranje. Zavod za planiranje je upravna organizacija, ki opravlja strokovna opravila v zvezi z družbenim plani-ranjem za potrebe občin in mesta Ljubljane. 89/b člen Občinski upravni organ za družbeno planiranje je komite za družbeno planiranje. Komite za družbeno planiranje pripravlja delovni program izdelave družbenih planov, usmerja in uskla-juje delo na področju družbenega planiranja ter obli-kuje osnutke pianskih aktov. 2. Gospodarske In druge družbene dejavnosti 1 90. člen Občina spremlja, usmerja in usklajuje razvoj gospo-darskih in drugih družbenih dejavnosti, spremlja in analizira poslovanje organizacij združenega dela, jih spodbuja in podpira pri ukrepih za povečanje proiz-vodnje in produktivnosti dela, pri uvajanju sodobne tehnologije in boljše organizacije dela. Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združe-nega dela so dolžni na podlagi sprejetih sporazumov in dogovorov o temeljih planov skrbeti za hitrejši razvoj gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti v občini tudi-z združevanjem dela in sredstev. 91.člen Občina spodbuja vse oblike združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije organizacij združe-nega dela, sodelovanja pri urejanju medsebojnih ra-zmerij ter usklajevanja proizvodnje in drugih dejavno-sti v samoupravno dogovorjeni družbeni delitvi dela, vzpostavljanja razmerij med organizacijami združe-nega dela materialne proizvodnje in organizacijami združenega dela, ki opravljajo druge družbene dejav-nosti, vspodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ter ustanavljanje samouprav-nih interesnih skupnosti, v katerih delavci vzdruženem delu ter delovni Ijudje in občani v procesu ceiotnega družbenega dela združujejo sredstva, uresničujejo so-cialno varnost in druge skupne interese in cilje. 92. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združe-nega dela v občini, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitvami na debelo oziroma z izvoznimi in uvoznimi posli ali drugimi zunanjetrgovinski posli ter proizvodne in druge organizacije združenega dela, s katerimi te trajno poslujejo, uredijo medsebojne odnose v tem sodelovanju s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom. Delovni Ijudje in občani sodeluje z organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev na drobno kot potrošniki, organizirani v krajev-nih skupnostih ter drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah potrošnikov. 93. člen Delovni Ijudje in občani spodbujajo razvoj storitve-nih dejavnosti, sodelujejo pri obtikovanju politike in načrtovanju razvoja malega gospodarstva in tistih sto-ritvenih dejavnosti v občini, ki zagotavljajo pogoje za normalno življenje in delo. Občinska skupščina in njeni organi pospešujejo raz-voj malega gospodarstva z družbenimi plani, s svojimi predpisi in drugimi ukrepi. | 94. člen Delavci, delovni Ijudje in občani neposredno in po svojih organizacijah združenega dela, krajevnih skup-nostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbe-nopolitičnih organizacijah, drugih samoupravnih orga-nizacijah in skupnostih ter občinski skupščini in njenih organih zagotavljajo pogoje za opravljanje tistih go-spodarskih in drugih družbenih dejavnosti, ki so nujno potrebne za njihovo življenje in delo. Občinska skupšfiina določi z odlokom, ki temelji na zakonu, katere dejavnosti organizacij združenegadela, ki opravljajo gospodarske in druge družbene dejavno-sti, so posebnega družbenega pomena in uredi način uresničevanja posebnega družbenega interesa ter v skladu z njim način uresničevanja samoupravnih pra-vic delavcev. 95. člen Na področjih komunalnih dejavnosti, energetike, vo-dnega gospodarstva, prometa in zvez in drugih dejav-nosti materialne proizvodnje v katerih delovanje tržnih zakonitosti in podlaga za usklajevanje dela in potreb ter za vrednotenje delovnih uspehov, če je trajno opravljanje teh dejavnosti nujno za zadovoljevanje po-treb določenih uporabnikov, se lahko ustanovijo sa-moupravne interesne skupnosti, v katerih se uresniču-jejo skupni interesi, določeni s samoupravnim spora-zumom. V teh samoupravnih interesnih skupnostih se delovni Ijudje kot uporabniki proizvodov in storitev združujejo z delavci, ki opravljajo te dejavnosti in zadovofjujejo v njih svoje osebne in skupne potrebe, združujejo sred-stva in določajo namen njihove uporabe, opredeljujejo pogoje in način opravljanja teh dejavnosti, sprejemajo 1n uresničujejo programe dela in razvoja, vplivajo na oblikovanje cen in sodelujejo pri določanju politike cen, uresničujejo druge skupne interese ter medse-bojno urejajo druga razmerja, pravice, obveznosti in odgtovornosti. 96. člen Delavci, delovni Ijudje in občani v občini določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje osebne in skupne po-trebe na področju komunalnih dejavnosti. Delovni Ijudje in občani prek krajevnih skupnosti ter delavci organizacij združenega dela kot uporabniki komunalnih storitev skupaj z delavci komunainih orga-nizacij združenega dela s samoupravnim sporazumom ustanovijo komunalno skupnost. V komunalnj skupnosti odločajo o planih komunal-nih dejavnosti, o zdruzevanju in uporabi sredstev za te dejavnosti, o pogojih in načinu opravljanja komunalnih dejavnosti ter o uresničevanju drugih skupnih intere-sov na tem področju. Uporabniki in izvajalci komunal-nih storitev s samoupravnim sporazumom določijo ka-tere skupne zadeve in interese uresničujejo v komunal-nih skupnostih in katere v zvezah teh skupnosti. 97. člen Delavci, delovni Ijudje in občani določajo, usklaju-jejo in uresničujejo svoje skupne interese ter zadovo-Ijujejo skupne in osebne potrebe pri preskrbi z osnov-nimi prehrambenimi dobrinami in drugimi za življenje in delo potrebnimi dobrinami in storitvami, tako da: - neposredno in po svojih samoupravnih organiza-cijah in skupnostih s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori ali na drug v skladu z zakonom določen način uveljavljajo poseben družbeni interes in določajo način njegovega uresničevanja; - kot uporabniki dobrin in storitev neposredno in po svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih lahko skupaj z delavci v organizacijah združenega dela, ki proizvajajo, predelujejo in prodajajo dobrine oziroma opravljajo storitve, ustanovijo samoupravno interesno skupnost, v kateri uresničujejo ssamouprav-nim sporazumom določene skupne interese; . - z družbenimi plani zagotavlja pogoje za organizi-rano in kontinuirano preskrbo z dobrinam) in stori-tvami; - se kot uporabniki določenih dobrin in storitev or-ganizirajo v skupnostih potrošnikov, v katerih določajo in usklajujejo svoje zahteve in potrebe po dobrinah in storitvah ter dajejo predloge in predlagajo ukrepe za izboljšanje preskrbe. Občinska skupščina lahko v sktadu z zakonom z odlokom določi, da so določene dejavnosti ali zadeve organizacij združenega dela, ki proizvajajo, predelu-jejo ali prodajajo osnovne prehrambene dobrine in druge za življenje in delo neobhodno potrebne dobrine oziroma opravljajo za življenje in delo neobhodno po-trebne storitve, posebnega družbenega pomena in do-loči način uresničevanja splošnega družbenega inte-resa pri opravljanju teh dejavnosti. 98. člen Oelovni Ijudje in občani v občini samostojno rešujejo svoje stanovanjske potrebe terz družbenimi dogovori. samoupravnimi sporazumi in pogodbami po načelih vzajemnosti in solidamosti zagotavljajo in združujejo sredstva za ta namen ter urejajo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti. Delovni Ijudje in občani v občini v okviru samou-pravne stanovanjske skupnosti zagotavljajo prenovo dotrajanih stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov oziroma predelov mesta. Svoje interese pri načrtovanju, graditvi, prenovi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji in pri združeva-nju sredstev za te namene uresničujejo delovni Ijudje in občani v občini samostojno, na zborih stanovalcev, v hišnih svetih in samoupravni stanovanjski skupnosti. Delovni Ijudje in občani s samoupravnim sporazu- mom določajo, katere osebne in skupne potrebe in interese pri graditvi, prenovi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji uresničujejo po načelu vzajemnosti in solidarnosti v občinski ter katere v širši samoupravni interesni skupnostr o2iroma zvezi teh skupnosti. Občinska skupščina z odlokom na podlagi zakona lahko predpiše obveznosti organizacij združenega dela in drugih zavezancev, da iz dohodka izločijo in združu-jejo sredstva za graditev stanovanj in za pomoč delov-nim Ijudem z nižjimi dohodki pri graditvi, prenovi in uporabi stanovanj ali sprejme druge ukrepe v skladu z zakonom. Delavci, delovni Ijudje in obfiani v občini načrtujejo in zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve ter pove-zujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri izgradnji stano-vanj. Delavci, delovni Ijudje in občani posvečajo posebno skrb stanovanjskim potrebam delovnih Ijudi in obča-nov, ki so po ustavi in zakonu deležni posebne druž-bene pomoči. 99. člen Delavci, drugi delovni Ijudje in občani v občini dolo-čajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje potrebe na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva in telesne kultute. Za organizirano zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb po storitvah dejavnosti \z prejšnjega odstavka delavci, delovni Ijudje in občani neposredno in po svojih organizacijah združenega dela in drugih organi-zacijah in skupnostih z delavci v organizacijah združe-nega dela, ki opravljajo te dejavnosti, po načelih vzaje-mnosti in solidarnosti ustanavljajo samoupravne inte-resne skupnosti. V samoupravnih interesnih skupnostihdelovni Ijudje uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju družbenih dejav-nosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja, obseg pravic in način njihovega uresničeva-nja, združujejo sredstva za opravljanje teh dejavnosti, opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese pri opravljanju teh dejavnosti. Delovni Ijudje kot neposredni koristniki storitev družbenih dejavnosti in delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti, s samoupravnim spo-razumom določijo, katere skupne potrebe in interese uresničujejo v občinskih in katere v širših samouprav-nih interesnih skupnostih oziroma zvezah in skupno-stih teh skupnosti. 100. člen Delavci, delovni Ijudje in občani v občini skrbijo, da se vzgojnoizobraževalna dejavnost uresničuje v enot-nem vzgojnoizobraževalnem sistemu, oblikujejo skupno politiko na področju vzgoje in izobraževanja, združujejo sredstva in delo za opravljanje vzgojnoizo-braževalne dejavnosti, vzajemno in solidarno izenaču-jejo materialne možnosti z^a vzgojo in izobraževanja. Skrbijo za stalno rast izobrazbene ravni delavcev in delovnih Ijudi, za napredek in razširitev materialne osnove vzgoje in izobraževanja ter za izobraževanje in izpopolnjevanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev za vzgojo in izobraževanje, ustanavljajo osnovne šole in zagotavljajo pogoje za njihovo delo ter uresničujejo druge skupne interese na področju vzgoje in izobraže-vanja. 101.člen Delavci, delovni Ijudje in občani v obČini oblikujejo skupne interese pri raziskovalni dejavnosti, usmerjajo raziskovalne pobude, dajejo pobude za načrtovanje družbenega razvoja občine, sodetujejo pri oblikovanju politike in programov raziskovalne dejavnosti v repu-bliki, skrbijo za informiranost o raziskovalnem delu, pomembnem za razvoj občine, pospešujejo uporabo raziskovalnih rezultatov v praksi in uresničujejo druge skupne interese pri raziskovalni dejavnosti. 102. člen Delavci, delovni Ijudje in občani v občini skrbijo za organizirano in samoupravno zagotavljanje vsestran-skih možnosti za kulturno življenje, za oblikovanje poli-tike razvoja kulturnih dejavnosti, za razvijanje in zado-voljevanje kulturnih potreb ter za pospeševanje vseh oblik kuiturnih dejavnosti (ustvarjanje, posredovanje in varstvo kulturnih vrednot) ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na področju kulture. 103. člen Delavci, delovni Ijudje in občani v občini uresniču-jejo pravico do zdravstvenega varstva, združujejo delo in sredstva za zagotavljanje zdravstvenega varstva, z delovntmi Ijudmi in občani občin v okviru regije odlo-čajo in usklajujejo vrste in obseg pravic iz zdravstve-nega zavarovanja, politike razvoja in pospeševanja zdravstvene dejavnosti ter teritorialne razporejenosti zdravstvenih organizacij, opravljajo druge zadeve ter uresničujejo druge skupne interese na področju zdrav-stvenega varstva. Delavci, delovni Ijudje in občani posvečajo posebno skrb preventivnemu zdravstvenemu varstvu, odstranje-vanju obolenj in invalidnosti ter zagotavljanju za življe-nje in delo primernih higienskih razmer. Občina zagotavlja plačilo za storitve zdravstvenega varstva občanom, ki po veljavnih predpisih niso zdrav-stveno zavarovani in sami niso sposobni kriti teh stro-škov. 104. Clen ' Delavci, delovni Ijudje in občani v občini skrbijo za razvoj telesnokulturne dejavnosti ter za zdrav telesni razvoj delovnega človeka in občana, oblikujejo politiko razvoja telesne kulture in rekreacije, pospešujejo tele-snokultume dejavnosti v vzgojnovarstvenih zavodih, šolah, organizacijah združenega dela ter ustanavljanje množičnih telesnokulturnih organizacij in vključevanje delovnih Ijudi in občanov v njihovo dejavnost, vzdrže-vanje telesnovzgojnih objektov ter opravljajo druge zadeve in uresničujejo druge skupne interese na po-dročju telesne kulture. 105. člen Za uresničevanje ciljev družbenega varstva otrok de-lavci ter delovni Ijudje in občani v občini po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo ugodne po-goje za ustanovitev in življenje družine, za uresničeva-nje materinstva, telesni in duševni razvoj ter vzgojo in socialno varnost vseh otrok ter opravljajo druge za-deve in uresničujejo druge skupne interese na pp-dročju družbenega varstva otrok. 106. člen Delavci, delovni fjudje in občani v občini skrbijo ?a razvoj socialnega skrbstva, za organizirano nudenje raznih oblik družbene pomoči delovnin Ijudem in ob-čanom, ki so te skrbi potrebni, za odpravljanje vzrokov za nastanek socialnih problemov, sprejemajo program razvoja socialnih zavodov in jih ustanavljajo terskrbijo za njihov razvoj in delovanje, opravljajo dmge zadeve ter uresničujejo druge skupne interese na področju sociatnega skrbstva. 3. Varstvo borcev NOV 107. člen Delovni Ijudje in občani v občini posvečajo posebno družbeno skrb udeležencem narodnoosvobodilne vojne, vojaškim invalidom; članom družin padlih bor-cev narodnoosvobodilne vojne, španskim borcem, pre-dvojnim revolucionarjem, odlikovancem z redom Kara-djordjeve zvezde z meči, z redom Belega orla z meči in zlato medaljo Obiliča, borcem za severno mejo v letih 1918-1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912-1918. Skrbojo tudi za varstvo žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne in vojnega materiala ter družinskih članov, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi. V skladu s predpisi občine, družbenim dogovorom in samoupravnimi sporazumi, delovni Ijudje in občani zagotavljajo potrebna sredstva za priznavalnine in druge oblike družbene pomoči udeležencem naro-dnoosvobodilne vojne in njihovim ožjim družinskim članom, borcem za severno mejo v letih 1918-1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912-1918, za katere se ugotovi, da potrebujejo družbeno pomoč. Oelovni Ijudje in občani zagotavljajo tudi druge oblike varstva, predvsem pa: - zagotavljajo zdravstveno varstvo udeležencem na-rodnoosvobodilne vojne in njihovim družinskim čla-nom, ki niso zavarovani po drugih predpisih; - prispevajo k stroškom zdravljenja v naravnih zdra-viliščih in objektih za rekreacijo; - skrbijo za rehabilitacijo invalidov in zaposlovanje udeležencev narodnoosvobodilne vojne; - prispevajo sredstva za oskrbo v domovih počitka udeležencev narodnoosvobodilne vojne, če sami ali njihovi ožji družinski filanl nlmajo zadostnih sredstev za plačevanje oskrbnlne; - zagotavljajo reševanje stanovanjskih vprašanj udelažencev narodnoosvobodllne vojne ter ožjih čla-nov njihovih družin. 4. UrejanJ* prostora 108. člen Delovni Ijudje in občani v občini v skladu z dogovor-jeno politiko in programi na območju mesta Ljubljane določajo program in politiko urbanizacije, prostor* skega urejanja, smotrne izrabe mestnih zemljišč in jo uresničujejo z urbanističnimi programi, urbanističnimi načrti in zazidalnimi načrti. Posebno pozornost posve-čajo razvoju stanovanjske graditve ter razvoju tistih gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti, ki so opredeljene z družbenim planom občine. Posebno po-zornost posvečajo tudi zagotavljanju potrebnih zelenih površin in objektdv za oddih in rekreacijo. Delavci, delovni Ijudje in občani upravljajo in razpolagajo s stavbnjm zemljiščem v družbeni lastnini v samoupravni interešni skupnosti za gospodarjenje s stavbnim zem-Ijiščem. 5. Varstvo člov«kov«ga okolja 109. člen Delovni Ijudje in občani, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, občina in druge samou-pravne organizacije in skupnosti imajo pravico ih dolž-nost zagotavljati pogoje za ohranitev in izboljšanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja z namenom, da zagotavljajo osnovne pogoje za življenje in delo. Delovni Ijudje in občani, organizacije združenega dela, občina, krajevne skupnosti in druge samou-pravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolž-nost preprečevati zdravju škodljive posledice, ki nasta-jajo v proizvodnji, porabi in prometu. 110. člen Občinska skupščina z družbenimi plani, prostor-skimi plani in svojimi predpisi zagotavlja in določa smotrno izrabo prostora in pri tem posveča posebno skrb ohranitvi naravnih vrednot človekovega okolja, nepremičnin in drugih stvari posebnega kulturnegain zgodovinskega pomena ter drugih z delom pridoblje-nih vrednot človekovega okolja. m.člen Občinska skupščina in njeni organi skrbijo za ohra-nitev in izboljševanje okolja delovnega človeka in ob-čana in pri tem spremljajo in ohranjajo stanje in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja ter skrbijo za učinkovito ukrepanje na tem po-dročju. CObčinska skupščipa in njeni organi posvečajo po-sebno skrb varstvu zraka, ohranitvi obstoječih parkov-nih površin in zelenic ter površin, namenjenih za re-kreacijo. 112. člen Delovni Ijudje in občani v občini samostojno ali sku-paj z delovnimi Ijudmi in občani drugih občin ustanav-Ijajo samoupravne interesne skupnosti, v katerih zdru-žujejo sredstva, zagotavljajo pogoje za varstvo člove-kovega okolja ter usklajujejo in uresničujejo druge skupne potrebe in interese pri sprejemanju in izvajanju ukrepov za varstvo in izboljševanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja. 6. Ljudska obramba, varnost in družbena samoza-ščita 113. člen Občina v skladu z ustavo in zakonom ter temelji sistema Ijudske obrambe, varnosti in družbene samo-zaščite, obrambnimi in drugimi načrti ter pripravljenimi ukrepi Socialistične republike Slovenije in mesta Ljub-Ijane ureja in organizira Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito na svojem območju, organizira in vodi teritorialno obrambo, milico in narodno zaščito, civilno zaščito in druge obrambne priprave, ob napadu na državo pa organizira in vodi splošni Ijudski odpor. V skladu s prejšnjim odstavkom določa občina svoj obrambni načrt. 114. člen Delovni Ijudje in občani v občini oblikujejo in uresni-čujejo politiko Ijudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite kot svojo pravico in dolžnost \»skladu z zakonom v temeljnih in drugih organizacijah združe-nega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih intere-snih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbenopolitičnih in družbenih orga-nizacijah, vojaških enotah in zavodih, civilni zaščiti, narodni zaščiti, po delegacijah in delegatih pa vzborih občinske skupščine. 115. člen Pravice in dolžnosti občine na področju Ijudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, razen pra- vic in dolžnosti, ki jih izvršuje mesto Ljubljana in nje-govi organi, izvršujejo v mejah svoje pristojnosti.dolo-čene z zakonom: - občinska skupščina: - svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno sa-mozaščito; - izvršni svet; - upravni organ za Ijudsko obrambo in drugi upravni organi; - občinski štab za teritorialno obrambo; - občinski štab za civilno zaščito. Kadar se med vojno občinska skupščina ne more sestati, odloča o vseh vprašanjih \z njene pristojnosti predsedstvo občinske skupščine v sestavu, ki ga do-loča zakon. 115/ačlen Zaradi doslednega uresničevanja politike, ciljev in nalog splošne Ijudske obrambe in družbene samoza-ščite ter enotnosti, pravočasnosti in učinkovitosti delo-vanja celotnega obrambno samozaščitnega sistema v občini deluje komite za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito. Vlogo, naloge in sestav komiteja določa zakon. 116. člen Občinska skupščina obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev Ijudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev v občini. V skladu z enotnim sistemom Ijudskfe obrambe v federaciji, republiki in mestu Ljubljani spre-jema odloke in druge akte s tega področja ter usmerja obrambne priprave na območju občine. Sprejema ukrepe za učinkovito delovanje vseh nosilcev družbene samozaščite in varnošti ter sprejema odloke in druge akte s tega področja. Cbčinska skupščina spodbuja nosilce družbene sa-mozaščite v občini, da uresničevanje nalog družbene samozaščite uredijo z družbenim dogovorom. V okviru svojih pristojnosti in nalog spremlja izvrševanje skle-njenega družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v občini. 117. člen Pri uresničevanju nalog na področju Ijudske obrambe in družbene samozaščite sodeluje občinska skupščina s skupščinami drugih občin in Skupščino mesta Ljubljane, s katerimi usklajuje svoje delo in po potrebi ustanavlja skupne službe. 118. člen Svet občinske skupščine za Ijudsko obrambo, var-nost in družbeno samozaščito vodi, usmerja in uskla-juje priprave za Ijudsko obrambo delovnih Ijudi in ob-čanov, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti za delovanje v vojnih razmerah; skrbi za uresničevanje načel splošnega Ijudskega odpora, predvsem pa, da se vsi organi, organizacije in skupno-sti pri svoji redni dejavnosti pripravljajo na splošni Ijudski odpor in zagotavljajo, kar je potrebno za živije-nje in delo v vojnih razmerah. Svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samo-zaščito skrbi za uresničevanje in izvajanje nalog,-ki jih ima v okviru svojih pravic in dolžnosti na področju družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev. Sestavo, naloge in način dela sveta za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito določi v skladu z zakonom občinska skupščina z odlokom. 119. člen Pravice in dolžnosti izvršnega sveta, upravnega or-gana za Ijudsko obrambo in drugih upravnih organnov na področju Ijudske obrambe, družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev določi v skladu z zakonom in tem statutom občinska skupščina s svojimi predpisi. 120. člen -' Za izvajanje oboroženega in drugih oblik odpora proti sovražniku se organizirajo po enotnih načelih in v skladu z obrambnim načrtom občine v krajevnih skup-nostih in temeljnih ter drugih obranizacijah združe-nega dela enote teritorialne obrambe, ki zagotavljajo nenehen nadzor nad območjem in zaščito objektov s stalno in množično borbeno aktivnostjo. Enote teritorialne obrambe v občini vodi občinski štab za teritorialno obrambo. Občinski štab za teritorialno obrambo opravlja na-loge, ki so določene z zakonom in drugimi predpisi, naloge, ki mu jih naloži nadrejeni štab za teritorialno obrambo oziroma svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. 121.člen Za ojganizirano usmerjanje in pripravljanje delovnih Ijudi in občanov za vodenje in usposabljanje enot ci-vilne zaščite ter za odrejanje in usmerjanje zaščitnih in reševalnih ukrepov ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah •fee ustanovijo v občini, krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v drugih organizacijah in 6kupnostih štabi za civiino zaščito. -, Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet. Občinski štab za civilno zaščito izvršuje svoje naloge v skladu s pristojnostmi določenimi, z zakonom in je za svoje delo odgovoren svetu za Ijudsko obrambo, var-nost in družbeno samozaščito. 122. člen , V krajevnih skupnostih delovni Ijudje in občani, or-ganizirani v temeljnih in drugih organizacijah združe-nega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih, uresničujejo politiko Ijudske obrambe, varno-Sti in družbene samozaščite in se neposredno organizi-rajo, pripravljajo in usposabljajo za preprečevanje in odkrivanje škodljivih in sovražnih delovanj, za oboro-žen boj in druge oblike odpora, za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob voj-nih akcijah, naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, za preskrbo oboroženih sil in prebivalstva ter za izvrševanje drugih nalog tako, kot so določene z zakonom, statutom in obrambnim načr-tom krajevne skupnosti oziroma občine. Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni vodi splošni Ijudski odpor v krajevni skupnosti svet krajevne -skupnosti, ki odloča tudi o vseh zadevah iz pristojnosti drugih organov krajevnih skupnosti v skladu z zako- nom. če se svet krajevne skupnosti ne more sestati, spre-jema neodložljive ukrepe njegov predsednik, ki morate ukrepe dati v potrditev svetu takoj, ko se ta tahko sestane. Organizacijo in naloge sveta krajevne skupno-Sti, odbora za Ijudsko obrambo in družbeno samoza-ščito ter drugih organov in organizacij v krajevni skup-nosti na področju Ijudske obrambe, varnosti in druž-bene samozaščite se določijo v skladu z zakonom s statutom krajevne skupnosti. 123. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela, sa-moupravne interesne skupnosti ter druge samou-pravne organizacije ter skupnosti določajo načrt izva-janja obrambnih priprav v skladu s svojim razvojnim načrtom oziroma programi dela ter v skladu s svojimi nalogami za delovanje ob neposredni vojni nevatnosti, v vojni nevarnosti in v vojni. Organizacije in skupnosti iz prejšnjega odstavka mo-rajo usklajevati svoje obrambne načrte in programe za delo v vojni z obrambnim načrtom občine in so pri njegovem izvajanju doižne sodelovati pri preskrbi obo-roženih sil in prebivalstva ter pri zagotavljanju surovin. reprodukcijskega materiala, energije, rezervnih delov in drugega materiala. Organizacije in skupnosti, navedene v prvem od-stavku, se vključujejo v obrahnbne priprave krajevne skupnosti, v katerih imajo svoj sedež, sodelujejo z njo in dajejo strokovno pomoč njenim organom pri izvrše-vanju nalog s področja Ijudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite. 124. člen Oelovni Ijudje in občani v temeijnih in drugih organi-zacijah združenega dela in krajevnih skupnostih orga-nizirajo narodno zaščito za varovanje pogojev dela, družbene lastnine in objektov skupnega pomena, za varovanje reda in svojega premoženja ter za zagotav--Ijanje mirnega in varnega življenja. Naloge narodne zaščite opravljajo delovni Ijudje in občani po posebnem programu, ki ga v skladu z var-> nostnim načrtom sprejme pristojni organ za družbeno samozaščito. V neposredni vojni nevarnosti in v vojni izvajajo enote narodne zaščite tudi določene naloge v okviru izvajanja splošnega Ijudskega odpora. 125. člen Občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela in drugesamoupravne organizacije in skupnosti ter občani skrbijo, da se ustvarijo ugodni pogoji za varnost cestnega prometa v občini, organizi-rajo in izvajajo prometno preventivno dejavnost, skr-bijo, da promet pravilno poteka in da se preprečijo prometne nezgode in druge nevarnosti. - Za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu v občini skrbi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Sestavo, naloge in način dela sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu določi v skladu z zakonom občinska skup&čina z odlokom. 126. Člen Delovni Ijudje in občani v občini imajo pravico in dolžnost, da na temelju družbene samozaščite varujejo ' pred požarom družbeno premoženje in premoženje občanov. V samoupravni interesni skupnosti za varstvo pred požarom uresničujejo delovni Ijudje in občani svoje in družbene potrebe po varstvu pred požarom in drugimi, naravnimi nesrečami ter pospešujejo razvoj družbene samozaščite na tem področju. 7. Kadrovska polltlka In zaposlovan|e ' ^' 127. fileft Ddlovni Ijudje in občani v temeljnih \n drugih organi-zacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samou-pravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih or-ganizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so nosilci kadrovske politike v občini In usmerjajo kadrovanje v skladu z načelom demokra-tidne samoupravne kadrovske. potittke. *28. filen Pri uresničevanju ciljev in načel kadrovska politike delovfti Ijudje in občani zlasti: - sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne ka-drovske programe; - sprejemajo programe strokovnega, idejnopolitič-nega, družbenoekonomskega in splošnega izobraže-vanja kadrov; ; - določajo strukturo kadrov, ki je potrebna za dol-goročni razvoj temeljnih in drugih organizacij združe-nega dela; - določajo in razporejajo sredstva za izobraževanje kadrov; - določajo merila in pogoje za izbiro kadrov za opravljanje odgovornih delovnih nalog; - skrbijo, da so na družbene, samoupravne in poslo-vodne funkcije izbrani delavci z zahtevanimi sposob-nostmi, znanjem, družbenopolitičnimi in moralno-etič-nimi kvalitetami; - spremljajo uresničevanje kadrovske politike. 129. člen Delovni Ijudje in občani, organizirani v družbenopo-litičnih organizacijah, posebno v socialistični zvezi de-lovnega Ijudstva in sindikatih, oblikujejo, usmerjajo in spremljajo uresničevanje kadrovske politike. Usklaju-jejo stališča in kriterije za kandidiranje delovnih Ijudi za odgovorne delovne naloge v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupno-stih ter za nosilce družbenih funkcij. ' 130. člen Zaradi uspešnejšega uresničevanja temeljnih načel in ciljev kadrovske politike delovni Ijudje in občani v občini z družbenimi dogovori in samoupravnimi spora-zumi urejajo in usklajujejo družbenoekonomska in druga razmerja pri oblikovanju, uresničevanju in izva-janju kadrovske politike. 131. člen Delavci, ki v organizacijahzdruženega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih upravljajo družbena sredstva in z njimi razpolagajo, ter delovni Ijudje in občani v občini ustvarjajo pogoje za uresniče-vanje pravice do dela. 132. člen Delovni Ijudje in občani oblikujejo in izvajajo politiko zaposlovanja v organizacijah združenega dela in dru-gih samoupravrvih organizacijah in skupnostih, v sa-moupravni interesni skupnosti za zaposlovanje ter v občinski skupščini. Delovni Ijudje in občani v občini oblikujejo politiko zaposlovanja z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter z družbenimi plani. Pri oblikovanju in izvajanju politikezaposlovanja de-lovni Ijudje in občani posvečajo posebno skrbzaposlo-vanju žena, mladine in oseb z zmanjšano delovno spo-sobnostjo. 133. člen Delavci v združenem delu in delavci, katerih dopol-nilno delo uporabljajo delovni Ijudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov oziroma delavci, kate- rih dopolnilno delo uporabljajo druge osebe, se zdru-žujejo v samoupravno interesno skupnost za zaposlo-vanje. V njej si delavci po načelih vzajemnosti in soli-darnosti zagotavljajo stalno strokovno pomoč, po-trebno za uresničevanje pravice do dela, oziroma za zagotavljanje in varovanje zapostitve ter zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu zzakonom in splošnimi akti skupnosti. 8. Sredstva za »kupne in sploine druibane potrebt v občinl 134. člen Delavci v združenem delu ter delovni Ijudje in ob-čani, ki na področjih družbenih dejavnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese ter delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost na teh po-dročjih, organizirani v samoupravnih interesnih skup-nostih, uresničujejo svobodno menjavo dela, združu-jejo delo in sredstva ter s samoupravnim sporazumeva-njem in z drugimi oblikami družbenega samoupravlja-' nja na podlagi ustave in zakona v skladu z materialnimi možnostmi odločajo o vsebini, obsegu in načinu opravljanja teh dejavnosti ter o obsegu in načinu zdru-ževanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov. Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb razpore-jajo delavci iz dohodka temeljne organizacije združe-nega dela, v kateri delajo, in iz svojih osebnih dohod- . kov, drugi delovni Ijudje pa iz svojega dohodka in drugih prihodkov. 135. člen l? Za zadovoljitev splošnih družbenih potreb plačujejo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih prihodkov ter premoženja davke, takse in druge davščine. 136. člen Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skla-dnega razvoja občine usklajujejo delovni Ijudje v ob-čini, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih obveznosti temeljnih organizacij združe-nega dela ter delovnih Ijudi in občanov z obveznostmi temeljnih organizacij združenega dela ter delovnih Ijudi in občanov v mestu Ljubljani in širših družbeno-političnih skupnostih. Deldvni Ijudje in občani, v občini sestavljajo splošno bilanco sredstev, iz katere so razvidne obveznosti do vseh oblik skupne in splošne porabe ter to bilanco usklajujejo z bilanco sredstev v mestu Ljubljani in širših družbenopolitičnih skupnostih. 137. člen V okviru z zakonom določenega sistema, virov.in vrst>; davkov, taks in drugih davščin delovni Ijudje in občank? v občini samostojno določajo višino davkov, taks in drugih davščin ter z njimi samostojno razpolagajo. Delovni Ijudje in občani v občini usklajujejo višino davkov, taks in drugih davščin z delovnimi Ijudmi in občani drugih občin. 138. člen Delovni Ijudje in občani občinezdružujejosredstvaz delovnimi Ijudmi in občani drugih občin na območju mesta Ljubljane za financiranje splošnih. družbenih potreb v mestu Ljubljani kot posebni družbenopolitični skupnosti. Višino sredstev iz prejšnjega odstavka se določi v skladu z obsegom uresničevanja interesov ter izvrševa-nja pravic in dolžnosti delovnih Ijudi in občanov v mestu Ljubljani z družbenim dogovorom, ki ga v imenu občine sklene občinska skupščina. 139. člen Delovnim Ijudem in občanom v krajevfiih skupnostih se v proračunu občine zagotavljajo sredstva za zado-voljevanje določenih splošnih družbenih potreb. Z družbenim dogovorom se določi, za katere splošne družbene potrebe in po kakšnih kriterijih se delovnim Ijudem in občanom v krajevni skupnosti zagotavlja sredstva v proračunu občine. 140. člen Občinska skupščina lahko za zadovoljevanje sploš-nih potreb v občini razpiše javno posojilo. Javno poso-jilo se razpiše z odlokom, ki določi namen posojila, njegovo višino in druge posojilne pogoje. Vpisniki javnega posojila so lahko organizacije zdru-ženega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter delovni Iju-dje in občani. 141. člen . Občinska skupščina s proračunom občine vsako leto posebej določi obseg, višino in namen sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini. Razpored sredstev za posamezne namene mora biti usklajen s predvidenimi potrebami in predvideno vi-šino sredstev za zadovljevanje splošnih družbenih po-treb. Predlog proračuna določi izvršni svet. Izvršni svet je odgovoren za izvrševanje proračuna občine. 142. člen Oa bi delovni Ijudje in občani lahko odločali o obvez-nostih za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, se predlogi za določanje teh obveznosti praviloma istoča-sno in enkrat na leto dajejo v razpravo in sprejem delavcem v temeljnih organizacijah in delovnim Ijudem in občanom v krajevnih skupnostih, da se o njih izre-čejo. Za odločitev mora biti delavcem v temeljni orga-nizaciji in občanom praviloma na voljo nanjmanj 30 dni. 143. člen Organi in organizacije, ki so jim sredstva za delo' zagotovljena iz občinskega proračuna, so dolžni občini predložiti svoj program dela in potrebne utemeljitve o vrsti, obsegu in vsebini nalog, o pogojih dela in drugih okoliščinah, ki so pomembne za določanje višine sred-stev. 9. Druibeno varstvo samoupravnih pravlc in druž-b*ne lastnlne 144. člen Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine uresničujejo v občini: - občinska skupščina in njej odgovorni organi; - temeljno sodišfie; - samoupravna sodišča; - temeljno javno tožilstvo; - družbeni pravobranilec samoupravljanja; - javni pravobranilec. Oblike in način uresničevanja družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine določajo ustava, zakon in ustrezni samoupravni spložni akti. 145. člen Občinska skupščina spremlja in obravnava delo or-ganov, ki uresničujejodružbeno varstvosamoupravnih pravic delavcev in družbene lastnine, sprejema ukrepe in zagotavlja pogoje za čim uspešnejše delo teh orga-nov. 146. člen Občinska skupščina nastopa pri uresničevanju druž-benega varstva z začasnimi ukrepi, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samou-pravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi, ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti. Občinska skupščina lahko nastopi zoper organiza-cijo združenega dela z naslednjimi začasnimi ukrepi družbenega varstva: - odstavi poslovodni organ; - razpusti delavski svet; - razpusti izvršilni organ; - odstavi posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi; - začasno omeji uresničevanje določenih samo-upravnih pravic delavcev; - imenuje začasni organ v organizaciji združenega dela; - odredi še druge z zakonom določene ukrepe. 147. člen Začasne ukrepe družbenega varstva sprejme občin-ska skupščina tudi proti organu upravljanja, izvršil-nemu organu in poslovodnemu organu v delovni skup-nosti organizacije združenega dela, banki, zavarovalni skupnosti, zadrugi, samoupravni interesni skupnosti in drugi samoupravni organizaciji in skupnosti, če zakon ne določa drugače. 148. člen O začasnih ukrepih odloča občinska skupščina na predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja ali izvršnega sveta. 149. člen Občinska skupščina lahko v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj, s katerimi bi bile kršene samoupravne pravice delovnih Ijudi in pri-zadeta družbena lastnina. Če občinska skupščinazadrži izvršitev takih aktovali dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodi-ščem. 150. člen Temeljno sodišče, kot organ oblasti opravlja sodno funkcijo rednega sodišča v mejah svoje pristojnosti, določene z ustavo in zakonom. Temeljno sodišče, kot organ državne oblasti sprem-Ija in proučuje družbene odnose in pojave, ki so po-membni za uresničevanje njegovih funkcij in daje ob-činski skupščini ter državnim organom in samouprav-nim organizacijam in skupnostim predloge za prepre-čevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in so-cialistične morale. Temeljno sodišče ima pravico in dolžnost obveščati občinsko skupščino o uporabi zakonov in o svojem delu» 151. filen Samoupravna sodišča, kot samostojni družbeni or-gani rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki so določeni z ustavo in zakonom, kot tudi spore, ki jim jih poverijo delovni Ijudje v organizacijah združenega dela, v samouprav-nih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih or-ganizacijah in skupnostih \z njihovih medsebojnih ra-zmerij, ki jih samostojno urejajo ali ki izvirajo \z pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom dolo-čeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča. Občani lahko sporazumno poverijo reševanje posa-meznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpola-gajo, poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim sa-moupravnim sodiščem, če n« z zakonom drugače dolo-čeno. Samoupravna sodišča se ustanavljajo s splošnim aktom ali s sporazumom strank v skladu z ustavo in zakonom, za določene vrste sporov pa z zakonom. Akt o ustanovitvi samoupravnega sodišča določi v skladu z zakonom pristojnost, sestavo in organizacijo sodišča ter postopek pred tem sodiščem. Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega dela, arbitraže, razsodišča, poravnalni sveti in kot druga samoupravna sodišča. 152. člen Sodišča združenega dela spremlja in proučuje druž* bene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničeva-nje njegove funkcije in daje organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim, državnim organom ter skupščinam občinskih samoupravnih in-teresnih skupnosti in občinski skupščini predloge za uresničevanje samoupravnega položaja samoupravnih organizcij in skupnosti, za uresničevanje samouprav-nih pravic delovnih Ijudi ter druge predloge za zagotav-Ijanje ustavnosti in zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale. 153. člen Temeljno javno tožilstvo je samostojen državni or-gan, k) preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva, uporablja z zakonom določene ukrepe za varstvo interesov druž-bene skupnosti, vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter opravlja druge z zakonom določene zadeve. Temeljno javno tožilstvo opravlja svoje naloge na podlagi ustave in zakona ter v skladu s politiko občine, ki je izražena v splošnih aktih občinske skupščine. Temeljno javno tožilstvo spremlja in proučuje druž-bene odnose in pojave, ki so pomembni za uresničeva-nje njegovih lunkcij ter daje občinski skupščini, druž-benim in drugim organom, samoupravnim organizaci-jam in skupnostim predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonj-tosti, družbene odgovornosti in socialistične morale. Temeljno javno tožilstvo ima pravico in dolžnost, da obvešča občinsko skupščino v okviru svojega delov-nega področja o uporabi zakonov in splošnih aktovter o svojem delu. 154. člen Družbeni pravobranilec samoupravljanja kot samo-stojni organ družbene skupnosti ukrepa in vlaga pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih Ijudi in družbene last-nine v občini. Oružbeni pravobranilec samoupravljanja začne pred občinsko skupščino, ustavnim sodiščem ali sodišči postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ijudi in družbene lastnine, kot tudi postopek, da se razveljavijo ali odpravijo sklepi in drugi akti, s katerinrti se kršijo samoupravne pravice oziroma je prizad^ta družbena lastnina. Družbeni pravobranilec samoupravljanja začne po-stopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih Ijudi in družbene lastnine na lastno pobudo ali na pobudo delavcev organizacij združenega dela in drugih sa-moupravnih organizacij in skupnosti, sindikata in dru-gih družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in občanov. Državni organi in organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni dati družbenemu pravobranilcu samoupravljanja na njegovo zahtevo podatke in infor-macjje, ki so pomembne za opravljanje njegove funk-cije. 155. člen Javni pravobranilec zastopa občino, njene organe, organizacije in sklade, ki so pravne osebe ter krajevne skupnosti pred sodišči in drugimi organi glede njihovih premoženjskih pravic in koristi ter izvršuje druge pra-vice in dolžnosti, določene z zakonom. Javni pravobranilec spremlja in proučuje družbene odnose, ki so pomembni za uresničevanje njegove funkcije ter daje organom in organizacijam \z prejš-njega odstavka in družbenopolitičnim organizacijam v občini predloge za prepredevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, druž-bene odgovomosti in socialistične morale. Javni pravobranilec je za svoje delo odgovore/i ob-činski skupščini, kateri je dolžan poročati o svojem delu ter jo obveščati o pojavih, ki imajo poseben po-men za pravno varnost družbenega premoženja. i56J>člen Sredstva in'druge pogoje za delo temeljnega sodi-ščh, sodišča združenega dela, temeljnega javnega to-žilstva, družbenega pravobranilca samoupravljanja in javnega pravobranilca zagotavlja občina skupaj in po dogovoru z občinami, za območje katerih so ti organi ustanovljeni, v višini in na način, ki gaobčinesporazu-mno določijo. Sporazumno z drugimi občinami določi občina tudi način uresničevanja drugih pravic in obveznosti, ki jih ima po zakonu do organov iz prejšnjega odstavka. 10. Nadzorstvo nad zakonltostjo , 157. člen Občinska skupščina in pristojni upravni organi opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo dela organiza-cij združenega dela na območju občine in samouprav-nih interesnih skupnosti, ustanovljenih za območje ob-čfne, če ni z zakonom določeno, da ga opravlja organ druge družbenopolitične skupnosti. Z nadzorstvom nad zakonitostjo dela po prvem od-stavku tega člena je mišljeno tudi nadzorstvo glede usklajenosti samoupravnih splošnih aktov z ustavo in zakoni kot tudi drugimi samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi morajo biti v skladu. Pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela ima organ iz prvega odstavka tega člena pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon. Občinska skupščina in pristojni upravni organi skr-bijo tudi za izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku, zlasti pa da delovni Ijudje in občani, organizacijezdru-ženega dela, druge pravne osebe in druge stranke v postopku lahko hitro, učinkovito, s čim manjšimi stro- ški uresničujejo svoje pravice in pravne koristi ter izvr-šujejo obveznosti v upravnem postopku. ' Pristojni upravni organi nadzorujejo tudi, ali upravni in drugi državni organi ter samoupravne organizacije in skupnosti, ki odločajo o upravnih stvareh, dajejo delovnim Ijudem in občanom ter drugim udeležencem in strankam v postopku pravno pomoč pri izvrševanju njihovih obveznosti v upravnem postopku. 158. člen Občinska skupščina ima pravico in dolžnost z od-ločbo deloma ali v celoti zadržati izvršitev vsakega samoupravnega splošnega akta organizacije združe-nega dela, ki je v nasprotju z zakonom oziroma samou-pravnim splošnim aktom, s katerim mora biti v skladu. Občinska skupščina z odločbo v skladu z zakonom zadrži izvršitev sklepa, drugega akta ali dejanja organi-zacije združenega dela, s katerim se kršijo samou-pravne pravice delavcev ali je prizadeta družbena last-nina. 159. člen Če občinska skupščina zadrži izvršitev samouprav-nega sptošnega akta oziroma sklepa delavskega sveta ali drugega organa organizacije združenega dela, za katerega meni, da ni v skladu z ustavo oziroma z zakonom, začne v osmih dneh po izdaji odločbe, s katero ga je zadržala, pred ustavnim sodiščem posto-pek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zadrža-nega akta. Ce občinska skupščina zadrži izvršitev akta iz prejš-njega odstavka, za katerega meni, da ni v skladu z drugim samoupravnim splošnim aktom, s katerim bi moral biti v skladu, mora začeti vosmih dneh od izdaje odločbe, s katero ga je zadržata, pred sodiščem zdru-ženega dela postopke za oceno skladnosti. 160. člen Če občinska skupščina v roku iz 159. člena tega statuta ne začne postopka za oceno ustavnosti ozi-roma zakonitosti pred ustavnim sodiščem oziroma po-stopka za oceno skladnosti pred sodiščem združenega dela, neha veljati odločba, s katero je zadržala izvršitev, in se sme zadržani samoupravni splošni akt uporab-Ijati. 161.6len Organizacija združenega dela je dolžna občinski skupščini na njeno zahtevo posredovati obvestila in podatke, ki so ji potrebni pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela. 162. člen Določbe členov 157-161 tega statuta o nadzorstvu nad zakonitostjo deia organizacij združenega dela se uporabljajo tudi za druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini, če zakon ne določa drugače. V. OBČINSKA SKUPŠČ1NA 1. Položal in pristojnosti 163. člen Občinska skupščina je organ družbenega samo-upravljanja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolinosti občine. Občinska skupščina izvršuje svoje pravice in dolžno-sti na podlagi tega statuta, ustave SR Slovenije in zakonov. 164. člen Občinska skupščina v okviru pravic in dolžnosti ob-čine določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje ter družbeni razvoj občine. Občinska skupščina: - določa splošna načela, cilje in smer politike druž-benega razvoja občine; - sprejema družbeni plan občine, njegove spre-membe in dopolnitve ter smernice in druge ukrepe za njegovo uresničevanje; - sprejema odloke in druge splošne akte v skladu z zakonom ter daje njihovo obvezno razlago; - sprejema proračun občine in potrjuje zaključni račun proračuna; - spodbuja samoupravno sporazumevanje in sode-luje pri družbenem dogovarjanju ter v skladu z zako-nom predpisuje posameznim samoupravnim organiza-cijam in skupnostim obveznost sklepanja samouprav-nih sporazumov; - obravnava vprašanja, kt so skupnega pomena za organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini in usklajuje njihove odnose in interese; - razpisuje občinski referendum; - skrbi za izvajanje določene politike, predpisov in drugih splošnih aktov in določa politiko izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov ter obveznosti or-ganov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem; - odloča o spremembi statuta občine in daje so-glasje k statutu mesta Ljubljane; - odloča o razpisu javnega posojila; - obravnava vprašanja s področja Ijudske obrambe, ' varnosti in družbene samozaščite; - organizira in opravlja družbeno nadzorstvo naob-močju občine ter izvršuje nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samouprav-nih organizacij in skupnosti v občini; - določa temeljno organizacijo upravnih organov, njihove pravice in dolžnosti ter pooblastila; - opravlja politično nadzorstvo nad delom izvršnega sveta, upravnih organov in skupščini odgovornih nosil-cev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij ter usmerja delo teh organov; - uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic , delavcev in družbene lastnine ter obravnava mnenja in predloge organov, ki v občini poleg nje uresničujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine; - sprejema začasne ukrepe, če so v organizacijah združenega dela ali drugih samoupravnih organizaci-jah in skupnostih bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zako-nom določenih obveznosti; - ustanavlja organizacije združenega aeia m aruge organizacije; - voli in rezrešuje predsednika in podpredsednike občinske skupščine; - voli in razrešuje predsednika, podpredsednike in člane izvrSnega sveta občinske skupščine; - imenuje in razrešuje predstojnike občinskih upravnih organov; - imenuje in razrešuje sekretarja občinske skup-ščine; - voli predsednika in sodnike temeljnega sodišča; - voli predsednika in sodnike sodišča združenega dela; - imenuje družbenega pravobranilca samoupravlja-nja in njegove namestnike; - imenuje javnega pravobranilca in njegove namest-nike; - irnenuje javnega tožilca temeljnega javnega tožil-stva in njegove namestnike; - daje soglasje k imenovanju in rezrešitvi drugih funkcionarjev v skladu z zakonom; - opravlja druge zadeve, za katere je pristojna po ustavi, zakonu, tem statutu in drugih predpisih. 165. člen Občinska skupščina lahko sklene, da posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti da v javno razpravo delavcem v organizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delov-nim Ijudem in občanom v krajevnih skupnostih. Občinska skupščina lahko sklene, da prediog pred-pisa ali drugo vprašanje iz svoje pristojnosti predloži delovnim Ijudem in občanom, da se o njem izjavijo z referendumom, s podpisovanjem ali posebnimi pisme-nimi izjavami. 166. člen Občinska skupščina mora dati. pred sprejetjem v javno razpravo: - spremembe in dopolnitve statuta občine; - družbene plane; - predpise, ki nalagajo delovnim Ijudem in občanom nove oziroma izredne materialne obveznosti; - razpis občinskega posojila; - osnutke drugih predpisov, oziroma aktov, za ka-tere tako določa zakon. 167. člen Predlagatelj gradiva, ki je dano v javno razpravo, je dolžan: - osnutek akta ali gradiva objaviti, oziroma zagoto-viti, da se delovni Ijudje in občani z njim pravočasno seznanijo; - predlog obrazložiti in navesti družbene, ekonom-ske in druge razloge za njegov sprejem; - določiti primeren rok za javno razpravo; - zagotoviti zbiranje vseh mnenj iz javne razprave; - zagotoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in predlogov; - skrbeti, da se akt pred zaključkom javne razprave ne začne spreminjati; - ob sprejemanju akta obravnavati mnenja, stališča in predloge iz javne razprave in se do njih opredeliti; - na primeren način obvestiti udeležence javne raz-prave o stališčih, ki jih je zavzel do predlogov iz javne razprave. 2. Sestava 168. člen Občinsko skupščino sestavljajo: - zbor združenega dela kot zbor delegatov delovnih Ijudi v, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupno-stih v občini; - zbor krajevnih skupnosti kot zbor delegatov delov-nih tjudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju občine in; - družbenopolitični zbor kot zbor delegatov delov-nih Ijudi in občanov, organiziranih v družbenopolitič-nih organizacijah v občini. Zbor združenega dela šteje 70 delegatov, družbeno-politični zbor 35 delegatov, v zbor krajevnih skupnosti pa delegira vsaka krajevna skupnost na območju ob-čine po štiri delegate. 169. člen število delegatov, ki jihdelegirajo vzborzdruženega dela delegacije in konference delegacij z gospodar-skega, prosvetnokulturnega, socialnozdravstvenega področja in iz delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter drugih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije zdru-ženega dela, kot tudi aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ, določi glede na število delavcev v teh organizacijah in skupnostih ob-činska skupščina z odlokom. V družbenopolitični zbor delegirajo delegate delovni Ijudje in občani, organizirani v socialistični zvezi delov-nega Ijudstva ali v drugih organizacijah, združenih v socialistično zvezo delovnega Ijudstva. Občinska kon-ferenca socialistične zveze delovnega Ijudstva opravlja funkcijo delegacije za delegate družbenopolitičnega zbora in oblikuje stališča o pomembnejših vprašanjih nadaljnjega razvoja družbe in socialističnih samou-pravnih odnosov, ko o njih razpravlja ta zbor. 3. Prlstojnosti In delo zborov ' 170. člen Zbor združenega dela odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delavce in druge delovne Ijudi v združenem delu. Zbor krajevnih skupnosti odloča oziroma sodeluje pri odločanju o vprašanjih, ki so pomembna za delovne ijudi in občane v krajevnih skupnostih oziroma občini. Družbenopolitični zbor sodeluje pri odločanju o vprašanjih uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema. 171. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vpra-šanjih iz pristojnosti občinske skupščine enakopravno oziroma skupaj, zbor združenega dela in zbor krajev-nih skupnosti pa tudi samostojno. O zadevah iz pristojnosti občinske skupščine, o ka-teri soodločajo na podlagi tega statuta skupščine, sa-moupravnih interesnih skupnosti za območje občine, odločajo pristojni zbor občinske skupščine enako-pravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne skupnosti. o ¦ 172. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno: odločajo: - o uvedbi postopka za spremembo statuta občine; - o uvedbi postopka za spremembo statuta mesta; - o razpisu referenduma; - o razpisu javnega posojila; , - o podelitvi domicila; - o podelitvi naslova častnega občana; - o pobratenju z drugimi občinami in mesti. Dajejo soglasje: - k spremembi statuta mesta Ljubljane, Sprejemajo: ,;.«* - spremembe statuta občine; - poslovnik občinske skupščine; - družbeni plan občine; - družbeni plan razvoja Ijubljanske regije. Sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nana- šajo na: ;; - družbenoekonomski razvoj občine, programedol-goročnega razvoja in družbeni plan občine ter akteos tekoči družbenoekonomski politiki; - uresničevanje z družbenimi načrti začrtane poli-tike in v skladu s tem usmerjanje delitve dohodka; - zaposlovanje in socialno varnost delovnih Ijudi in občanov; - skrb za udeležence NOV; - Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samoza-ščito v občini; - pristojnost in delo izvršnega sveta občinske skup-ščine; - pristojnost, organizacijo in delo sekretariata ob-fiinske skupščine; - ustanavljanje in organizacijo občinskih upravnih organov in služb; - razpis občinskega posojila ter uvedbo občinskega samoprispevka; - občinski referendum; - priznanja občine; - ustanavljanje odborov, komisij in drugih delovnih teles vseh zborov skupščine; - delegiranje delegatov v zbor občin Skupščine me-sta Ljubljane in Zbor občin Skupščine SR Siovenije. Volijo in razrešujejo: - ftredsednika in podpredsednike občinske skup-ščine; - predsednika, podpredsednike in člane izvršnega sveta;. - predsednike in člane stalnih ali občasnih delovnih teles skupščine; - predsednika in sodnike temeljnega sodišča; - predsednika in sodnike sodišča združenega dela; - občinske sodnike za prekrške. Imenujejo in razrešujejo: • - družbenega pravobranilcasamoupravljanjain nje-gove namestnike; - javnega pravobranilca in njegove namestnike; - javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva in njegove namestnike; - sekretarja občinske skupščine; - predstojnike občinskih upravnih organov in služb, če tako določa zakon ali predpis občinske skupščine. 173. Člen Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno: - sprejemata proračun in zaključni račun proračuna občine, opravljata nadzor nad izvrševanjem proračuna; - sprejemata odloke in druge splošne akte, s kate-rimi se urejajo pravice in dolžnosti delovnih Ijudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skup-nosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če po tem statutu za to ni pristojen posamezen zbor; - sprejemata odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih Ijudi in občanov ter družbene lastnine; - odločata o zadolžitvah, prevzemanju jamstva in o drugih premoženjsko pravnih razmerjih v občini; - sprejemata odloke in druge splošne akte s po-dročja davkov, taks in drugih davščin; - odločata o vključitvi občine v skupnosti občin; - odločata o ukrepih za varstvo vrednot človeko-vega okolja; - odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela,.ki opravljajo dejavnost, posebnega družbenega pomena; - dajeta soglasje k programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena; - dajeta soglasje k programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena; - opravljata družbeno nadzorstvo na območju ob-čine ter izvršujeta nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti; - sprejemata začasne ukrepe, če so v organizacijah združenega dela ali drugih samoupravnih organizaci-jah in skupnostih bistvene motnje v samoupravnih odnosih, če so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacija oziroma skupnost ne izpolnjuje z zako-nom določenih obveznosti; - odločata o združevanju sredstev občine z drugimi občinami in o organizaciji skupnih organov, organiza-cij in služb; - odpravljata in razveljavljata predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakonom ali drugimi predpisi; - uresničujeta družbeno varstvo samoupravnih pra-vic delavcev in družbene lastnine ter obravnavata mne-nja in predloge organov, ki v občini poleg njih izvršu-jejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine; - odtočata o vseh vprašanjih, kt so pomembna za življenje in delo delavcev v združenem delu ter delov-nih Ijudi in občanov na področju prostorskega planira-nja in urejanja prostora, izgradrije in urejanja naselij, stanovanjskega gospodarstva, komunalnih dejavnosti, gospodarjenja s stavbnimi zemljišči, javnega prometa in na drugih področjih, če posamezne zadeve niso v pristojnosti posameznega zbora; - potrjujeta samoupravne sporazume o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti in statute teh skup-nosti, če tako določa zakon; - sprejemata predpise o ugotavljanju javnega inte-resa pri opravljanju posameznih dejavnosti; - odločata o začasni ureditvi posameznih vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne inte-resne skupnosti, če organi skupnosti o teh vprašanjih ne odločajo sami; - odločata o vprašanjih opravljanja osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov; - imenujeta člane organov samoupravnih organiza-cij in skupnosti, ki jih po zakonu in drugih predpisih imenuje občinska skupščina; - opravljata druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo vsi zbori enakopravno oziroma, za katere ni pristojen posame-zen zbor. 174. člen Družbenopolitični zbor sprejema stališča do posa-? meznih vprašanj, o katerih odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti, kolikor z njima ne sodeluje pri enakopravnem odločanju in se nanašajo na: - temeljne cilje in razmerja ter politiko razvoja na vseh področjih družbenoekonomskega življenja v ob-čini; - družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih Ijudi in občanov ter družbene lastnine; - samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov, odvetniško in drugo pravno pomoč; - združevanje občanov; - vprašanja verskih skupnosti; - vprašanja informiranja v občini in na pogoje jav-nega obveščanja; - druge zadeve o uresničevanju ustavnosti in zakoni-tosti ter varstvu svoboščin in pravic človeka in občana. Družbenopolitični zbor voli delegate družbenopoli-tičnega zbora Skupščine mesta Ljubljane in delegate Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije. 175. Clen'1 Zbor združenega dela samostojno in v skladu s svojo pristojnostjo sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na: - stanje in razvoj posameznih gospodarskih podro- eij; , - medsebojna razmerja v združenem delu in delovna razmerja; - varstvo pri delu; - samoupravne družbenoekonomske odnose in deli-tev dohodka v temetjnih organizacijah združenega dela ter druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za druž-beni in gospodarski razvoj občine; - predloge in stališča zborov delovnih Ijudi v organi-zacijah združenega dela in drugih samoupravnih orga-nizacijah in skupnostih; - samoupravno sporazumevanje na posameznih go-spodarskih in drugih družbenih področjih; - obvezno združevanje organizacij združenega dela v poslovne skupnosti; - usklajevanje posameznih in skupnih interesov de-lovnih Ijudi na vseh področjih združenega dela in sa-mostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so last obča-nov; - druge zadeve s področja samoupravnih pravic de-lavcev in njihovih dolžnosti, če te zadeve niso v pristoj-nosti drugega zbora. Zbor združenega dela samostojno sprejema odloke in druge splošne akte o delegiranju delegatov v zbore združenega dela občinske skupščine, Skupščine me-sta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije. 176. člen Odfočitev o izločitvi dela dohodka temeljne organi-zacije združenega dela za skupne in splošne družbene potrabe ter o namenu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta, če jo ne sprejme zbor združe-nega dela. 177. člen Zbor krajevnih skupnosti samostojno v skladu s svojo pristojnostjo: - sprejema odloke in druge splošne akte iz pristojno-sti občinske skupščine, ki urejajo življenje in delo ob-čanov v krajevnih skupnostih; - obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti v občini ter proučuje, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti: - določa kriterije za delitev sredstev za krajevne skupnosti ter daje drugim zborom in skupščinam sa-moupravne interesne skupnosti mnenja in stališča glede problematike krajevnih skupnosti in glede vpra-šanj, ki jih vsebujejo programi razvoja krajevnih skup-nosti v občini; - obravnava delovanje obfik neposrednega samo-upravljanja v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj krajevne samouprave; - obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so po-membni za življenje delovnih Ijudi in občanov v krajev-nih skupnostih in ki se nanašajo na sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini, gospodarjenje in upo-rabo dobrin v splošni rabi ter uporabo mestnega zem-Ijišča ter o tem zavzema stališča, daje mnenja in pred-loge; - obravnava vprašanja, ki se nanašajo na poimeno-vanje cest, ulic, trgov, poti in parkov na območju ob-čine; - obravnava vprašanja upravljanja in vzdrževanja lokalnih cest in urejanja prometa na njih; - spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnega skupnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne Ijudi in občane v krajevnih skupnostih, usklajuje delo v krajevnih skup-nostih ter o tem daje priporočila, predloge in mnenja; - sproži postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti; - obravnava pripombe in predloge zborov delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih; - zadrži izvršitev splošnega akta najvišjega organa samoupravljanja v krajevni skupnosti do sklepa ustav-nega sodišča ali sodišča združenega dela, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom in uvede posto-pek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti tega akta; - opravlja druge zadeve s področja samoupravnih pravic delovnih Ijudi in občanov, če te zadeve niso v pristojnosti drugega zbora. 178. člen Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ob-čine na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture zdravstva in socialnega varstva ena-kopravno z zborom združenega dela in zborom krajev-nih skupnosti: - sprejemajo odloke in druge splošne akte iz pristoj-nosti občinske skupščine, ki se nanašajo na dejavnost, za katero je posamezna samoupravna interesna skup-nost ustanovljena; - določajo potitiko na področju dejavnosti posa-mezne samoupravne interesne skupnosti; - sprejemajo ptane in programe razvoja in dejavnosti na področju posamezne samoupravne interesne skup-nosti; - določajo stopnjo prispevka članov v primerih, če samoupravni sporazumi otemeljih plana samoupravne interesne skupnosti oziroma drugi samoupravni spora-zumi o združevanju sredstev niso sklenjeni, ali pa jih sklene le del članov; - sklepajo o vprašanjih s področja ustrezne dejavno-sti, ki se na podlagi ustave in zakona urejafo z odloki in drugimi akti občinske skupščine. 179. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji: - volijo predsednika in člane predsedstva SR Slove-nije; - volijo delegate v Zvezni zbor Skupščine SFRJ; - odločajo o pobratenju z drugimi občinami in me-sti; * - razglasijo sktep o podelitvi priznanj občine; - opravljajo druge zadeve, določene s tem statutom in poslovnikom skupščine. 180. člen Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posamez-nem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vpraša-nju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristoj-nim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njihovih nalog. Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora. 181. člen Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega po-dročja zahteva od izvršnega sveta občinske skupščine poročila in mu postavlja vprašanja. Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega po- dročja zahteva poročila in pojasnila od predstojnikov občinskih upravnih organov. Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti v skladu s tem statutom enakopravno odloča s pristoj-nimi zbori občinske skupščine, ima do izvršnega sveta in upravnih organov pravico zbora občinske skup-ščine.- 182. člen Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri odločanju, lahko zasedajo skupaj, glasujejo pa ločeno. 182./a člen Delegati v zborih občinske skupščine o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, razpravljajo in usklajujejo stali-šča, da bi za odločitev dosegli soglasje, in po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi glasovanji oziroma izjavljanji. 183. člen Zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina deleggtov v zboru. Zbor sprejema sklepe in druge akte z večino glasov navzočih delegatov, razen če se z zakoni ali tem statu-tom ne zahteva posebne večine. Glasovanje je javno. Če zbor v skladu s poslovnikom tako sklene, se glasuje tajno. 184. člen Občinska skupščina ima svoj poslovnik, s katerim ureja način dela, postopek za sprejemanje predpisov in drugih aktov, način usklajevanja stališč, natančneje določa delovna področja zborov, soodločanje skup-ščin samoupravnih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori, način usklajevanja njihovega dela in druge za delo občinske skupščine in njenih zborov pomembne zadeve. 4. Predsednik, podpredsedniki skupščine In predsed-niki zboro.v 185. člen Občinska skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov. Občinska skupščina izvoli pred-sednika in podpredsednika izmed delegatov zborov občinske skupščine na predlog občinske konference socialistične zveze delovnega Ijudstva po poprej opravljenem kandidacijskem postopku. Kandidati za predsednika in podpredsednike so izvo-Ijeni, če so dobili najmanj dve tretjini glasov delegatov vsakega zbora. Predsednik in podpredsednik skupščine sta izvo-Ijena za dve leti. Ista oseba je lahko za predsednika oziroma podpredsednika skupščine izvoljena največ dvakrat zaporedoma. 186. člen Vsak zbor ima predsednika, ki ga izvoli zbor iztned delegatov zbora z večino glasov vseh delegatov zbora na predlog občinske konference socialistične zveze delovnega Ijudstva. Vsak zbor izvoli izmed delegatov zbora z večino glasov vseh delegatov zbora tudi namestnika predsed-nika zbora, ki nadomešča predsednika zbora, kadar je zadržan. Predsednik zbora in namestnik predsednika zbora sta izvoljena za dve leti. Ista oseba je lahko za predsed-nika zbora oziroma namestnika predsednika zbora izvoljena največkrat dvakrat zaporedoma. 187. filen Delegacija, katere član je izvoljen za predsednika ali podpredsednika skupščine ali predsednika zbora ima pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata, vendar pa delegat, ki je bil izvoljen za navedeno funk-cijo, v tem primeru na seji zbora nima pravice glasova-nja. 188. člen Predsednik občinske skupščine predstavlja skup-ščino; sklicuje in vodi skupno sejo vseh zborov skup-ščine; skrbi, da se dela po skupščinskem poslovniku: podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejema več zborov občinske skupščine oziroma enakopravno pri-stojni zbori občinske skupščine in skupščine samou-pravnih interesnih skupnosti; opravlja druge zadeve, ki so mu dane s skupščinskim poslovnikom. Če je predsednik skupščine zadržan, določi enega izmed podpredsednikov, da ga nadomešča. Predsednik skupščine lahko v sporazumu s predsed-niki zborov skliče sejo zborov, na kateri zbori skupaj obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomena za zbore. 189. člen-Podpredsedniki skupščine pomagajo predsedniku pri delu in opravljajo v dogovoru z njim posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja. 190. člen Predsednik zbora sklicuje in Vodi seje zbora, skrbi, da zbor dela po poslovniku, podpisuje akte, ki jih samostojno sprejema zbor in opravlja druge zadeve, ki so določene s poslovnikom. Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik občinske skupščine, izvršni svet občinske skupščine ali najmanj petina delegatov zbora. Če predsednik zbora ne skliče seje zbora, ki bi jo po tem statutu moral sklicati, jo lahko skliče skupina desetih delegatov ali predsednik občinske skupščine. 191. člen Predsednik skupščine, podpredsedniki skupščine in predsedniki zborov: obravnavajo, usklajujejo in programirajo delo zborov in delovnih teles v skupščini in njeno sodelovanje s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti., - skrbijo. za sodelovanje občinske skupščine s Skupščino mesta Ljubljane, Skupščino Socialistične republike Slovenije in skupščinami drugih občin; - skrbijo za sodelovanje občinske skupščine z druž-benopolitičnimi organizacijami v občini, organizaci-jami združenega dela in drugimi samoupravnimi orga-nizacijami in skupnostmi v občini; - usklajujejo delo zborov in predlagajo rešitve, če se zbori ne morejo sporazumeti glede načina in rokov za obravnavo zadev, o katerih odiočajo enakopravno ali glede opravljanja drugih zadev, ki imajo skupen pomen za zbore; - skrbijo za izvajanje poslovnika skupščine, razla-gajo določbe poslovnika skupščine in zborov glede pristojnosti zborov in teles skupščine in zborov; - spremljajo delo delovnih teles skupščine in obrav-navajo z njihovimi predsedniki zadeve v zvezi z delom teh teles; - predlagajo višino sredstev, ki naj bodo v prora-čunu občine zagotavljena za delo skupščine; - predlagajo zborom skupščine akte o organizaciji sekretariata skupščine; - opravljajo druge zadeve, določene s poslovnikom skupščine. Pri obravnavanju vprašanja iz prejšnjega odstavka sodelujejo predsednik izvršnega sveta občinske skup-ščine, predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občini, sekretar občinske skupščine in drugi funkcio-narji v skupščini ter njenih organih in telesih. Pri obravnavanju zadev in vprašanj, o katerih skup-ščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine, sode-lujejo tudi predsedniki skupščin samoupravnih intere-snih skupnosti. 192. člen Za opravljanje strokovnih ter organizacijskotehnič-nih nalog v zvezi z delom občinske skupščine, njenih zborov in teles ter za sodelovanje z delegacijami in konferencami delegacij temeljnih samoupravnih orga-nizacij in skupnosti ima občinska skupščina sekretariat skupščine. Sekretariat skupščine vodi sekretar skupščine, ki ga imenuje občinska skupščina za štiri leta in je lahko po preteku te dobe ponovno imenovan. Sekretar skup-ščine je za svoje delo in delo sekretariata skupščine odgovoren občinski skupščini. Organizacijo in delovno področje sekretariata skup-ščine določi občinska skupščina z odlokom. 5. Delovna telesa skupičlne in zborov 193. člen . Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga stalna ali občasna delovna telesa. Občinska skupščina ima naslednje stalne komisije: - komisijo za družbeno nadzorstvo; - komisijo za vloge in pritožbe; - komisijo za zadeve borcev in invalidov NOV; - komisijo za volitve in imenovanja; - komisijo za odlikovanja; - statutarno-pravno komisijo - komisijo za urejanje odnosov z verskimi skup-nostmi. Naloge, pooblastila, sestavo in način dela komisij določi občinska skupščina z odlokom. 194. člen Druga delovna telesa ustanovijo občinska skupščina ožiroma njeni zbori z odlokom ali drugim aktom. Akt o ustanovitvi delovnih teles določi njihove na-loge, pooblastila, sestavo in način dela. 195. člen Zbori lahko ustanovijo skupna delovna telesa. Skupna delovna telesa lahko ustanovijo tudi zbori občinske skupščine in skupščine samoupravnih intere-snih skupnosti za območje občine za zadeve, v katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine. 196. člen Občinska skupščina ustanovi komisije za obravnava-nje zadev, ki so skupnega pomena za vse zbore. Zbori občinske skupščine lahko ustanovijo odbore i za proučevanje sistemskih vprašanj, dolodenih skup-nih vprašanj ali za proučevanje posameznih zadev. 197. člen V delovnem telesu, ki ga ustanovi več zborov občin-ske skupščine, morajo biti zastopani delegati vseh zbo-rov, ki so delovno telo ustanovili. Člani posameznih komisij se lahko imenujejo tudi izmed znanstvenih, strokovnih in javnih defavcev, ven-dar število članov ne more biti večje od Stevila članov, imenovanih izmed delegatov zborov. 198. člen Vsak zbor občinske skupščine ima komisijo za verif i-kacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov. Zbor lahko v komisijo iz prejšnjega odstavka izvoli stalne člane, ali pa komisijo izvoli za obravnavanje posameznega vprašanja oziroma za posamezno sejo zbora. Sestavo, naloge in način dela komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetnega vprašanja določajo poslov-niki zborov. VI. IZVRŠNI SVET 199. člen Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine. Izvršni svet skrbi za izvajanje politike in za izvrševa-nje zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov občin-ske skupščine, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih sprejme in sklepa občinska skup-ščina, in za izvrševanje družbenega plana občine. Izvršni svet spremlja in obravnava družbenoekonom-sko stanje in razvoj občine in je odgovoren občinski skupščini v okviru pravic in dolžnosti občine za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini ter za to, da se zagotovi celovitost, kontinuiteta in dogovor-jeni cilji pri uresničevanju politike družbenega razvoja v občini. Izvršni svet je odgovoren občinski skupščini tudi za delo občinskih upravnih organov predvsem za to, da vsak na svujem področju izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike, Ki jo je določila občinska skupščina in skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti ter izvajanje zakonov in drugih predpisov ter drugih sploš-nih aktov občinske skupščine in organov širših družbe-nopolitičnih skupnosti. Izvršni svet uresničuje svojo odgovornost z izvrševa-njem pravic in dolžnosti, ki jih ima po ustavi tem statutu ter po zakonu in drugih predpisih. 200. člen Pri uresničevanju svoje odgovomosti In v okviru svoje funkcije izvršni svet: - izvaja politiko občinske skupščine in skrbi za izvr-ševanje te politike; - skrbi, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, druž-beni plani občine in širših družbenopolitičnih skupno-sti; proračun občine, odloki in splošni akti občinske skupščine ter samoupravni splošnl akti; - predlaga občinski skupščini izdajo odlokov in dru-gih splošnih aktov ter določa predlog družbenega plana občine, občinskega proračuna in zaključnega računa; - daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlo-kov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošiljajo pooblaščeni predlagatelji; - izvršuje občinski proračun; - razpolaga s proračunsko rezervo, ki je določena z odlokom o proračunu občine, - odloča o premoženjskopravnih zadevah, če ni glede posameznih vprašanj drugače določeno, - odobrava odpise družbenih obveznosti občanov na predlog uprave za družbene prihodke, - izvršuje ustanoviteljske pravice do organizacij združenega dela, katerih ustanovitelj je občina, - imenuje delegate dnjžbenopolitične skupnosti v organe samoupravljanja organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena, - imenuje člane v razpisne komisije za imenovanje individualnih in kolegijskih poslovodnih organov, - izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine in posameznih zbo-rov; - skrbi za izvajanje sktepov občinske skupščine s področja družbene samozaščite, varnosti in notranjih zadev; - skrbi za izvajanje politike obrambe in za izvrševa-nje priprav za obrambo v občini; - določa predlog obrambnega načrta občine in skrbi, da upravni organi pripravljajo in dopolnjujejo načrte svoje dejavnosti za delo v vojni; - usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih or-ganov, da bi se zagotovilo izvajanje politike in izvrševa-nje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skup-ščine; - odloča o sporu o pristojnosti med posameznimi občinskimi upravnimi organi; - predlaga ukrepe za izboljšanje organizacije in dela občinskih upravnih organov; - daje mnenja k predlogom za ustanovitev medob-činskih upravnih organov in spremlja njihovo delo; - ustahavlja odbore, komisije in druga stalna in ob-časna delovna telesa za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti; - opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zako-nom in statutom občine. Izvršni svet v okviru svoje funkcije opravlja še druge nalogeo na podlagi predpisov občinske skupščine. 2O1.člen Izvršni svet lahko sklepa družbene dogovore, dogo-vore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja v odlokih, v družbenem planu in na drug način izražena politika, ki jo je določila občinska skupščina in druge družbene dogovore, za katere ga pooblasti občinska skupščina. 202. člen Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti in v okviru svoje odgovornosti občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja v občini sodeluje izvršni svet z občinskimi družbenopolitičnimi organi-zacijami, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi in-teresnimi skupnostmi ter s temeljnimi in drugimi orga-nizacijami združenega dela. 203. člen Izvršni svet sestavljajo predsednik in člani. Število članov izvršnega sveta določi s svojim aktom občinska skupščina v skladu s tem statutom. Predsednika izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog občinske konference socialistične zveze delovnega Ijudstva po poprej opravljenem kandidacij-skem postopku. Člane izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja občinske konference socialistične zveze delovnega Ijudstva. Predsednik in člani izvršnega sveta so izvoljeni, če so dobili najmanj dve tretjini glasov vseh delegatov vsakega zbora. Ob izvolitvi izvršnega sveta izvoli občinska skup-ščina izmed članov izvršnega sveta podpredsednika, ki nadomešča predsednika izvršnega sveta v veh njego-vih pravicah in dolžostih ter opravlja naloge, ki mu jih ta poveri. Ob izvolitvi izvršnega sveta imenuje občinska skup-ščina izmed članov izvršnega sveta funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe. Predsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za štiri leta. Za predsednika izvršnega sveta ne more biti ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma. Člani izvršnega sveta in funkcionarji, ki vodijo občin-ske upravne organe, so lahko največ dvakrat zapore-doma izvoljeni oziroma imenovani na isto dolžnost. Član izvršnega sveta ne more biti hkrati član delega-cije. Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati občinski skupščini razrešitev posameznih članov in izvolitev novih. Člani izvršnega sveta ne morejo biti osebe, za katere zakon določi, da je funkcija, ki ]o opravljajo v organiza-ciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti, nezdružljiva s funkcijo člana izvrš-nega sveta. 204. člen Predsednik izvršhega sveta vodi in usklajuje delo v izvršnem svetu, predstavlja izvršni svet, sklicuje seje izvršnega sveta in jih vodi, spremlja in skrbi za izvaja-nje sklepov izvršnega sveta ter podpisuje akte, ki jih izdaja izvršni svet. Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine. Za opravljanje te naloge lahko izvršni svet pooblasti člana izvršnega sveta. Če je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadr-žan, ga nadomešča v vseh pravicah in dolžnostih pod-predsednik izvršnega sveta, ki ga sam določi. 205. člen Izvršni svet obravnava vprašanja iz svojega delov-nega področja in odloča o vprašanjih iz svoje pristoj-nosti na sejah. Izvršni svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov izvršnega sveta. Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov. 206. člen (Besedilo je črtano.) 207. člen Člani izvršnega sveta se udeležujejo sej občinske skupščine in njenih zborov ter so dolžni na zahtevo dati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih vprašanjih s področja dela izvršnega sveta in občinskih upravnih organov. 208. člen Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje smemic in stališč izvršnega sveta o vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet, kakor tudi za delo upravnih organov, ki jih vodijo. Clani izvršnega sveta so za izvajanje politike občin-ske skupščine ter smernic in stališč izvršnega sveta, ki jim jih poveri izvršni svet, odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu. Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost poro-čati izvršnemu svetu o problematiki na delovnem po-dročju, za katero so odgovorni in dajati pobude, in predloge za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvrš-nega sveta. Vsak član izvršnega sveta je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve izvršnega sveta. 209. člen Pri izvrševanju svojih nalog ima izvršni svet pravico zahtevati od organizacij združenega dela, samouprav-nih interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organi-zacij in skupnosti ter državnih organov, da mu dajo podatke in pojasnila o vprašanjih iz njihovega delov-nega področja. Organizacije in organi so mu podatke in pojasnila dolžni dati. 210. člen Vsak član izvršnega sveta ima pravico predlagati obravnavanje posameznih vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo predpisov in drugih splošnih aktov, za katerih predlaganje je pristo-jen izvršni svet in predpisov, ki jih sam izdaja, dati pobudo za uveljavljanje novih rešitev pri urejanju so-cialističnih samoupravnih, družbenoekonomskih odnosov in drugih odnosov, ki so širšega skupnega in splošnega pomena, predlagati izvršnemu svetu, dado-loči načelna stališča in smernice za delo občinskih upravnih organov ter udeleževati se obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih odloča izvršni svet. 211.člen Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja odloka ali drugega splošnega akta občinske skupščine, ki je predlagan za sprejem, ali da ne more prevzeti odgovor-nosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani odlok ali drug splošni akt, katerega sprejem predloga, lahko postavi vprašanje zaupnice. Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog naj-manj desetih delegatov v zboru postvi vprašanje zaup-nice izvršnemu svetu. O vprašanju zaupnice izvršnemu svetu razpravlja in odloča občinska skupščina. Če občinska skupščina izglasuje nezaupnico izvrš-nemu svetu, je ta dolžan odstopiti. 211/ačlen Izvršni svet izdaja odredbe, navodila, sklepe in od-ločbe. Za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov iz-daja izvršni svet odredbe in navodila. Z odredbo in navodilom izvršni svet podrobneje ureja in razčienjuje razmerja, določena z odlokom ali drugim splošnim aktom občinske skupščine. Izvršni svet izdaja določbe v upravnem postopku, kadar je za to pooblaščen z zakonom in drugim predpi-som. Izvršni svet sprejme sklep, kadar o posameznem vprašanju ne sprejme drugega akta. 212. člen Najmanj deset delegatov občinske skupščine lahko zahteva, naj se obravnavajo posamezna vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta. 213. člen ( Izvršni svet lahko kolektivno odstopi. Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član. Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta. Izvršni svet, predsednik oziroma njegov član imajo pravico svoj odstop obrazložiti. 214. člen, če odstopi predsednik izvršnega sveta, če izvršni svet kolektivno odstopi, ali fte mu je bila izglasovana nezaupnica, izvršuje izvršni svet svojo funkcijo do izvo-litve novega izvršnega sveta. 215. člen Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto kot delegati v občinski skupščini. O imuniteti člana izvršnega sveta odloča izvršni svet. 216. člen . Organizacijo in delovno področje strokovne službe izvršnega sveta uredi občinska skupščina z odlokom. Izvršni svet ima poslovnik, s katerim podrobneje uredi organizacijo in način svojega dela, sklicevanje in potek sej, način ustanavljanja odborov, komisij in dru-gih delovnih teles, način obveščanja javnosti ter druga vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta. VII. OBČINSKI UPRAVNI ORGANI 217. člen Upravni organi občine opravljajo naloge iz občinske pristojnosti na upravnem področju, za katero so usta-novljeni. Upravni organi izvajajo politiko, ki jo je določila občinska skupščina in skupščine širših družbenopoli-tičnih skupnosti, izvršuje zakone, druge predpise in splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta ter organov širših družbenopolitičnih skupnosti in zago-tavljajo njihovo izvrševanje. Upravni organi odgovarjajo za stanje in spremljajo stanje in razvoj na področjih, za kateraso ustanovljeni, opozarjajo na pojave, ki jih ugotovijo pri izvajanju' zakonov in drugih predpisov ter določene politike in dajejo pobude za reševanje vprašanj s teh področij izvršnemu svetu in občinski skupščini. Upravni organi pripravljajo predpise in druge splošne akte in opravljajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skup-"' ščine, posameznih zborov, izvršnega sveta ter drugih organov in teles občinske skupščine. Upravni organi odločajo o upravnih stvareh, oprav-Ijajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve, izdajajo izvršilne predpise in druge upravne akte ter opravljajo druge naloge, ki spadajo v njihovo pristoj-nost na podlagi ustave, zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov. 218. člen Upravni organi so samostojni v okviru svojih poobla-stil in za svoje delo odgovarjajo občinski skupščini irr izvršnemu svetu. Upravni organi so pri svojem delu dolžni ravnati v skladu z načelnimi stališči in smernicami občinske skupščine in izvršnega sveta. Upravni organi sodelujejo med seboj, z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti, z organi-zacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, na katerih imajo te organizacije in skupnosti interes in zagotav-Ijajo medsebojno obveščanje o defu. 219. člen Upravni organi s svojim delom zagotavljajo na po-dročjih, ki Spadajo v njihovo pristojnost in na katerih so neposredno odgovorni za izvrševanje predpisov, učin-kovito uresničevanje pravic in interesov delovnih Ijudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih sa-moupravnih organizacij in skupnosti ter redno sezna-njajo skupščino in izvršni svet o stanju na posameznih področjih, ju obveščajo o svojih ugotovitvah ter dajejo predloge za uspešnejše in učinkovitejše delovanje ob-činske uprave. Na področjih \z pristojnosti samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, kjer te skupnosti in organizacije samostojno spremljajo doga-janja, sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju politike, predlagajo in izvajajo ustrezne ukrepe ter dajejo pred-loge s svojega delovnega področja. Upravni organi sodelujejo s temi skupnostmi in organizacijami, izme-njujejo stališča in zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu, še posebej pa v zadevah, v katerih samou-pravne interesne skupnosti soodločajo z občinsko skupščino. 220. člen Upravni organi so organizirani kot sekretariati, uprave in komiteji. Sekretariat oziroma uprava se ustanovi za opravlja-nje upravnih zadev iz občinske pristojnosti na po-dročju, na katerem je izvrševanje politike in zakonov, drugih predpisov in drugih splošnih aktov v celoti ali v znatnem obsegu v pristojnosti upravnega organa. Komite se ustanovi za opravljanje upravnih, strokov-nih in drugih zadev na področju, na katerem je po-trebno zagotoviti usklajevanje več družbenih dejavno-sti oziroma stalno in organizirano koordinacijo in so-delovanje upravnega organa s samoupravnimi organi-zacijami in skupnostmi terdružbenopolitičnimi organi-zacijami, ali povezovanje in usklajevanje pri izvrševa-nju nalog, ki so skupnega pomena zaradi zagotavljanja enotnosti pri izvajanju dogovorjene politike, pri izvrše-vanju drugih predpisov in splošnih aktov. Naloge iz delovnega področja komiteja v okviru poo-blastil, določenih z odlokom občinske skupščine, opravljata komite kot kolegijski organ in predsednik komiteja. 220/a Sekretariat se ustanovi za naslednja upravna po-dročja: obča uprava, Ijudska obramba. Komite se ustanovi za naslednja upravna področja: družbeno planiranje, gospodarstvo, družbene dejavno-sti, komunala, urbanizem, gradbeništvo, stanovanjsko gospodarstvo in varstvo okolja. Uprava se ustanovi za področje družbenih prihod-kov. 221.ftlen Upravne organe in njihovo delovno področje določi občinska skupščina z odlokom. 222. člen Funkcionar, ki vodi upravni organ organizira in vodi delo upravnega organa in skrbi za uspešno izvrševanje upravnih nalog ter za pravilnost in zakonitost dela upravnega organa. 222/a člen Funkcionar, ki vodi občinski upravni organ, ima lahko namestnika. Namestnik funkcionarja nadomešča funkcionarja v primeru njegove odsotnosti v vseh njegovih pravicah in obveznostih ter opravlja naloge, ki mu jih ta poveri. Namestnika funkcionarja imenuje občinska skup-Sčina na predlog predsednika izvršnega sveta. 223. člen Funkcionar, ki vodi upravni organ je za svoje delo in delo organa, ki ga vodi ter za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in izvršnega sveta osebno odgovoren občinski skupščini in izvršnemu svetu. 224. člen Funkcionar, ki vodi upravni organ je dolžan poročati občinski skupščini, njenim zborom in izvršnemu svetu o stanju na ustreznem področju in o delu upravnega organa, katerega vodi. Na zahtevo občinske skupščine, njenega zbora, izvršnega sveta in njihovih delovnih teles mora dajati obvestila in pojasnila o vprašanjih s področja organa. 225. člen Delo upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom občinske skupščine, izdanim na podlagi za-kona, določeno, da je treba posamezne podatke varo-vati kot tajnost oziroma, da se ne smejo objaviti. 226. člen Delavci, ki opravljajo naloge upravnega organa, obli-kujejo delovno skupnost upravnega organa. Pravice, dolžnosti in odgovornosti detavcev delovne skupnosti upravnega organa se urejajo s samouprav-nimi akti delovne skupnosti napodlagi ustave inza-kona. Občinska skupščina zagotovi s proračunom sredstva za delo občinskih upravnih organov glede na pomen, zahtevnost in obseg nalog teh organov. 227. člen Z zakonom in odlokom občinske skupščine na pod-lagi zakona se lahko poveri organizacijam združenega dela in drugim samoupravnim organizacijam in skup-nostim, družbemm organizacijam, društvonr! \n drugim organizacijam, da urejajo s svojimi akti določene odnose širšega interesa, da odločajo v posamičnih zadevah o določenih pravicah in obveznostih in da izvršujejo druga javna pooblastila. Z zakonom in odlokom občinske skupščine na pod-lagi zakona se lahko določi, kako se izvršujejo javna pooblastila, ki so poverjena posameznim organizaci-jam in skupnostim, kottudi določajo praviceskupščine in drugih organov družbenopolitične skupnosti glede dajanja smernic tem organizacijam in skupnostim in opravljanja nadzora v zvezi z izvrševanjem javnih poo-blastil. Vll/I RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA OBČINSKE 'SKUPŠČINE IN OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV 1. Razmerja izvrinega sveta in upravnlh organov do občinske skupščine 227/afilen Razmerja izvršnega sveta in občinskih upravnih or-ganov temeljijo na odgovornosti izvršnega sveta in občinskih upravnih organov za stanje v občini oziroma na področjih, za katero so ustanovljeni, kot tudi za opravljanje njihovih drugih funkcij. 227/b člen Izvršni svet je dolžan po preteku dveh let od izvolitve predsednika in članov v okviru svojih pravic in dolžno-sti podati občinski skupščini poročilo o stanju na vseh področjih družbenega življenja, o izvajanju določene politike pri izvrševanju zakonov ter drugih predpisov in splošnih aktov in o svojem delu ter delu občinskih upravnih organov. Izvršni svet in občinski upravni organi so dolžni tekoče poročati občinski skupščini o izvajanju dolo- čene politike, o izvrševanju zakonov ter drugih predpi-sov in splošnih aktov, ki jih je sprejela občinska skup-ščina, o stanju in razvoju na vseh ali na posame^nih področjih družbenega življenja in o drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti, kot tudi o svojem delu ter ji predla-gati ustrezne ukrepe. 227/c člen Izvršni svet občinske skupščine ima pravico, kadar to zahteva občinska skupščina pa dofžnost, da se izreče o vsakem predlogu oziroma vprašanju, ki ga ni sam predložil skupščini, in ki se nanaša na vprašanja iz njegove pristojnpsti, na delo občinskih upravnih orga-nov in na druga vprašanja, ki imajo pomen za njegovo delo. * Izvršni svet je dolžan dajati odgovore in pojasnila na vprašanja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori skup-ščine in njihova telesa ter delegati v zbor-ih skupščine. 227/d člen Občinski upravni organi so skupščini odgovomi za zakonito in pravočasno opravljanje nalog s svo/ega delovnega področja in imajo dolžnost obveščati občin-sko skupščino o svojem delu, dajati podatke in odgo-vore delegacijam in delegatom vzborih občinske skup-ščine s svojega delovnega področja ter pripravljati v skladu z delovnim področjem občinske skupščine predpise, splošne akte, gradivo in dokumentacijo. 2. Razmerja Izvrinega sveta do upravnlh organov In upravnlh organov do Izvrinega sveta 227/e člen V skladu s svojo odgovornostjo ža delo upravnih organov mora imeti izvršni svet vpogted, kako upravni organi izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike ter izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter družbenega plana občine in širših družbeno-političnih skupnosti. Upravni organi poročajo izvršnemu svetu o stanju ter o problemih na ustreznem področju in o svojem delu, na zahtevo izvršnega sveta pa so mu dolžni dajati tudi podatke, poročila in pojasnila s svojega delovnega področja. 227/f člen Izvršni svet usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov. Pri tem obravnava vprašanja, ki se tičejo delovnih področij upravnih organov, zavzema načelna stališča do takih vprašanj in določa splošne smernice za usmeritev dela ustreznih upravnih orga-nov. Izvršni svet določa splošne smernice oziroma zav-zema stališča o temeljnih in drugih pomembnejših vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike, zakonov, dru-gih predpisov in splošnih aktov, kakortudi o vprašanjih v zvezi s pripravo odlokov in drugih splošnih aktov oziroma ukrepov na posameznem delovnem področju. 227/g člen Izvršni svet v izvrševanju svoje funkcije do upravnih organov lahko razveljavi akt občinskega upravnega organa, ki je v nasprotju 2 zakonom, drugim predpisom in splošnim aktom. 227/h člen Če občinski upravni organ meni, da načelno stališče ali smernica izvršnega sveta n\ v skladu z zakonom ali z drugim predpisom ali splošnim aktom občinske skup-ščine ali s predpisom ali splošnim aktom izvršnega sveta. opozori na to izvršni svet in zahteva, da ponovno preizkusi svoje načeino stališče ali smernico. Enako ravna občinski upravni organ tudi, če meni, da ne more zagotoviti izvajanja načelnega stališča ali smernice, oziroma izvajanja splošnega akta, ki ga skupščini ob-čine predlaga izvršni svet. Če izvršni svet kljub zahtevi občinskega upravnega organa vztraja pri svojem načetnem stališču oziroma smernici, ali če se občinski upravni organ ne strinja s predlogom predpisa ali splošnega akta, ki ga je določil izvršni svet in ki se nanaša na vprašanja z delovnega področja občinskega upravnega organa, lahko funk-cionar, ki vodi občinski upravni organ, predloži odstop in ga obrazloži. Ce je v primeru iz prejšnjega odstavka predložil od-stop funkcionar, ki ga voli oziroma razrešuje občinska skupščina, je izvršni svet dolžan o svojem stališču glede predloženega odstopa in o razlogih zanj obve-stiti občinsko skupščino. 3. Medsebojna razmerja občlnskih upravnih organov ' 227/i člen Občinski upravni organi v okviru svojega delovnega področja in svojih pooblastil med seboj sodelujejo v vprašanjih skupnega pomena, usklajujejo programe defa, izmenjujejo mnenja in izkušnje ter podatke in obvestila, sklicujejo skupne sestanke in posvetovanja, se dogovarjajo o ^upnih akcijah ter organizirajo druge oblike medsebojnega sodelovanja. Občinski upravni organi ustanavljajo skupna de-lovna telesa v zadevah, ki terjajo po svoji naravi sodelo-vanje teh organov. 227/j člen če nastane med občinskimi upravnimi organi spor o pristojnosti ali se pojavijo druga spoma vprašanja z njihovega delovnega področja, so ti organi dolžni o tem poročati izvršnemu svetu, ki odloči o sporu o pristojnosti oziroma da smernice za rešitev spornih vprašanj. 4. Razmerja Izvršnega sveta In upravnih organov do samoupravnih Intoresnlh skupnostl 227/k eien Razmerja izvršnega sveta in občinskih upravnih or-ganov do organov samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine temeljijo na načelih sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja. Izvršni svet in občinski upravni organi sodelujejo z organi samoupravnih interesnih skupnosti v vpraša-njih, ki so zanje skupnega pomena, zlasti pa pri plani-ranju razvoja ustreznih dejavnosti, pri zbiranju, in ob-delavi informacij, pri izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike ter pri organiziranju strokovnih služb na ustreznih področjih. 227/1 člen Izvršnl svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja delo organov samoupravnih interesnih skupnosti ter jim posreduje svoja stališfta, predloge in mnenja glede izvajanja politike, predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih je zb ustrezno področje sprejela občinska skup-ščina. Organi samoupravnih interesnih skupnosti dajejo izvršnemu svetu podatke, informacije in poročila glede izvajanja predpisov in dogovorjene politike ter obve-ščajo izvršni svet o svojih sklepih ozirorria ukrepih v zvezi s stališči, predlogi in mnenji izvršnega sveta. 227/m člen Izvršni svet lahko predlaga občinski skupščini, da začasno uredi vprašanje, od katerega je bistveno odvi-sno delo samoupravne interesne skupnosti za območje občine, če ta tudi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi takega vprašanja. Če izvršni svet ugotovi, da so nastale v posamezni samoupravni interesni skupnosti iz prejšnjega od-stavka bistvene motnje pri izvrševanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izvrševanju z zakonom določene dejavnosti ali so na drug način huje oškodovani druž-beni interesi, predlaga občinski skupščini, da uporabi zoper njo ustrezne začasne ukrepe. 227/n člen Občinski upravni organi sodelujejo z organi samou-pravnih interesnih skupnosti ter z njihovimi strokov-nimi sfužbami pri pripravi poročil, informacij, osnutkov predpisov in samoupravnih splošnih aktov in gradiva za občinsko skupščino, o katerih skupščine samou-pravnih interesnih skupnosti odločajo enakopravno z ustreznimi zbori občinske skupščine in o drugih vpra-šanjih.^ki so pomembna za samoupravne interesne skupnosti. 5. Razmerja do družbenopolitičnih organizaclj 227/0 člen Izvršni svet in občinski upravni organi sodelujejo z organi družbenopolitičnih organizacij v vprašanjih, ki so pomembna za te organizacije, za uresničevanje njihove vloge in za izvrševanje družbenega nadzorstva nad delom izvršnega sveta in občinskih upravnih orga-nov. Pri uresničevanju svojih funkcij izvršni svet in občin-ski upravni organi obravnavdjo stališča družbenopoli-tičnih organizacij v zvezi z reševanjem vprašanj i2 pri-stojnosti izvršnega sveta in občinskih upravnih orga-nov. 227/p člen Izvršni svet in občinski upravni organi dajejo družbe-nopolitičnim organizacijam na njihovo zahtevo po-datke, pojasnila in mnenja ter jih obveščajo o vpraša-njih s svojega delovnega področja, na katera lahko s svojo aktivnostjo vplivajo te organizacije, obravnavajo tudi pobude in predloge, pripombe in stališča družbe-nopolitičnJh organizacij v zvezi z delom izvršnega sveta in občinskih upravnih organov in v zvezi z reševanjem vprašanj na posameznih področjih ter jih obveščajo o storjenih ukrepih. 6. Druga razmerja 227/r člen Izvrši svet in občinski upravni organi izvršujejo v mejah svojih pooblastil do organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti ter drugih samoupravnih or-ganizacij in skupnosti pravice in dolžnosti, ki jih dolo-čajo ustava, zakon oziroma odlok občinske skupščine. 227/s člen Izvršni svet in občinski upravni organi sodelujejo v mejah svojih pravic in dolžnosti z družbenimi organiza-cijami in društvi o vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje določenih ciljev in za razvijanje ustrez-nega delovanja delovnih Ijudi in občanov v teh organi-zacijah in društvih kot tudi za opravljanje določenih družbenih zadev, ki so jim poverjene. VIII. DRUŽBENI SVETI 228. člen Zaradi uresničevanja organiziranega družbenega vpliva na demokratično samoupravno družbeno odlo-čanje, na ustvarjalno vzpodbujanje razvoja socialistič-nih samoupravnib družbenoekonomskih in političnih odnosov, na uresničevanje funkcije oblasti ter določa-nje in izvajanje politike in upravljanje drugih družbenih zadev se v občini ustanovijo družbeni sveti občine. Družbeni sveti dajejo pobude in obravnavajo načelna vprašanja glede določanja in izvajanja politike ter pri-pravljanja in izvrševanja odlokov, drugih predpisov in splošnih* aktov, dogovorov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Udeleženci pri delu družbenega sveta so občinska skupščina, družbenopolitične in družbene organizacije v občini ter posamezne znanstvene, strokovne in druge samoupravne organizacije in skupnosti. Družbene svete ustanovi občinska skupščina z odlo-kom na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev pri delu sveta. 229. člen Zaradi zagotavljanja stalnega in organiziranega družbenega vpliva na izvrševanja upravnih funkcij in obravnavanja vprašanj izvajanja politike ter izvrševanja zakonov in drugih predpisov, načina in pogojev uve-Ijavljanja pravic detovnih Ijudi in občanov ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti pred upravnimi organi občine se v skladu z zakonom ustanovijo druž-beni sveti tudi za posamezno upravno področje ali pri posameznem upravnem organu. Družbene svete pri upravnih organih oziroma za po-samezria upravna področja ustanovi občinska skup-ščina z odlokom na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev pri delu sveta. IX. AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGA-NOV 230. člen Občinska skupščina in njeni organi sprejemajo pred-pise in druge splošne ter druge akte v okviru svojih pravic in dolžnosti. Občinska skupščina in njenforgani sprejemajo od-loke, družbene plane, resolucije, smernice, priporočila, stališča, odredbe, sklepe in druge akte. 231.člen Sprejem predpisa ali splošnega akta lahko predlaga vsak delegat v svojem zboru; izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti, komisije občinske skupščine oziroma zbora, samoupravni organ organi-zacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti. Vsak zbor lahko predlaga sprejem predpisa ali sploš-nega akta, ki ga sprejema drug zbor oziroma zbora enakopravno. 232. člen Predlagatelj odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejema občinska skupščina, je praviloma izvršni svet v okviru svojih pravic in dolžnosti. če je predlagatelj odloka oziroma drugega sploš-nega akta drugi pooblaščeni predlagatelj, mora izvršni svet k predlogu podati svoje mnenje. Občinska skupščina je pred sprejetjem takega akta dolžna obravnavati mnenje izvršnega sveta. 233. člen Odloke sprejema občinska skupščina v dvofaznem ali enofaznem postopku. Občinska skupščina sprejema v dvofaznem po-stopku odloke in druge akte, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih Ijudi in občanov oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti ali če jim nalaga nove materialne obveznosti. Določbe drugega odstavka tega člena ne veljajo za sprejemanje aktov o začasnih ukrepih. 234. člen Predpis ali splošni akt, ki ga sprejema zbor, je spre-jet, če zanj glasuje večina vseh delegatov tega^zbora. 235. člen Predpis ali drug akt, pri katerega sprejemanju ena-kopravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščina sa-moupravne interesne skupnosti oziroma h kateremu je po tem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če ga zbori ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitič-nega zbora. Ce se zbori ali zbori in skupščina samoupravne inte-resne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spor-nega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga predpisa ali drugega akta ali če predlog predpisa ozi-roma drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih ali v skupščini samoupravne interesne skupnosti ozi-roma ni bil sprejet v skladu s statišči družbenopolitič-nega zbora, postavijo skupno komisijo, v katero izvoti vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skup-nosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskiaditev spornih vprašanj. Če se skupna komisija ne sporazume ali če zbori oziroma skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ali izvrš-nega sveta. 236. člen Če ostane usklajevalni postopek brez uspeha, lahko izvršni svet predtaga izdajo odloka o začasnih ukrepih, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skupnost občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so posebnega družbenega pomena. Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih ozi-roma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti. Če zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo odloka o začasnih ukrepih v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na skupni seji veljavno sklepajeo o odloku o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov. Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do spre-jema dokončnega akta, vendar najdatj eno leto od dneva, ko je bil sprejet. 237. člen Vse druge akte, razen predpisov in splošnih aktov, sprejemajo občinska skupščina oziroma njeni zbori z večino glasov navzočih delegatov, če s posebnimi predpisi ni drugače določeno. 238. člen Postopek za sprejemanje predpisov in splošnih ak-tov ter drugih aktov občinske skupščine in njenih zbo-rov se natančneje določi s poslovnikom. 239. člen ¦ Predpis ali splošni akt se objavi v Uradnem listu SR Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov lahko začne predpis veljati prej kot osmi dan po objavi aii istega dne, ko je bil objav-Ijen Družbeni plan in proračun ter predpisi, ki so izdani za njuno izvrševanje, se uporabljajo za čas, za katerega velja družbeni plan oziroma proračun. 240. člen Predpis ali drugsplošni akt občinskeskupščine velja za območje občine, če ni v predpisu ali splošnem aktu določeno, da velja le za del območja občine. X. DRUGI ORGANI V OBČINI 241. člen Postaja milice v občini v sistemu družbene samoza-ščite varuje življenje in skrbi za varnost Ijudi in premo-ženja, preprečuje kazniva dejanja, odkriva kazniva de-janja ter odkriva in prijema storilce kaznivih dejanj, opravlja določene zadeve s področja varstva z ustavo določenega reda, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje in ureja promet na javnih cestah, pomaga odpravljati posledice naravnih nesreč, sodeluje s pristojnimi upravnimi organi v zadevah, ki spadajo v delovno po-dročje postaje, predlaga uvedbo postopka o prekršku in opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoni in drugi predpisi. Postaja milice sodeluje z odbori za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih pri pripravi varnostnih načrtov in nudi enotam narodne zaščite ustrezno po-moč. Komandirja postaje milice imenuje občinska skup-ščina po predhodnem soglasju republiškega sekretarja za notranje zadeve. 242. člen Organ za vodenje postopka o prekrških ob pogojih ter na način, ki ga določa zakon, izreka kazni in var-nostne ukrepe zoper storilce kršitev, ki so z zakonom ali drugimi predpisi določene kot kršitve javnega reda. Organ za vodenje postopka o prekrških je samo-stojni organ mesta in občin Ljubljane, katerim je na zahtevo dolžan poročati o svojem delu. Sredstva in druge pogoje za delo organa za vodenje postopka o prekrških zagotavlja Skupščina mesta Ljubljane, Skupščina mesta Ljubljane določa tudi or-ganizacijo organa za vodenje postopka o prekrških. XI. JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ . \. 243. člen Delo občinske skupščine in njenih organov, organov upravljanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skup-nosti je javno. 244. člen Občinska skupščina, organi samoupravnih intere-snih skupnosti in organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, 8O dolžni pravočasno in pravilno seznanjati javnost o pripravi, sprejemu aktov in ukrepov ter izvrševanju nalog iz svojega delovnega področja, o vprašanjih, ki so predmet družbenih dogovorov ali samoupravnih sporazumov ter o predlogih odločitev, ki zadevajo naj-širši krog delovnih fjudi in občanov. Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti so dolžne objek-tivno, popolno in pravočasno seznanjati delovne Ijudi in občane o dogodkih, pojavih in dejavnostih v organi-zacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih in družbenem življenju v občini. 245. člen Občinska skupščina in njeni organi, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravnein-teresne skupnosti ter druge organizacije in skupnosti seznanjajo delovne Ijudi in občane na zborih, s poseb-nimi poročili in publikacijami, interesnimi glasili, ob-čir^kim glasilom in dugimi sredstvi javnega obvešča-nja. 246. člen O delu občinske skupščine in njenih organov obve-ščajo javnost predsednik občinske skupščine, pred-sedniki zborov, predsednik izvršnega sveta ter za posa-mezne upravne organe predstojniki teh organov. Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko poobla-stijo tudi druge osebe za obveščanje javnosti. 247. člen Ža obveščanje delegatov in delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in drugih organizacijah in skupnostih ter za obveščanje vseh delovnih Ijudi in občanov uporabljajo občinska skupščina, izvršni svet in drugi organi občine sredstva javnega obveščanja in informacijsko dokumentacijski center v Ljubljani. 248. člen Samoupravni splošni akti organizacij zdruzenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti določajo način obveščanja javnosti ter zadeve in po-datke, ki pomenijo tajnost in se ne smejo objaviti. 249. člen S področja dela občinske skupščine in njenih orga-nov so tajni in se ne smejo objaviti podatki: - iz načrtov in programov dela teritoriatne obrambe; - o organizaciji civilne zaščite; - o strateških objektih; ,L%• o opremi Ijudske obrambe; <- drugi podatki, za katere tako sklene občinska skupščina. 250. člen Seje občinske skupščine so javne. Predstavniki organov upravljanja v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organi-zacijah in skupnostih lahko sodelujejo v delu skup-ščine v skladu s poslovnikom. '"¦""¦¦ 251. člen UresniČevanje načel javnosti ne sme biti v nasprotju z interesi varnosti in obrambe države in z drugimi družbenimi interesi, ki jih določa zakon. XII. 0D00V0RN03T NOSILCEV DRUŽBENIHIN DRU-GIH FUNKCIJ 252. Clen Vsi organi in organizacije in drugi nosilci samou-pravnih in drugih družbenih funkcij opravljajo svoje funkcije na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statu-tov in danih pooblastil. Vsi nosilci samoupravnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu \n opravljanju funkcij pod družbe-nim nadzorstvom. 253. člen Vsak nosilec družbene funkcije v občinski skupščini in njenih organih, ki ga voli ali imenuje občinska skup-ščina, je skupščini osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije. Občinski skupščini so kolektivno odgo-vorni izvršni svet in delovna telesa, ki jih imenuje ob-činska skupščina. 254. člen Funkcionarji občinske skupščine so osebno odgo-vorni za opravljanje svoje funkcije v okviru svojih pra-vic, dolžnosti in pooblastil. V okviru politične odgovor-nosti in ocene njegovega dela lahko občinska skup-ščina postavi vprašanje zaupnice funkcionarju, ga od-pokliče in razreši funkcije. 255. člen Organizacija združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samou-pravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije In delegati imajo pravico po-dati pobudo za ugotovitev politične odgovornosti dele-gatov, funkcionarjev skupščine in delavcev občinskih upravnih organov ter drugih strokovnih služb. Občinska skupščina in drugi pristojni organi so dolžni obravnavati pobudo, proučiti navedbe v pobudi in ugotoviti dejansko stanje ter storiti vse potrebne ukrepe. O svojih ukrepih so dolžni obvestiti pobudnike. 256. člen Izvoljeni ali imenovani nosilecdružbenefunkcijelma pravico odstopiti in odstop obrazložiti. XIII. SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI DRUŽBE-NOPOLITIČNIMISKUPNOSTMIIN ORGANIZACIJAMI 257. člen Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči sodeluje občina z mestom Ljubljano, drugimi občinami, s SR Slovenijo ter z drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu z ustavo, tem statutom, drugimi predpisi in sklenjenimi družbenimi dogovori. Sodelovanje občine z družbenopolitičnimi skup-nostmi ter drugimi brganizacijami in skupnostmi spod-bujajo in uresničujejo občinska skupščina in njeni or-gani, organizacije združenegadela, samoupravne inte-resne skupnosti, družbenopolitične organizacije in skupnosti ter strokovna in druga združenja v okviru svojih pristojnosti oziroma dejavnosti. 258. člen Pri uresničevanju svojih pravic in obveznosti v skladu, z ustavo, zakonom in tem statutom občinska skupščina sodeluje s temeljnimi in drugimi organizaci-jami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samou-pravnimi interesnimi skupnostrni, družbenopolitičnimi organizacijami ter drugimi samoupravnimi organizaci-jami in skupnostmi v občini. 259. člen Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo pri izvrševanju pravic in dolžnosti občine s Skupščino mesta Ljubljane in njenimi organi. Pri uresničevanju tega sodelovanja občinska skup-ščina in njeni organi zlasti: - izmenjujejo mnenja, predloge in staliSča pri obrav-navanju zadev z vseh področij družbenega življenja ter tako zagotavljajo enotno in usklajeno politiko ter eno-ten in usklajen razvoj v mestu in občini; - predlagajo obravnavanje vprašanj iz pristojnosti Skupščine mesta Ljubljane ter sprejem odlokov in dru-gih splošnih aktov; - sodelujejo pri oblikovanju programov dela Skup-ščine nesta Ljubljane in njenih organov. Za reševanje vprašanj, pomembnih za občino in me-sto, sodelujejo občinska skupščina in njeni organi s Skupščino mesta Ljubljane in njenimi organi tudi tako, da ustanavljajo skupne organe in organizacije, združu-jejo sredstva, organizirajo in izvajajo skupne dejavnosti za reševanje posameznih vprašanj ter razvijajo druge oblike sodelovanja. 260. člen Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo s Skupščino Socialistične republike Slovenije in njenimi organi v zadevah, ki so skupnega pomena za občino in Socialistično republiko Slovenijo. Občinska skupščina in njeni organi dajejo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in drugih vpraša-njih, ki jih obravnavajo Skupščina Socialistične repu-blike Slovenije in njeni organi. 261. člen Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih pro-stovoljnosti in solidarnosti ter v ta namen skupaj. z njimi ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za opravljanje zadev skupnega pomena in za zadovo-Ijevanje skupnih potreb. Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina z drugimi občinami ustanovi skupni me-dobčinski organ samoupravljanja ali pa se združi v regionalne in druge skupnosti občin. V medobčinskem organu samoupravljanja in v me-dobčinski skupnosti delegati združenih občin usklaju-jejo svoja stališča ter se dogovarjajo in sklepajo o urejanju skupnih vprašanj. Zadeve skupnega pomena se določijo z dogovorom občin in v statutu skupnosti občin oziroma medobčin-skega organa samoupravljanja, ki ga sprejmejo skup-ščine združenih občin po razpravi med delovnimi Ijudmi in občani v temeljnih samoupravnih organizaci-jah in skupnostih. 262. člen Zaradi utrjevanja bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, negovanja vrednot sociali-stične revolucije, razvijanja socialistične samoupravne družbe in zaradi potrebe po razvijanju medsebojnega sodelovanja na družbenopolitičnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih družbenega življenja, občina sprejema Jistino o pobratenju z drugini obči-nami v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Listino o pobratenju sprejme v imenu občine občin-ska skupščina. Z listino o pobratenju določita občini tudi program medsebojnega sodelovanja in način sodelovanja 263. člen V skladu s sprejeto zunanjo politiko Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki temelji na načelih neuvrščenosti, aktivne miroljubne koeksistence, nev-mešavanja v notranje zadeve in na prizadevanjih za svetovni mir, sodeluje občina z mesti, občinami in organizacijami v tujini. XIV. 8PREMEMBA STATUTA OBČINE 264. člen Pobudo za spremembo statuta lahko dajo: občinska skupščina, njen zbor ali izvršni svet, organizacije zdru-ženega dela, samoupravne interesne skupnosti, kra-jevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti. 265. člen 0 pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta, razpravlja izvršni svet in jo s svojim stališčem predloži občinski skupščini. 0 uvedbi postopka za spremembo statuta odloča občinska skupščina na seji vseh zborov. 266. člen Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta ptipravi posebna komisija občin-ske skupščine osnutek sprememb in ga predloži občin-ski skupščini. Osnutek sprememb statuta da bbčinska skupščina v javno razpravo. Po končani javni razpravl poda posebna komisija občinski skupščini predlog sprememb statuta. Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta dve tretjini delegatov vsakega zbora občinske skup-ščine. 267. člen Posamezne določbe statuta se zaradi uresničevanja statuta.lahko razčlenijo in dopolnijo tudi s statutarnim odlokom. Statutarni odlok se sprejema poenakem postopku in ima enako veljavo kot sprememba statuta. XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE STATUTA (Uradnl llst SRS, it. 2/78 z dno 30. Januarja 1978) 268. člen Odloki in drugi splošni akti, ki jih mora po določbah tega statuta sprejeti občinska skupščina, morajo biti sprejeti najkasneje do 31. 12. 1978. Do roka iz prejšnjega odstavka morajo biti s tem statutom usklajeni tudi predpisi občinske skupščine in njenih organov, sprejeti pred uveljavitvijo tega statuta. 269. člen Določbe tega statuta, ki se nanašajo na sestavo in organizacijo občinske skupščine ter izvršnega sveta, se uporabljajo od dneva konstituiranja skupščine, izvo-Ijene marca 1978. Delovna telesa občinske skupščine, ustanovljene pred uyeljavitvijo tega statuta, nadaljujejo z delom v okviru pristojnosti, ki jih imajo po obstoječih predpisih občinske skupščine, do sprejetja aktov o oblikovanju delovnih teles. Upravni organi, ustanovljeni pred uveljavitvijo tega statuta, nadaljujejo z delom v okviru pristojnosti, ki jih imajo po obstoječem odloku občinske skupščine. 270. člen Pravice in dolžnosti do temeljnega sodišča in temelj-nega javnega tožilstva \z 156. člena statuta opravlja občina od 1. januarja 1979. 271. člen Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Ljubljana Center, ki ga je sprejela občinska skupščina na seji dne 28. 2. 1974. 272. člen Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE SPREMEMB IN DOPOLNITEV STATUTA (Uradnl list SRS, at 35/81 z dne 7. decembra 1981) 34. člen Določbe sprememb in dopolnitev statuta, ki se nana-šajo na izvolitev in trajanje mandatne dobe voljenih in imenovanih funkcionarjev občinske skupščine in nje-nih organov, se uporabljajo od dneva, ko se prvič sestane občinska skupščina po splošnih volitvah dele-gacij v letu 1982. Pri uporabi določb sprememb in dopolnitev statuta, ki se nanašajo na omejitev ponovne izvolitve oziroma imenovanja voljenih in imenovanih funkcionarjev ob-činske skupščine in njenih organov, se šteje celoten čas opravljanja iste funkcije neposredno pred uveljavi-tvijo sprememb in dopolnitev statuta. Določbe o omejitvi ponovne izvolitve oziroma ime-novanja ne veljajo v primeru, če je voljeni oziroma imenovani funkcionar opravljal isto funkcijo manj kot polovico mandatne dobe. 35. čten Odloki in drugi splošni akti občinske skupščine mo-rajo biti usklajeni z določbami teh sprememb in dopol-nitev statuta najkasneje do 31. marca 1982. 36. člen Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, 20. aprll 1982 Statutarno-pravna komlaija 1. Kar »tatutarno-pravna komlsi|a nlma pooblastila prlrcdltl besedlla prahodnlh In končnlh določb ttatuta • apramambami atatuta, vaabu|a nauradno pračličano baaadllo prehodne in končna določbe, povzate Iz atatuta (Uranl llat 8R8, it. 2/78 z dna 30. Januarja 1978) ter prahodna In končna določba apramamb in dopolnltav atatuta (Uradnl liat 8R8, it. 35/81 z dn« 7. decambra 1981). 2. To pračličano basadllo ja nauradno, namonjeno |a I« napoaradnl praktlčni uporabl In •• nanj nl mogoč« akllcavatl pri uval|avljan]u pravlc In dolžnoati, ki Izvirajo Iz atatuta občina L|ubl)ana Cantar. 3. Olada uvaljavljanja pravlc, dolžnosti, obvaznoati In odgovornoatl, kl Izvlrajo Iz atatuta občin« LJubljana Cantar, )e traba uporabljatl I« uradno baaadllo: - atatuta občlne LJublJana Cantar (Uradnl llat 8RS, it. 2/78 z dna 30. januarja 1978) in - apramamb In dopolniUv atatuta občlna Ljubljana Centar (Uradni llat 8RS, it. 35/81 z dna 7. decembra 1981). LJubl|ana,20. aprlM982 Statutarno-pravna komldja dogovori - skupičlnska prlloga I 39 40 / dogovorl - akupičlntka prlloga Poslovnik za delo skupščine občine Ljubljana Center I. SPLOŠNE DOLOČBE Lčlen Ta poslovnik ureja način dela Skupščine občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: občinska skupščina), postopek sprejemanja predpisov in drugih aktov, način usklajevanja stališč med zbori, način so-delovanja skupščin samoupravnih interesnih skupno-sti v delu občinske skupščine in druga za delo občin-ske skupščine in njenih zborov pomembna vprašanja. 2. člen Zbori občinske skupščine, delovna telesa skupščine ter delovna t&lesa zborov delajo. po tem poslovniku, lahko pa v skladu z določbami tega poslovnika sprej-mejo svoj poslovnik o delu. 3. člen Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti de-lajo po določbah tega poslovnika, kadar v skladu s statutom občine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skupščine o vprašanjih iz njene pristoj-nosti. 4. člen Občinska skupščina posluje v slovenskem jeziku. Vsak delegat ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda oziroma narodnosti. 5. člen Delo občinske skupščine je javno. Javnost dela se lahko omeji ali izključi le, če zaradl splošnih koristi tako določi občinska skupščina, njen zbor ali delovno telo. 6. člen Občinska skupščina dela stalno. Letni odmor praviloma traja od 1. avgusta do 31. avgusta. 7. člen Občinska skupščina dela po programu, ki ga pravi-loma sprejme v začetku vsakega leta. 8. člen Občinska skupščina ima svoj pečat okrogle oblike, ki ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob krožnici vzunanjem krogu besedllo: »Socialistična re-publika Slovenija«, v notranjem krogu pa: »Skupščina občine« ter pod grbom v vodoravni vrsti: »Ljubljana Center«. II.DELEGACIJE IN DELEGATI 1. Pravice in dolžnostf delegatov 9. člen Opravljanje delegatske funkcije v zborih občinske skupščine je samoupravna pravica in dolžnost delov-nih Ijudi in občanov. Delegat ne sme brez opravičenih razlogov odkloniti opravljanje funkcij ali nalog, ki mu jih naloži občinska skupščina, njen zbor aii delovno telo. Delegati posameznih zborov imajo v okviru pristoj-nosti zborov enake prvice in dolžnosti. 10. člen Delegat sodeluje v delu občinske skupščine v zade-vah, za katere ga je pooblastila njegova delegacija oziroma konferenca delegacij. Pri tem mora upoštevati temeljna staiišča, ki jih je za njegovo delo v skupščini določila delegacija oziroma konferenca delegacij, izhajajoč iz interesov in smernic svojih temeljnih sa-moupravnih organizacij in skupnosti in splošne druž-bene interese in potrebe. Pri opredeljevanju in glaso-vanju je delegat samostojen. Delegat mora o delu skupščine, zbora ali delovnih teles in o svojem delu obveščati delegacijo oziroma konferenco delegacij in temeljne samoupravne organi-zacije in skupnosti oziroma družbenopoiitične organi-zacije, ki so ga delegirale, in jim je odgovoren za svoje delo. 11. člen Delegat ima pravico in dolžnost vselej in pravočasno udeleževati se sej in opravljati druge naloge po sklepih občinske skupščine, njenega zbora ali delovnih teles. Če po določitvi za delegata le ta naknadno ugotovi, da se zaradi nujne zadržanosti ne more udeležiti seje ali drugega dela, mora to nemudoma sporočiti svojl dele-gaciji oziroma konferenci delegacij, da določi drugega delegata in o tem obvesti sklicatelja. Če nastopi zadržanost delegata zbora združenega dela ali zbora krajevnih skupnosti neposredno pred sejo, sestankom ali drugim delom in določitevdrugega delegata ni več možna, mora delegat to z navedbo razloga sporočiti svoji delegaciji oziroma konferenci delegacije in sklicatelju. Delegat družbenopolitičnega zbora mora vnaprej ali takoj ko je mogoče opravičiti svoj izostanek neposre-dno sklicatelju. 12. člen Delegati imajo ob predložitvi pooblastila svoje dele-gacije oziroma konference delegacij pravico pregledati pri predlagatelju zadeve, ki so na dnevnem redu seje skupščine ali zbora, ter gradivo in spise, ki so v zvezi z zadevo. Od predstojnika upravnega organa, predsed-nika izvršnega sveta ali drugega predlagatelja pa lahko zahtevajo tudi dopolnilne informacije ali pojasnila, ki morajo vplivati na določitve stališč delegata in delega-cij oziroma konference delegacij. 13. člen Delegat ima pravico v svojem zboru predlagati: - izdajo odlokov, drugih predpisov, splošnih aktov, odločb, sklepov in priporočil iz pristojnosti zbora in amandmaje k predlogom teh aktov, - obravnavanje .vprašanj iz delovnega področja zbora in vprašanj, pomembnih za delovne Ijudi in ob-čane ter njihove samoupravne organizacije in skupno-sti, - obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na delo izvršnega sveta in na delo občinskih upravnih organov ter na izvrševanje predpisov, - da zbor o vprašanjih, pri katerih odločanju ne sodeluje, imajo pa poseben pomen za izvrševanje nje-govih nalog, predlaga pristojnemu zboru svoja stali-šča. - izvolitev, imenovanje ali razrešitev funkcionarjev, če ni s predpisi izrecno določeno, da mora dati predlog drug predlagatelj ali večje število delegatov, - izvedbo ankete o vprašanjih iz delovnega področja zbora. 14. člen Da bi bili delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti zadovoljivo obveščeni, jim mora biti na sedežu delegacije oziroma konference delegacij na razpolago gradivo za sejo zbora skupščine ali de-lovnega telesa, v katerih spdelujejo delegati te delega-cije. Na sedežu občinske skupščine je vsem delegatom na razpolago tudi gradivo za seje, na katerih delegati posameznih delegacij ne sodelujejo. Delegati lahko pri opravljanju svoje funkcije zahte-vajo strokovno pomoč sekretariata skupščine, izvrš-nega sveta ter občinskih upravnih organov in strokov-nih služb. 15. člen Če je gradivo za sejo ali določen spis ali publikacija označena za državno ali uradno tajnost, mora delegat to upoštevati ter odgovarja kot uradna oseba za kršitev uradne tajnosti. 16. člen Delegat v skupščini uživa imuniteto. De|egat ne more biti klican na kazensko odgovor-nost, ne priprt ali kaznovan za mnenja, ki ga je izrazil ali za glas, ki ga je dal v zboru, katerega član je, in v skupščini. Kadar skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno odloča s pristojnimi zbori občinske skup-ščine, uživajo delegati skupščine imuniteto v skladu z drugim odstavkm tega člena. 17. člen Detegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti morajo neposredno pred začetkom seje aii pred pričetkom obravnavanja zadev, glede katerih jih je delegacija oziroma konferenca delegacij delegirala, predložiti komisiji za verifikacijo pooblastil in imuni-tetna vprašanja pooblastilo svoje delegacije oziroma konference delegacij. Komisija iz prvega odstavka pregleda predložena pooblastila ter o tem poroča zboru zaradi odločitve o verif ikaciji. Potrdila o izvofitvi delegafov družbenopolitičnega zbora pregleda komisija tega zbora le pred pričetkom prve seje zbora oziroma za posameznega delegata pred prvo sejo, ko prične opravljati delegatsko funkcijo in o tem poroča zboru zaradi odločitve o verifikaciji. Delegati lahko opravljajo delegatsko funkcijo šele po verifikaciji pooblastila. 18. člen Opravljanje funkcije delegata v zborih občinske skupščine, v njenih delovnih telesih in drugih njenih organih ter opravljanje posameznih nalpg po odloči-tvah skupščine ali njenih organov je brezplačno. Delegatom, ki zaradi opavljanja funkcije na sejah občinske skupščine in njenih zborov ali delovnih teles izgubljajo osebni dohodek, pripada nadomestilo tega dohodka in povračilo potnih stroškov po določilih sa-moupravnih splošnih aktov temeljne samoupravne or-ganizacije oz. skupnosti, ki je delegata poslala v zbor občinske skupščine oziroma po sporazumu, ki so ga sklenile organizacije, ki oblikujejo konferenco delega-cij. 2. Vpraianja delegatov 19. Clen Delegat v zboru ima pravico postaviti izvršnemu svetu ali predstojnikom, ki vodijo delo občinskih upravnih organov vprašanje, ki se nanaša na njihovo delc ali na zadeve \z njihove pristojnosti. 20. člen Delegat postavi vprašanje pismeno ali ustno. Vprašanje delegata mora biti kratko in jasno. Pred-sednik zbora lahko zahteva, da delegat svoje vpraša-nje, postavljeno na seji zbora, natančneje oblikuje, če smatra, da ni bilo dovolj jasno oblikovano. 21.člen Na postavljeno vprašanje odgovori predstavnik izvrš-nega sveta ozirotna predstojnik občinskega upravnega organa praviloma ustno na seji, na kateri je bilo vpraša-nje postavljeno. Če predstavnik izvršnega sveta oziroma predstojnik občinskega upravnega organa ne poda odgovora na seji, na kateri je bilo vprašanje postavljeno, ga mora podati v pismeni obliki do prve prihodnje seje zbora ali do roka, ki ga določi zbor. Če je bil odgovor na vprašanje delegata podan na seji zbora, na kateri je bilo vprašanje postavljeno, se njegova vsebina vnese v zapisnik seje. 22. člen Ko dobi delegat odgovor na postavljeno vprašanje, lahko postavi dopolnilno vprašanje. Če delegat z odgovorom na vprašanje in morebitno dopolnilno vprašanje ni zadovoljen, lahko predlaga, da se vprašanje postavi kot posebna točka na dnevni red iste ali prihodnje seje zbora. 23. člen Če pomeni vprašanje uradno tajnost, lahko predlaga predstavnik izvršnega sveta oziroma predstojnik, ki vodi upravni organ občine, naj seja zbora, na kateri bo dal odgovor, ne bo javna. O takem predlogu odloči zbor brez obravnave. 24. člen Delegat lahko postavi vprašanje predsedniku skup-ščine, predsedniku zbora, predsednikom komisij in drugih delovnih teles skupščine in zborov, ki se nana-šajo na njihovo delo v skupščini in na delo teles, ki jim predsedujejo, pri čemer se primerno uporabljajo do-ločbe tega poslovnika o vprašanjih delegatov. 25. člen Delegat ima v okviru delovnega področja zbora pra-vico predlagati, da občinska skupščine, njen zbor ali delovna telesa zahtevajo od pristojnih organov, organi-zacij združenega dela, samoupravnih interesnih skup-nosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti obvestila o izvajanju politike, ki jo je dolčila občinska skupščina, o izvrševanju odlokov in drugih aktov ob-činske skupščine in o vprašanjih, ki zadevajo dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pomena. 3. Prenehanje mandata 26. člen Razloge za prenehanje mandata delegatov določa zakon. Zakon določa razloge in postopedza odpoklic delegatov. Delegat ima pravico odstopiti in svoj odstop obrazlo-žiti. 27. člen Delegatu zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti lahko prekliče pooblastilo delegacija te-meljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki ga je delegirala na posamezno sejo zbora ali delov-nega telesa občinske skupščine. 28. člen Če delegat prevzame funkcijo ali delo, ki je po za-konu nezdružljivo s funkcijo delegata, mora takoj ob-vestiti temeljno samoupravno organizacijo oziroma skupnost, v kateri je bil izvoljen. Delegat družbenopolitičnega zbora je dolžan o na-stanku stanja iz 1. odstavka tega člena obvestiti pred-sednika družbenopolitičnega zbora, le-ta pa občinsko konferenco socialistične zveze delovnega Ijudstva III. ZBORI IN NJIHOVO DELOVNO PODROČJE 1. Sploine določbe 33. člen Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posamez-nem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vpraša-nju, zavzemati stališča in dajati svoje predloge pristoj-ninri zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog. Pristojni zbori morajo pred odločitvijo razpravljati o statiščih in predlogih tega zbora. Če pristojni zbori stališč in predlogov, ki jih je sprejel drug zbor, pri sprejemu odločitve niso upoštevali, so dolžni o tem obvestiti zbor, ki je predloge in stališča podal in navesti razloge, zaradi katerih njegovih stališč in predlogov niso upoštevali. 34. člen Med postopkom sprejemanja odloka, drugega sploš-nega akta in druge odločitve lahko pristojni zbori za-htevajo mnenja in stališča zbora, ki ne sodeluje pri odločanju. Zbor, ki je bil po prejšnjem odstavku zaprošen za mnenja in stališča, je mnenja dolžan posredovati pri-stojnim zborom. 29. člen Zadeve iz pristojnosti občinske skupščine opravljajo v skladu s statutom občine: - enakopravno zbor združenega dela, zbor krajev-nih skupnosti in družbenopolitični zbor, - enakopravno zbor združenega dela in zbor krajev-nih skupnosti, - enakopravno zbor združenega dela, zbor krajev-nih skupnosti in skupščina ustrezne samoupravne in-teresne skupnosti, - samostojno zbor združenega dela in - samostojno zbor krajevnih skupnosti. Družbenopolitični zbor sodeluje z zborom združe- nega dela in zborom krajevnih skupnosti v postopku sprejemanja odlokov in drugih splošnih aktov ter pri sprejemanju drugih odločitev tudi tako, da sprejema stališča in mnenja v zadevah, ki jih določa statut ob-čine. 30. člen Zbori obravnavajo zadeve in sprejemajo odločitve iz svoje pristojnosti praviloma na ločenih sejah. Na skupni seji zbori obravnavajo vprašanja in odlo-čajo o zadevah, določenih s statutom občine. Zbori občinske skupščine ter zbori občinske skup-ščine in skupščina ustrezne samoupravne interesne skupnosti lahko sktenejo, da bodo razpravljali in odlo-čali o zadevah iz njihove enakopravne pristojnosti na skupnem zasedanju. 2. Medsebojna razmerja zborov 31. člen Vsak zbor je v okviru svojih pristojnosti pri sprejema-riju odločitev samostojen. Odloke, druge splošne akte in druge odločitve iz enakopravne pristojnosti dveh ali več zborov občinske skupščine oziroma iz enakopravne pristojnosti zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter skup-ščine ustrezne samoupravne interesne skupnosti us-klajujejo zbori oziroma zbori in skupščina ustrezne samoupravne interesne skupnosti na način in po po-stopku, ki ga določa ta poslovnik. 32. člen Zbori občinske skupščine med seboj sodelujejo. 35. člen Zbor, ki je po 33. in 34. členu tega poslovnika sprejel stališča in mnenja o vprašanjih iz pristojnosti drugih zborov, lahko ta stališča posreduje pristojnim zborom pismeno, lahko pa določi delegataoziromadelegacijo, ki bo pristojnim zborom obrazložila stališča zbora. 36. člen Če nastane vprašanje o pristojnosti zborov v posa-mezni zadevi, odloči o tem predsedstvo občinske skupščine. Predsedstvo skupščine lahko zahteva, da pred nje-govo odločitvijo da o tem mnenje satutamopravna komisija. IV. SEJE ZBOROV 1. Prve seje zborov 37. člen Prvo sejo zbora skliče dotedanji predsednik zbora, prvo skupno sejo vseh zborov skupščine pa dotedanji predsednik skupščine najkasneje 30 dni po opravljenih splošnih volitvah delegatov. Prvo sejo zbora vodi do izvolitve predsednika zbora dotedanji predsednik zbora, prvo skupno sejo vseh zborov pa do izvolitve predsednika skupŠčine doteda-nji predsednik skupščine. 38. člen Na prvi seji vsak zbor izvoli predsednika zbora in njegovega namestnika ter komisijo za verifikacijo poo-blastil in imunitetna vprašanja zbora. 39. člen Zbor združenega dela na prvi seji sklepa o oblikova-nju in določitvi članov skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine mesta Ljubljane in zbor združenega dela Skupščine SR Slo-venije. % 40. člen Družbenopolitični zbor na prvi seji glasuje o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine mesta Ljubljane in v družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije. 41člen Zbori na prvem skupnem zasedanju izvolijo predsed-nika in podpredsednika občinske skupščine, izvolijo izvršni svet, imenujejo komisijo za volitve in imenova-nja, imenujejo sekretarja skupščine in njegovega na-mestnika, imenujejo predstojnike občinskih upravnih organov, določijo skupino delegatov za delegiranje delegatov, v zbor občin Skupščine SR Slovenije, ter določijo delegate za prvo sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane. 42. člen Zbori na prvi skupni seji volijo delegate za zvezni zbor Skupščine SFRJ in glasujejo o listi kandidatov za člane predsedstva SR Slovenije. 43. člen Zbori na prvih sejah ali na prvi skupni seji razprav-Ijajo in sklepajo tudi o drugih vprašanjih, če tako do-loča zakon, statut občine oziroma drugi predpisi. 2. SMicevanje in dnevni red seje 44. člen Sejo zbora skliče predsednik zbora na lastno po-budo, na pobudo delegacij ali delegatov zbora ali na podlagi sklepa zbora. Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva najmanj petina delegatov zbora, izvršni svetali predsednik skupščine. Če predsednik zbora v primerih iz prejšnjega od-stavka ne skliče seje, jo lahko skliče tretjina delegatov zbora ali predsednik skupščine. Predlagatelji iz 2. odstavka predložijo gradivo o za-devi, zaradi katere so zahtevali sklic seje. 45. člen Skupno zasedanje zborov skličejo sporazumno predsedniki prizadetih zborov, skupno sejo vseh zbo-rov pa predsednik skupščine. 46. člen Obvestilo o sklicu seje mora biti poslano delegaci-jam temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, konferencam delegacij ter delegatom družbenopolitič-nega zbora najmanj 14 dni pred dnem, ki je določen za sejo. Skupaj z obvestilom o sklicu seje, dobijo delegacije konference delegacij in delegati tudi predlog dnev-nega reda in ustrezno gradivo k vprašanjem, ki so predlagana za dnevni red ter zapisnik prejšnje seje. Obvestilo o sklicu seje se skupaj z gradivom dostavi tudi vsem družbenopolitičnim organizacijam v občini ter uredništvom sredstev javnega obveščanja. 47. člen Gradiva o zadevah, ki jih delegacije temeljnih sa-moupravnih organizacij in skupnosti v skladu z določ-bami samoupravnih splošnih aktov zaradi oblikovanja stališč posredujejo v obravnavo širši delegatski bazi, morajo biti delegacijam dostavljena najmanj 30 dni pred dnem, ki je določen za sejo. Zaradi pravočasnega zagotavljanja gradiva so dele-gacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupno-sti po sprejetju programa dela občinske skupščine dolžne obvestiti predsedstvo skupščine o zadevah iz programa dela, ki jih bodo v njihovih samoupravnih organizacijah in skupnostih bbravnavali po prejšnjem odstavku. 48. člen Dnevni red za skupno sejo vseh zborov predlaga predsednik skupščine, dnevni red za sejo zbora pa predsednik zbora. Pri pripravah dnevnega reda za skupno sejo zborov se predsednik skupščine posvštuje s predsedniki skupščine in s predsedniki delovnih teles skupščine. Pri pripravah dnevnega reda za seje zbora pa se pred-sedniki zborov posvetujejo s predsedniki delovnih te-les skupščine oziroma zbora, s predsednikom izvrš-nega sveta in sekretarjem skupščine. 49. člen Predsednik skupščine in predsedniki zborov dajo na dnevni red seje vprašanja, zaradi katerih je bil predla-gan sklic seje in druga vprašanja, ki so jih do sklica seje predlagali predlagatelji, ki po statutu očine in po tem poslovniku lahko predlagajo, dase določeno vpra-šanje postavi na dnevni red skupne seje zborov ali na dnevni red seje zbora. Pri sestavljanju predloga dnevnega reda predsednik skupščine oziroma predsednik zbora upošteva pred-ioge in iniciative, ki so jih dale družbenopolitične orga-nizacije, delegacije in konference delegacij tersamou-pravne organizacije in skupnosti v občini. 50. člen Predlogi za vključitev posameznih vprašanj na dnevni red se dajejo za skupno sejo zborov predsed-niku skupščine, za sejo zbora pa predsedniku zbora. 51. člen Delegacije in konference delegacij morajo najpoz-neje tri dni pred dnem, ki je določen za sejo, poslati sekretariatu skupščine pismene pripombe in stališča k posameznim vprašanjem, ki so predlagana za dnevni red seje. Obenem pošljejo sekretariatu skupščine tudi en izvod pooblastila za delegate oziroma delegate, klso jih določili za sejo; drugi izvod pooblastila izročijo delegatu oziroma delegatom, da ga pred sejo predlo-žijo komisiji za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja. 52. člen Dnevni red se določi na predlog predsednika na začetku seje. O predlogu dnevnega reda delegati glasujejo. Na vsaki seji mora biti praviloma prva točka dnev-nega reda potrditev zapisnika prejšnje seje. Na vsaki seji zbora mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za postavljanje delegatskih vpra-šanj. 53. člen Na dnevni red so praviloma lahko sprejeta samo vprašanja, o katerih so delegacije temeljnih samou-pravnih organizacij in skupnosti že razpravljale. 54. člen V nujnih primerih lahko predsednik zbora, delovno telo skupščine ali zbora najmanj deset delegatov v zboru in izvršni svet na seji zbora predlagajo, da se določeno vprašanje uvrsti v dnevni red seje, pri tem pa morajo obrazložiti nujnost predloga. Zbor odloča najprej o nujnošti predloga. 55. člen Predsednik zbora lahko v nujnih primerih izjemoma skliče sejo zbora v krajšem roku, kot je ddločeno v 46. členu tega poslovnika. Razlogi za tak sklic morajo biti posebej obrazloženi. 56. člen Če )e treba sklicati sejo zbora združenega dela ali zbora krajevnih skupnosti iz posebnih razlogov takoj, se seje zborov udeležijo delegati, ki so imeli poobla-stila za zadnjo sejo zborov. 3. Vodstvo sej in udeiežba na sejah 57. člen Sejo zbora vodi predsednik zbora. Če je predsednik zbora odsoten ali zadržan, vodi sejo namestnik predsednika. Ce je odsoten ali zadržan tudi namestnik predsed-nika zbora ali če zbor nima namestnika predsednika, vodi sejo zbora delegat, ki ga izvolijo delegati neposre-dno na seji. 58. člen Skupno sejo vseh zborov vodi predsednik skupščine. Če je predsednik skupščine odsoten ali zadržan, vodi sejo podpredsednik skupščine. Ce so odsotni ali zadržani tudi vsi podpredsedniki skupščine, vodi skupno sejo vseh zborov delegat, ki ga izvolijo delegati izmed delegatov vseh zborov neposre-dno na skupni seji zborov. 59. člen Skupno zasedanje zborov vodijo predsedniki priza-detih zborov tako, da sporazumno določijo predsed-nika enega izmed prizadetih zborov za vodenje poteka zasedanja in za vodenje in usmerjanje razprave na zasedanju. Glasovanje po posameznih zborih vodi ne-posredno predsednik vsakega zbora. V primerih odgotnosti ali zadržanosti predsedriika zbora in njegovega namestnika na skupnem zasedanju zborov se uporabljajo določbe drugega in tretjega od-stavka 57. člena tega poslovnika. 60. člen Vsi delegati imajo pravico in dolžnost, da sodelujejo na seji in odločajo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. O prisotnosti delegatov zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti na seji, se vodi evidenca na podlagi pooblastil, ki jih izdajo delegatom konference delegacij oziroma delegacije. Pooblastila zbere pred sejo sekretar in jih preda komisiji za verifikacijo poo-blastil in imunitetna vprašanja. Prisotnost delegatov družbenopolitičnega zbora se ugotavlja na podlagi prezenčne liste. 61. člen Predsedujoči pred pričetkom seje ugotovi sklepč-nost. Skupna seja zborov je sklepčna, če je na seji navžo-čih večina delegatov vseh zborov. Seja zbora je sklepčna, če je na seji navzočih večina delegatov zbora. 62. člen Na seji sodelujejo brez pravice odločanja: - predsednik, podpredsedniki in člani izvršnega sveta, - predstavniki izvršnega sveta, ki niso člani sveta, - funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe in strokovne službe, - predsedniki in člani ter drugi predstavniki delov-nih teles skupščine in zborov, - predstavniki družbenopolitičnih organizacij v ob-čini ter - predstavniki samoupravnih organizacij in skupno-sti in posamezniki, ki so za obravnavanje posameznih r^fetev povabljeni na sejo. 63. člen Govornikom daje besedo predsedujoči. Govorniku lahko samo predsedujoči seže v besedo att ga bpomni na red. Predsedujoči mora skrbeti, da govorniku ni kršena svoboda govora. 64. člen Govornik sme govoriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje ali pa so z njimi v neposredni zvezi. če se govornik oddalji od vprašanja, ki je na dnev-nem redu, ga mora predsedujoči pozvati, naj se drži dnevnega reda. Če se govornik po drugem pozivu ne drži dnevnega reda, mu lahko predsedujoči odvzame besedo. 65. člen Delegati se lahko prijavljajo k besedi takoj, ko se začne obravnava in vse do njenega zaključka. Predsedujoči daje defegatom besedo praviloma po vrstnem redu kot so se prijavili. Predsedujoči da takoj besedo delegatu, ki želi govo-riti o kršitvi poslovnika; o kršitvi dnevnega reda ali zato, da bi popravili svojo izjavo. V tem primeru govor ne sme trajati dalj kot 10 minut. Če je delegat zahteval besedo zaradi kršitve poslov-nika ali kršitve dnevnega reda, mu predsedujoči takoj da pojasnilo. Če se delegat s pojasnilom ne zadovolji, se odloči o vprašanju brez obravnave. Določbe prejšnjih odstavkov tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druge govomike. 66. člen Na seji se lahko na predlog predsedujočega ali dele-gata, ki ga podpre 5 drugih delegatov, odloči, da sme govornik govoriti o istem vprašanju samo enkrat in določi čas trajanja govora. 4. Vzdrževanje reda - 67. e(en Za red na seji skrbi predsedujoči. 68. člen Za kršitev reda na seji se smejo udeležencem na seji izrekati naslednji ukrepi: - opomin, - odvzem besede in - odstranitev s seje. 69. čten Opomin se izreče udeležencu, ki s svojim obnaša-njem, govorjenjem^ čeprav mu predsednik ni dal be-sede, seganjem v besedo govorniku ali s podobnim ravnanjem na seji krši red in dotočbe tega poslovnika. Odvzem besede se izreče udeležencu, ki na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opozorjen naj spoštuje red in določbe poslov-nika. Opomin in odvzem besede izreka predsedujoči. 70. člen O&stranitev s seje se izreče udeležencu, če noče poslušati predsednika, ki mu je vzel besedo, ali kako drugače hudo žali skupščino ali delegate, ali uporablja izraze, ki niso v skladu z likom delegata. Udeleženec sme biti odstranjen le s seje, na Kateri je prekršil red. Odstranitev s seje se brez obravnave izreče delegatu na seji na predlog predsednika ali enega delegata, ki ga podpre še najmanj 5 drugih delegatov. Udeleženec, zoper katerega je predlagana odstrani-tev s seje, ima pravico govoriti v svojo obrambo. Nje-gov govor ne sme trajati več kot 5 minut. Udeleženec, ki mu je izrečena odstranitev s seje, se mora takoj odstraniti iz dvorane, v katerj je seja in se ne sme več vrniti na sejo, s katere je bil odstranjen. 71. Člen Predsednik skupščine oziroma predsednik zbora mora obvestiti delegacijo, katere član je delegat, zoper katerega je bil izrečen ukrep in o razlogih zaradi kate-rih je bil izrečen. 72. člen Če predsedujoči ne more z rednimi ukrepi ohraniti reda na seji. odredi prekinitev seje. 73. člen Predsedujoči lahko odredi za vsakega poslušalca, ki moti red, naj ga odstranijo iz dvorane, v kateri je seja. ' Če gre za večje motnje reda, lahko predsedujoči odredi, da se morajo odstraniti vsi poslušalci. 5. Potek seje 74. člen Ko začne sejo, lahko da predsedujoči pred preho-dom na dnevni red kratka poročila v zvezi z delom ali z drugimi predhodnimi vprašanji. 75. člen Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vpra-šanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skup-nosti na začetku seje pregledata pooblastila delegatov in poročata zboru o svojih ugotovitvah ter o sklepčno-sti zbora. Komisija za verifikacijo pooblasti! in imunitetna vpra-šanja družbenopolitičnega zbora poroča zboru o ude-ležbi na seji in o sklepčnosti zbora. 76. člen Po poročilu komisije za verifikacijo pooblastil in ugotovitvi sklepčnosti zbora združenega dela in zbor krajevnih skupnosti glasujeta o verifikaciji pooblastil delegatov. O vsakem spornem pooblastilu odloča zbor posebej. Če je podan sum o sklepčnosti seje, lahko predsed-ujoči odredi ugotavljanje prisotnosti po delegatih ozi-roma delegatskih mestih. 77. člen Verifikaciji pooblastil in ugotovitvi sklepčnosti zbora sledi glasovanje o dnevnem redu. 78. člen Ko je sprejet dnevni red, predsedujoči preide na obravnavo vprašanj po vrsti kot so sprejeta v dnevnem redu. Na seji se vsako vprašanje, ki je na dnevnem redu, obravnava predno se o njem odloči, razen če je v tem poslovniku določeno, da se o vprašanju odloča brez obravnave. 79. Člen V času seje se lahko spremeni vrstni red obravnava- nja posameznih zadev, če za to obstoje opravičeni razlogi in če se delegati s tem strinjajo. O spremembi vrstnega reda točk dnevnega reda de-legati posebej glasujejo. 80. člen Obravnava posameznih vprašanj je lahko enotna ali razdeljena v dve fazi - splošno obravnavo in obravnavo o podrobnostih. Med splošno obravnavo se o predlogu načelno raz-pravlja in lahko dajejo mnenja, zahtevajo pojasnila in načenjajo vsa vprašanja glede rešitev, ki so dane v predlogu. Med obravnavo o podrobnostih se razpravlja o pred-logu po delih, poglavjih oziroma oddelkih, če delegati tako sklenejo pa tudi o posameznih členih oziroma točkah. Med obravnavo o podrobnostih se razpravlja tudi o amandmajih k predlogu. 81. člen Na začetku obravnave vsakega vprašanja, ki je na dnevnem redu, lahko predlagatelj da obrazložitev ali dopolnilna pojasnila. Zatem dobe besedo delegati in drugi udeleženci seje, ki so se javili k besedi. Ko predsedujoči ugotovi, da ni več razpravljalcev, sklene obravnavo. 82. člen Če zadeva, ki je obravnavana, ne zahteva sprejema odloka, drugega splošnega akta ali odločitve, predsed-ujoči preide na obravnavo naslednje točke dnevnega reda. 83. člen Če zbor obravnava posamezne zadeve zaradi tega, ker je potrebno zbrati nove podatke ali iz drugih razlo-gov na seji ne more zaključiti, lahko sklene, da bo obravnavo nadaljeval in o vprašanju odločal na eni prihodnjih sej, ko bodo potrebni podatki zbrani. 84. člen Predsedujoči lahko sejo prekine in določi dan in čas, ko se seja nadaljuje. Začasno prekine sejo zaradi po-trebnega odmora, da se opravijo konzultacije z dele-gati ali zberejo potrebna mišljenja, zaradi konzultacije članov IS, kakor tudi v drugih primerih, če to sklenejo delegati. 85. člen Predsedujoči prekine sejo ter določi dan in uro, ko se seja nadaljuje tudi v primeru, če je med potekom seje zbora ali skupščine zaradi odhoda delegatov seja postala nesklepčna, če ugotovi, da zaradi preobšir-nega dnevnega reda na seji zbora ali skupščine ne bo mogoče kvalitetno obravnavati vprašanj, ki so nadnev-nem redu ali na predlog delegatov iz drugih opraviče-nih razlogov. 86. člen Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsed-ujoči zaključi sejo. 6. Odločanje 87. člen Zbor veljavno odloča, če je na seji navzoča večina delegatov zbora, razen če je zaodločanjeo določenih vprašanjih ni zakonom ali statutom drugače določeno. Za odločanje na skupni seji vseh zborov je potrebna navzočnost večine delegatov vsakega zbora, če za od-ločanje o določenih vprašanjih ni z zakonom ali statu-tom drugače določeno. Če predsedujoči dvomi, da je na seji navzoča predpi-sana večina delegatov, lahko pred glasovanjem odredi ugotavljanje navzočnosti po delegatskih mestih. Ugotavljanje navzočnosti po delegatskih mestih se opravi tudi, če to zahteva delegat, ki ga podpre še najmanj pet delegatov. 88. člen Veljavne so odločitve, za katere je glasovala večina navzočih delegatov razen, če z zakonom ali statutom ni predpisana posebna večina. ' 89. člen Delegat ima pravico pred glasovanjem obrazložiti svojo odločitev. Obrazložitev ne sme trajati dalj kot pet minut. 90. člen ' Delegat glasuje tako, da se izjavi za predlog, proti predlogu ali pa se vzdrži glasovanja. T b • • 91. člen Glasovanje je praviloma javno. Zbor lahko odloči, da bo o sprejetju posameznih odločitev glasoval tajno. 92. člen Glasovanje je praviloma istočasno z dviganjem rok. Glasovanje z dviganjem rok se opravi tako, da naj-prej glasujejo delegati, ki so za predlog, nato delegati, ki so proti predlogu in nazadnje delegati, ki so še vzdržali glasovanja. 93. člen Predsedujoči lahko odloči, da se za sprejem posa-meznih odločitev posamično izjavljajo, česmatra, da je to potrebno zaradi natančne ugotovitve glasovanja ali če to zahteva delegat, ki ga podpre še najmanj 9 •delegatov. Posamično se glasuje po delegatskih mestih ozi-roma po delegatih tako, da predsedujoči ali sekretar skupščine oziroma zbora pozove vsakega delegata po-sebej, da se izjavi za predlog, proti predlogu ali da se vzdrži glasovanja. 94. člen O predlogih se glasuje po vrstnem redu, kot so bili predlagani. O amandmajih se glasuje po vrstnem redu členov, na katere se nanašajo. Če je k posameznemu členu danih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od prvotnega predloga in po tem kriteriju o nadaljnjih amandmajih. * Če je dan amandma k amandmaju, se najprej glasuje o amandmaju k amandmaju. 95. čfen Po končanem glasovanju ugotovi predsedujoči izid glasovanja in na podlagi izida glasovanja razglasi, da je predlog sprejet ali zavrnjen. 7. Zaplsnik 96. člen O seji se piše zapisnik in dobesedni zapisnik. 97. člen Zapisnik obsega vse glavne podatke o delu na seji, zlasti pa: - podatke o času in kraju seje, - ime predsedujočega na seji in zapisnikarja, - imena navzočih delegatov z navedbo, katere sa-moupravne organizacije in skupnosti so jih delegirale na sejo, - dnevni red seje, - predloge, ki so bili obravnavani na seji ter - sklepe in druge akte, ki so bili sprejeti. Delegat, ki je na seji izjavil posebno mnenje, lahko zahteva, da se bistveni del njegove izjave vpiše v zapi-snik. ' 98. člen Za zapisnik skrbi sekretar zbora oziroma delavec sekretariata skupščine, ki ga določi sekretar skup-ščine. Zapisnik podpišeta predsedujoči in sekretar zbora oziroma delavec, zadolžen za zapisnik. Za hrambo izvimih zapisnikov skrbi sekretariat skup-ščine. 99. člen Na dnevnem redu vsake seje mora biti praviloma prva točka dnevnega reda potrditev zapisnika prejšnje seje. Vsak delegat ima pravico pri tej točki dnevnega reda predlagati pripombe k zapisniku. O utemeljenosti pripomb k zapisniku se odioči na seji. Ce so bile pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik. Predsedujoči ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kate-remu niso bile dane pripombe, oziroma zapisnik, v katerem so bile po sprejetih pripombah vpisane spre-membe. 100. člen Dobesedni zapisnik vsebuje poleg podatkov iz 97. člena tudi vse izjave delegatov, predstavnikov predla-gatelja posameznih gradiv, predstavnikov delovnih te-les zborov in skupščine in izjave drugih, kl so sodelo-vali na seji. 101.člen Za hrambo zapisnikov, dobesednih zapisnikov in gradiva, ki ga obravnava skupščina oziroma njeni zbori, skrbi sekretariat skupščine. V sekretariatu skupščine so delegacijam in delega-tom stalno na vpogled zapisniki in drugo gradivo ter dokumentacija o delu skupščine in njenih zborov. V. PREDSEDNIK IN PODPREDSEDNIKI SKUPŠČINE, PREDSEDNIKI ZBOROV IN SEKRETAR SKUPŠČINE 102. člen Predsednik in podpredsedniki skupščine ter pred-sedniki zborov imajo pravice in dolžnosti, ki jih določa statut občine in ta poslovnik. 103. člen Predsednik in podpredsedniki skupščine ter pred-sedniki zborov sestavljajo predsedstvo skupščine. Pri delu predsedstva skupščine sodelujejo predsed-niki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, ka-dar razpravlja o zadevah, o katerih te skupščine enako-pravno odločajo s pristojnimi zbori občinske skup-ščine. Pri detu predsedstva sodelujejo tudi predsednik izvršnega sveta in po potrebi drugi funkcionar v skup-ščini ter njenih organih in telesih. Na sejo predsedstva so vabljeni tudi predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij občine. 104. člen Predsedstvo skupščine kot koordinacijsko telo: - obravnava vprašanja programiranja \n usklajevanja dela zborov in njihovih delovnih teles ter usklajevanje dela s skupščinami samoupravnih interesnih skupno-sti. - skrbi za sodelovanje občinske skupščine s Skup-ščino mesta Ljubljane in Skupščino SR Slovenije, - predlaga zborom občinske skupščine program dela in spremlja njihovo izvrševanje, - predlaga rešitve, če se zbori občinske skupščine ne morejo sporazumeti giede rokov in načina obravnava-nja posameznih zadev, - odloča o vprašanjih pristojnosti med posameznimi zbori občinske skupščine, če se zbori ne morejo spora-zumeti o tem, kateri zbor oziroma kateri zbori so pri-stojni za sprejem posamezne odločitve, - spremlja delo delovnih teles skupščine in zborov in obravnava vprašanja v zvezi z njihovim delom, - določa delegate občinske skupščine za delo v družbenih svetih, - predlaga sredstva, ki naj bodo zagotovljena v pro-računu občine za delo skupščine in njenih zborov in delovnih teles ter sekretariata skupščine, - predlaga akte o organizaciji in delovnem področju sekretariata skupščine, - opravlja druge naloge, ki jih določa ta poslovnik. 105. člen Če posamezen predlog akta, poročilo ali drugo gra-divo, ki je predloženo v obravnavo skupščini ali nje-nemu zboru, ni pripravljeno v skladu z določbami tega poslovnika, lahko predsedstvo tako gradivo zadrži in zahteva od predlagatelja, da ga v določenem roku dopolni. Na ponovno zahtevo predlagatelja je predsedstvo gradivo iz prejšnjega odstavka dolžno posredovati v obravnavo pristojnim zborom. 1O6.člen Predsedstvo skupščine dela na sejah. Za organizacijo in pripravljanje sej predsedstva skrbi predsednik skupščine, pri čemer mu pomaga sekretar skupščine. 107. člen Za opravljanje strokovnih ter organizacijsko-tehnič-nih in drugih nalog v zvezi z delom skupščine, njenih zborov in delovnih teles ter za sodelovanje z delegaci-jami in konferencami delegacij temeljnih samouprav-nih organizacij in skupnosti v občini ima občinska skupščina sekretariat, ki ga vodi sekretar skupščine. Pravice \n dolžnosti sekretarja in sekretariata skup-ščine določa statut občine, ta poslovnik in poseben odlok občinske skupščine. VI. OELOVNA TELESA SKUPŠČINE IN ZBOROV 108. člen Občinska skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo stalna in občasna delovna telesa. Delovna telesa skupščine so komisije, delovna telesa zborov pa odbori. 109. člen Občinska skupščina ustanovi komisijo za obravnava-nje zadev, ki so skupnega pomena za vse zbore. Komisija se ustanovi s statutom občine, odlokom ali drugim aktom občinske skupščine. 110. člen Zbor občinske skupščine ustanovi odbore za prou-čevanje sistemskih vprašanj, določenih skupnih vpra-šanj ali za obravnavanje posameznih zadev. Odbor se ustanovi z odlokom ali drugim aktom zbora. m.člen Dva ali več zborov občinske skupščine lahko ustano-vijo skupne odbore. Skupne odbore lahko ustanovijo tudi zbor oziroma zbori občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za obravnavanje zadev, o katerih enakopravno odločajo zbori občinske skupščine in skupščina ustrezne samoupravne interesne skupnosti. 112. člen Naloge, pooblastila, sestavo in način dela komisij in odborov določa akt o njihovi ustanovitvi. Določbe tega poslovnika glede sestave in načina delovnih teles se uporabljajo, če tako določa akt o ustanovitvi delovnega telesa. Določbe tega poslovnika se uporabljajo tudi, če akt o ustanovitvi delovnega telesa ne določa sestave in na-čina dela delovnih teles. 113. člen Komisija ima predsednika, namestnika predsednika ter 5 do 13 članov Predsednika, namestnika predsednika in določeno število članov izvoli občinska skupščina izmed delega-tov zborov, določenih število članov pa izmed znan-stvenih, strokovnih in javnih delavcev na predlog komi-sije za volitve in imenovanja. 114. člen Odbor ima predsednika, namestnika predsednika ter 3 do 11 članov. člane odbora izvoli zbor oziroma zbori in skupščine samoupravne interesne skupnosti, ki so odbor ustano-vili izmed delegatov ustanoviteljev na predlog komisije za volitve in imenovanja. 115. člen Predsedniki, namestniki predsednikov in člani stal-nih delovnih teles so izvoljeni oziroma imenovani za 4 leta, lahko pa so razrešeni še pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni oziroma imenovani. Članom občasnih delovnih teles preneha funkcija, ko je delovno telo opravilo nalogo, za katero je bilo ustanovljeno. 116. člen Predsednik delovnega telesa organizira in vodi delo delovnega telesa ter skrbi za izmenjavo mnenj in druge oblike sodelovanja z drugimi delovnimi telesi in zbori občinske skupščine. Predsednik daje pobudo za obravnavanje posamez-nih zadev, za katere je pristojno delovno telo, sodeluje s predsedniki zborov in drugih delovnih teles skup-ščine in zborov, s predstavniki izvršnega sveta in funk-cionarji, ki vodijo občinske upravne organe, pripravlja, sklicuje in vodi seje delovnega telesa, skrbi za izvajanje sprejetih sklepov in opravlja druge naloge, ki jih določa akt o ustanovitvi delovnega telesa, ta poslovnik ali drug akt občinske skupščine oziroma zbora ter naloge, za katere ga pooblasti delovno telo. .. ^ ¦¦¦.¦ Predsednika nadomešča v njegovi odsotnosti njegov namestnik. 117. člen Delovno telo dela na sejah. Seje sklicuje predsednik na lastno pobudo, na po-budo delegacij in konferenc delegacij, na pobudo čla-nov delovnega telesa ali na pobudo delegatov v skup-ščini oziroma zboru. Predsednik delovnega telesa je dolžan sklicati sejo, če to zahteva občinska skupščina oziroma njen zbor, najmanj tretjina članov delovnega telesa, predsednik skupščine ali predsedstvo skupščine. Če predsednik delovnega telesa ne skliče sejs v primerih, ko bi jo moral sklicati jo skliče predsednik skupščine oziroma predsednik zbora, ki je delovno telo ustanovil. Delovno telo lahko dela, če je na seji prisotna večina njegovih članov, sklepe pa sprejema z večino glasov prisotnih članov. 118. člen Delovno telo obravnava zadeve iz svojega delovnega področja na lastno pobudo, na pobudo delegatov v skupščini oziroma zboru ali na pobudo skupščine ozi-roma njenega zbora. Delovno telo je dolžno obravnavati vprašanja in za-deve iz svojega delovnega področja, če to zahteva občinska skupščina ali njen zbor, ki je delovno telo ustanovil, predsednik skupščine, predsedstvo skup-ščine ali predsednik zbora, ki je delovno telo ustanovil. 119. člen Za obravnavanje zadev, ki so na dnevnem redu seje zbora ali zborov in o katerih je delovno telo oblikovalo svoja stališča, mnenja in predloge, delovno telo določi svojega predstavnika izmed članov delovnega telesa. Predstavnik delovnega telesa na seji zbora oziroma zborov pojasnjuje stališča, mnenja in predloge delov-nega telesa. Predstavnik delovnega telesa na seji zbora oziroma zborov zastopa stališča, predloge in mnenja delovnega telesa ter brez pooblastila delovnega telesa le-teh ne more spreminjati in tudi ne sme spreminjati ali umikati poročil delovnega telesa. 120. člen Če se med obravnavo na seji zbora oziroma zborov pojavi vprašanje iz delovnega pbdročj delovnega te-lesa, o katerem delovno telo ni zavzelo svojega stali-šča, lahko zbor oziroma zbori občinske skupščine za-htevajo, da se obravnava takega vprašanja odloži, da delovno telo predhodno o njem oblikuje svoje stališče. 121. čten Na sejah delovnega telesa sodeluje predstavnik izvršnega sveta, kadar delovno telo obravnava gradivo, katerega predlagatelj je izvršni svet. Na sejah delovnega telesa sodeluje predstavnik ob-¦činskega upravnega organa, kadar delovno telo obrav-nava vprašanja iz delovnega področja občinskega upravnega organa. Na sejah delovnega telesa sodelujejo predstavniki samoupravnih intresnih skupnosti in drugih samou-pravnih organizacij in skupnosti v občini, kadar de-lovno telo obravhava vprašanja iz njihovega delovnega področja. 122. čien Delovno telo ima pri obravnavanju vprašanj iz svo-jega delovnega področja pravico zahtevati obvestlla in pojasnila od občinskih upravnih orgarfov, samouprav-nih organizacij in skupnosti, ki opravljajo dejavnosti ali -zadeve posebnega družbenega pomena in od drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini. 123. člen Strokovne in druge naloge za delovna telesa oprav-Ijajo sekretariat skupščine ter občinski upravni organi. Izvršni svet in občinski upravni organi so dolžni sodelovati pri delu delovnih teles in jim nuditi podatke, informacije in strokovna mnenja, kadar delovna telesa obravnavajo vprašanja iz njihovega delovnega po-dročja. 124. člen Delovno telo ima tajnika. Tajnika delovnega telesa dotoči v skladu z aktom o njegovi ustanovitvi sekretar skupščine izmed delavcev sekretariata oziroma predstojnik ustreznega uprav-nega organa v soglasju s predsednikom delovnega telesa. 125. člen Tajnik delovnega telesa pomaga predsedniku pri opravljanju njegovih nalog, skrbi za pripravo strokov-nih mnenj do vprašanj, ki jih delovno telo obravnava, skrbi za zapisnik o delu delovnega telesa ter opravlja druge naloge, ki jih določi delovno telo oziroma njegov predsednik. 126. člen Vsak zbor ima tričlansko komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov. Družbenopolitični zbor v komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja izvoli stalne člane. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti izvolita komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja za vsako sejo zbora posebej. Mandat članov komisije traja do prve prihodnje seje zbora. Komisija za verifikaijo pooblastil in imunitetna vpra-šanja zbora: - pregleduje pooblastila delegatov in predlaga zboru njihovo verifikacijo. - določa v skladu s statutom občine o imunitetni pravici delegatov zbora. VII. SODELOVANJE IZVRŠNEGA SVETA IN OBČIN-SKIH UPRAVNIH ORGANOV PRI DELU OBČINSKE SKUPŠČINE 1. Izvršnl svet 127. člen Zaradi zagotovitve medsebojnega sodelovanja ob-činslka skupščina, njeni zbori in delovna telesa obve-ščajo izvršni svet o svojih sejah, njihovem dnevnem redu ter o sprejetih odločitvah, stališčih in mnenjih in mu pošiljajo potrebna gradiva. Izvršni svet obvešča predsedstvo skupščine ter de-lovna telesa skupščine in zborov o svojih sejah, jim dostavlja vabila za seje in gradiva, ki jih obravnava ter jim omogoča sodelovanje pri oblikovanju predlagane politike na posameznih področjih družbenega življenja in dela v občini, pri pripravi predlogov odlokov in drugih splošnih aktov ter drugih odločitev. 128. člen Predsfavnik izvršnega sveta sodeluje pri delu občin-ske skupščine in njertih zborov ter delovnih teles, ka-dar obravnavajo osnutke in predloge odlokov in drugih splošnih aktov ter druga gradiva, katerih predlagatelj je izvršni svet. Predstavnik izvršnega sveta sodeluje pri delu občin-ske skupščine, njenih zborov in delovnih teles tudi pri. obravnavi predlogov odlokov in drugih splošnih aktov ter drugih gradiv kadar le-ti obravnavajo gradiva dru-gih predlagateljev, izvršni svet pa po statutu občine, odloku ali drugem splošnem aktu skupščine do teh vprašanj oblikuje svoja stališča in mnenja. 129. člen Izvršni svet dostavlja osnutke in predloge odlokov ter druga gradiva za sejo občinske skupščine in njenih zborov predsedstvu skupščine. Hkrati z dostavo gradiva iz prejšnjega odstavka izvršni svet predlaga postopek obravnave v skupščini in njenih zborih ter delovnih telesih ter sporoči imena svojih predstavnikov, ki bodo sodelovali pri njegovi obravnavi. 130. člen Izvršni svet dostavlja predsedstvu občinske skup-ščine gradivo za seje skupščine in zborov najkasneje 30 dni pred dnem, ki je s programom dela skupščine določen za seje skupščine in njenih zborov. Gradivo, ki ga je izvršni svet predložil v obravnavo skupščini po roku iz prejšnjega odstavka, se uvrsti v obravnavo na naslednjo sejo skupščine oziroma zbo-rov. 131. člen Na sejah zborov občinske skupščine predstavlja izvršni svet praviloma predsednik izvršnega sveta. Za svoje predstavnike na sejah zborov lahko določi izvršni svet člane izvršnega sveta in funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe in njihove namest-nike. Za svoje predstavnike na sejah delovnih teles skup-ščine in zborov lahko določi izvršni svet bziroma nje-gov predsednik tudi druge funkcionarje in strokovne delavce v izvršnem svetu ali v občinskih upravnih orga-nih. 132. člen Najmanj 10 delegatov občinske skupščine lahko vloži interpelacijo, da se obravnavajo posamezna vpra-šanja v zvezi z delom izvršnega sveta. Interpelacijo vložijo pismeno, v kateri morajo obra-zložiti vprašanje, ki naj se obravnava na seji zbora. Interpelacijo podpišejo delegati, ki so jo vložili in jo pošljejo predsedniku zbora. Predsednik zbora pošlje interpelacijo predsedniku izvršnega sveta in predsedniku skupščine. 133. člen Izvršni svet mora posredovati predsedstvu skupščine pismeno poročilo s svojimi stališči in mnenji v 15dneh po prejemu obvestila, da bo v skupščini oziroma nje-nem zboru obravnavana interpeJacija. Interpelacija se uvrsti v dnevni red prve prihodnje seje skupščine oziroma zbora kot posebna točka dnev-nega reda. Ce izvršni svet ne posreduje poročila v roku iz prvega odstavka tega člena, se interpelacija uvrsti na dnevni red prve prihodnje seje po preteku tega roka tudi če ni dano poročilo izvršnega sveta v zvezi z interpelacijo. 134. člen Delegati, ki so vložili interpelacijo, jo imajo na seji zbora pravico obrazložiti. Predstavnik izvršnega sveta lahko na seji zbora obra-zloži poročilo izvršnega sveta oziroma lahko da na seji poročilo v zvezi z interpelacijo. 135. člen Razpravo o interpelaciji lahko zbor konča s sklepom o stališčih glede obravnavanega vprašanja, s katerim lahko tudi naloži izvršnemu svetu obveznosti za izvaja-nje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov ter določi naloge in smerniceza nadalj-nje delo. Predlog sklepa iz prejšnjega odstavka lahko podajo predlagatelji interpelacije ali skupina delegatov, ki jo za pripravo sklepa imenuje zbor. Zbor lahko sklene, da bo o predlogu tega akta sklepal na naslednji seji. 136. člen Delegati, ki so vložili interpelacijo, jo lahko uma-knejo vse do konca obravnave. 2. Občinski upravni organi 137. člen Občinska skupščina in njeni zbori terdelovna telesa obveščajo občinske upravne organe o sejah, na katerih bodo obravnavali vprašanja iz njihovih delovnih podro-čij zaradi sodelovanja njihovih predstavnikov na njiho-vih sejah. 138. člen Funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe ozi-roma njihovi namestniki, imajo pravico in tiolžnost sodelovati na seji zbora oziroma delovnega telesa, kadar le-ti obravnavajo osnutke in predloge aktov, s katerimi se urejajo vprašanja iz delovnega področja občinskega upravnega organa, ali druga vprašanja iz njihovega delovnega področja. Če se funkcionar, ki vodi občinski upravni organ oziroma njegov namestnik, ne more udeležiti seje zbora ali delovnega telesa, je dolžan poskrbeti, da se za dajanje obvestil in pojasnil glede določenih vprašanj iz delovnega področja upravnega organa seje udeleži drug predstavnik upravnega organa. VIII. SPREJEMANJE AKTOV SKUPŠČINE IN ZBOROV 1. Splošne določbe 139. člen Občinska skupščina in njeni zbori sprejemajo od-loke, družbene plane, smernice, stališča, priporočila, odločbe ter sklepe in druge akte. Občinska skupščina in njeni zbori dajejo pobudeza samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarja-nje in so lahko udeleženci samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. 140. člen Odloke sprejemajo občinska skupščina in zbori z večino glasov vseh delegatov. Druge akte sprejemajo občinska skupščina in zbori z večino glasov prisotnih delegatov, če zakon ali statut občine ne določa drugače. 141. člen Akte, ki jih sprejema zbor, podpisuje predsednik zbora. Akte, ki jih sprejemata dva ali več zborov ozi-roma zbor ali zbori občinske skupščine ln skupščina samoupravne interesne skupnosti, podpisuje predsed-nik skupščine. 142. člen Na izvirnikih odlokov in drugih splošnih aktov mora biti pečat občinske skupščine. 143. člen Izvirnike odloKov in drugih splošnih aktov hrani ob-činska skupščina. Za hrambo izvirnikov odlokov in drugih splošnih aktov skupščine in zborov skrbi sekretar skupščine. 2. Sprejemanje odlokov 144. člen Odloke sprejema občinska skupščina v skladu s sta-tutom občine v dvofaznem ali enofaznem postopku. Občinska skupščina sprejema v dvofaznem po-stopku odloke, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delbvnih Ijudi in občanov oziroma samoupravnih organizacij in skupnosti ali če jim nala-gajo nove materialne obveznosti. 145. člen Pri sprejemanju odloka v enofaznem postopku se sega prva faza obravnavo osnutka odloka, druga faza pa obravnavo predloga odloka Pri-^prejemanju odloka v enofaznem postopku se obravnava le predlog odloka. 146. člen K osnutku in predfogu vsakega odloka poda svoje mnenje statutarno-pravna komisija. Statutarno-pravna komisija posreduje svoje mnenje praviloma na seji zbora, na kateri se obravnava osnu-tek oziroma predlog odloka. Predstavnik statutarno-pravne komisije poda poro-čilo komisije na seji zbora takoj za uvodnim poročilom predstavnika predlagatelja. a) Osnutek odloka 147. člen Postopek za sprejem odloka se sproži s predložitvijo osnutka odloka predsedstvu občinske skupščine. Osnutek odloka predlaga predsedstvu skupščine izvršni svet ali drug pooblaščen predlagatelj. Če predlagatelj odloka ni izvršni svet, se njegov osnutek pošlje tudi izvršnemu svetu. 148. člen Osnutek odloka mora vsebovati pravno formalne re-šitve v obliki členov. Osnutku odloka mora biti priložena obrazložitev, ki vsebuje zlasti navedbo zakonske podlage za njegovo izdajo, razlage, zaradi katerih je odlok potreben, na-čela, na katerih naj temelji, navedbo finančnih in dru-gih sredstev, ki bodo potrebna za njegovo izvrševanje, navedbo materialnih in drugih obveznosti, ki bodo z njegovim sprejetjem nastale za občino, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v občini ter za občane, navedbo novih nalog občinskih upravnih organov v zvezi z njegovim izvrše-vanjem ter druge pomembne okoliščine v zvezi z vpra-šanji, ki naj jih odlok ureja. Osnutku odloka mora biti priložane potrebna doku-mentacija. 149. člen Osnutek odloka se posreduje v obravnavo delegaci-jam in konferencam delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini oziroma delegatom družbenopolitičnega zbora glede na pristojnosti zbo-rov, določene v statutu občine. Osnutek odloka se posreduje tudi ustreznim delov-nim telesom skupščine in zborom glede na njihovo delovno področje. 150. člen Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti obravnavajo osnutek odloka na način, dolo-čen v samoupravnih splošnih aktih teh organizacij in skupnosti ter oblikujejo do osnutka svoja stališča, mnenja in pripombe. Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in njihove konference delegacij posredujejo svoja stališča, mnenja in pripombe na seji ustreznega zbora občinske skupščine, lahko pa jih sporočijo tudi neposredno predlagatelju. 151. člen Kadar občinska skupščina daje v javho razpravo osnutke odlokov in drugih aktov iz 166. člena statuta občine, javno razpravo organizirajo delegacije temelj-nih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini na način, določen v njihovih samoupravnih splošnih aktih. 152. člen Osnutek obravnavajo delovna telesa skupščine in zborov glede na njihovo delovno področje. Svoja stališča, mnenja in pripombe posredujejo de-lovna telesa v obliki poročila skupščini oziroma ustrez-nemu zboru praviloma pred sejo skupščine oziroma zbora, na kateri se obravnava osnutek, lahko pa tudi neposredno na seji. Predstavnik delovnega telesa obrazloži na seji skup-ščine oziroma zbora stališča in mnenja delovnega te-lesa. 153. člen Predstavnik izvršnega sveta oziroma drugega pred-lagatelja ima pravico in dolžnost sodelovati na seji skupščine, zbora ali delovnega telesa, na katerih le-ti obravnavajo osnutek odloka. 154. člen Če predlagatelj osnutka odloka ni izvršni svet, je do osnutka dolžan oblikovati svoje mnenje. Mnenje po prejšnjem odstavku posreduje izvršni svet ustreznim delovnim telesom skupščine oziroma zbora. Mnenje posreduje izvršni svet praviloma delegacijam temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in njihovim konferencam delegacij, lahko pa tudi nepo-sredno na seji skupščine oziroma zbora. 155. člen Obravnava osnutka odloka se zaključi z njegovo obravnavo na sejah pristojnih zborov in naseji družbe-nopolitičnega zbbfa, kadar ta zbor ne sodeluje pri odločanju, v skladu s svojimi pristojnostmi pa spre-jema svoja stališča. 156. člen Pri obravnavi osnutka odloka na seji pristojnega zbora lahko predstavnik izvršnega sveta oziroma pred-stavnik drugega predlagatelja poda dopolnilno obra-zložitev k osnutku. Za predstavnika izvršnega sveta oziroma pooblašče-nega predlagatelja podajo svoja poročila predstavniki ustreznih delovnih teles, z njimi pa izražajo svoje pred-loge, pripombe in mnenja delegati. 157. člen Razprava na sejah pristojnih zborov se začne s splošno razpravo o osnutku, v kateri delegati izražajo mnenja o tem ali so v osnutku odloka pravilno zajeta vsa načela, na katerih naj odlok temelji in vsa razmerja, ki naj jih odlok uredi. Po končani splošni razpravi pristojni zbori s sklepom izrazijo svoje stališče o tem ali je odlok potreben ali ne. Če pristojni zbori ugotovijo, da odlok ni potreben, zavrnejo osnutek s sklepom in o tem obvestijo predla-gatelja. 158. člen Če pristojni zbori po končani splošni razpravi ugoto-vijo, da je sprejem odloka potreben, se na seji začne razprava o podrobnostih. Pri razpravi o podrobnostih delegati izražajo svoja stališča, mnenja in pripombe k posameznim členom. 159. člen Po končani razpravi na seji zbor s sklepom, s katerim sprejme osnutek odloka lahko določi tudi, katere pred-loge in pripombe naj predlagatelj upošteva pri pripravi predloga odloka. 160. člen Po končani obravnavi osnutka odloka se vsi pred-logi, pripombe, stališča in mnenja, podani v razpravi posredujejo predlagatelju, da jih obravnava pri pripravi predloga odloka. 161. člen Če v postopku obravnave osnutka odloka na njegovo vsebino ni bilo pripomb, ali ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb, zbori pa so pri obravnavi ugotovili, da je odlok potreben, lahko predlagatelj predlaga, da pri-stojni zbori na sejah osnutek obravnavajo kot predlog. Ce se pristojni zbori s tem strinjajo, nadaljujejo obravnavo o predlogu odloka po postopku, ki ga do-loča ta poslovnik. b) Predlog odloka 162. člen Predlog odloka mora biti izdelan v obliki, v kateri se sprejemajo odloki in mora biti obrazložen. Obrazložitev predloga mora vsebovati tudi navedbe o tem, kako so v predlogu upoštevati predlogi, stališča, pripombe in mnenja, podana pri obravnavi osnutka. Ce pristojni zbori sprejemajo odlok v enofaznem postopku brez predhodne obravnave osnutka, mora obrazložitev vsebovati tudi vse elemente iz 148. člena tega poslovnika. 163. člen Glede začetka postopka, načina in poteka obravnave predloga odloka v delegacijah temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, zborih in delovnih teles ob-činske skupščine in zborov, glede pravic in dolžnosti predlagatelja in glede drugih vprašanj se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o obravnavi osnutka odloka, če ta poslovnik ne določa drugače. 164. člen Predsednik zbora, delegat ali delovno telo skupščine ali zbora, lahko s primerno utemeljitvijo zahtevajo, da se predlog odloži z dnevnega reda ali pa vrne predla-gatelju v ponovno proučitev in uskladitev, če menijo, da predlog odloka ni dovolj proučen in usklajen za obravnavo ter dokončen sprejem. O zahtevah iz prejšnjega odstavka zbor oziroma zbori posebej glasujejo. Predlagatelj predloga odloka lahko predlog odloka brez obrazložitve umakne do trenutka, ko se o njem glasuje. 165. člen Odlok, ki ga sprejema zbor, je sprejet, če zanj glasuje večina vseh delegatov tega zbora. Predlog odloka, pri katerem sprejemanju enako-pravno sodelujejo zbori občinske skupščine oziroma skupščine samoupravne interesne skupnosti je sprejet, če ga pristojni zbori in skupščina samoupravne intere-sne skupnosti sprejmejo v enakem besedilu. Kadar daje v skladu s statutom občine k predlogu odloka stališče družbenopolitlčni zbor, je predlog od-loka sprejet, če je njegovo besedilo v skladu s stali-ščem družbenopolitičnega zbora. c) Amandmaji 166. člen Amandmaji se predlagajo praviloma v pismeni obliki, tako da predlagatelj jasno predlaga besedilo, ki naj nadomesti ali dopolni predlagano besedilo. Pomembnejše in obsežnejše amandmaje je treba predložiti najmanj tri dni pred sejo v pismeni obliki in jih obrazložiti. O takih amandmajih ni mogoče odločati brez stališč izvršnega sveta in predlagatelja, če predla-gatelj odloka ni izvršni svet. Če amandma vsebuje določbe, ki imajo za posledico dodatna finančna sredstva, predlagatelj amandmaja predlaga tudi način zagotovitve sredstev. 167. člen Če je amandma predlagan na seji, skupščina ali zbor lahko sklene, da prekine obravnavo za toliko časa, da predlagatelj prouči vsebino amandmaja in uskladi predlog odloka s predlaganim amandnriajem. Če amandma vsebuje take spremembe predloga od-loka, katerih posledic ni mogoče takoj predvideti, skupščina oziroma zbor na predlog predlagatelja od-loka sklene, da se obravnava odloži, da predlagatelj prouči predlagane spremembe in do njih poda svoje. 168. člen O vsakem amandmaju k predlogu se glasuje pravi-loma posebej. 169. člen Če se zbor ali zbori in skupščina samoupravne inte-resne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spor-nega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga, ali če predlog ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopo-litičnega zbora, postavijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti po 3 člane. Skupna komisija pripravi predlog za uskiaditev spornih vprašanj. Če se skupna komisija ne sporazume, ali če zbori ne sprejmejo njenega pred-loga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na pred-log enega zbora ali skupščine samoupravne interesne skupnosti ati izvršnega sveta. 170. člen Če ostane usklajevalni postopek brez uspeha.lahko izvršni svet predlaga izdajo začasnega ukrepa in izdela predlog takšnega ukrepa, če meni, da bi lahko zaradi tega, ker akt ni bil sprejet, nastala za družbeno skup- nost očitna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so posebnega druž-benega pomena. Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih ozi-roma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti. 171.člen V primeru, če zbori oziroma zbori in skupščina sa-moupravne interesne skupnosti nesprejmejo predloga začasnega ukrepa v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov Zbori na skupni seji veljavno sklepajo o odloku o zača-snih ukrfepth, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odkok o začasnih ukrepih je sprejet, če je zanj glasovala večina prisotnih delegatov. d) Sprejemanje odlokov po hitrem postopku 172. člen V izjemnih primerih se lahko odlok sprejme po hi-trem postopku, v katerem se ne uporabljajo določbe tega poslovnika glede rokov ter načina obravnave in sprejemanja odloka. Odloke po prejšnjem odstavku sprejema skupščina oziroma njeni zbori, če je treba posamezna vprašanja urediti brez odlašanja zaradi preprečevanja ali odprav-Ijanja večjih motenj pri opravljanju gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti, ali če to terjajo interesi Ijudske obrambe, naravne nesreče ali druge izredne razmere. 173. člen Predlog za sprejem odloka po hitrem postopku mora biti posebej obrazložen. Pristojni zbori pred obravnavanjem predloga odloka odločajo o nujnosti njegovega sprejemanja po hitrem postopku. 174. člen Predlagatelj hkrati s predlogom za sprejem odloka po hitrem postopku predloži v obravnave tudi predlog odloka z njegovo obrazložitvijo. Če predlagatelj odloka nf izvršni svet, je izvršni svet pred odločanjem v pristojnih zborih dolžan posredo-vati svoje mnenje k predlogu odloka. 175. člen Če pristojni zbor sklene, da bo obravnaval predlog odloka po hitrem postopku, začne takoj na seji obrav-navati njegov predlog, pred ali med obravnavo pa lahko zahteva mnenje statutarno pravne komisije. 176. člen K predlogu odloka, ki ga zbor obravnava po hitrem postopku, je mogoče predlagati amandmaje do konca obravnave. e) Postopek za obvezno razlago odloka 177. člen Predlog za obvezno razlago odloka lahko dajo zbor občinske skupščine, delegacije temeljnih samouprav-nih organizacij in skupnosti v občini, družbenopoli-tične organizacije občine, samoupravne interesne skupnosti občine, izvršni svet občinske skupščine ali drug predlagatelj odloka ter funkcionarji, ki vodijo ob-činske upravne organe. Pobudo za obvezno razlago odloka lahko dajo sa-moupravne organizacije in skupnosti v občini, društva in občani. 178. člen Predlog oziroma pobudo za obvezno razlago odloka obravnava statutarno-pravna komisija. Preden začne obravnavo lahko statutarno-pravna komisija zahteva mnenje ustreznih delovnih teles skupščine in zborov ter predlagatelja odloka. 179. člen Če statutarno-pravna komisija ugotovi, da je predlog oziroma pobuda za obvezno razlago odloka uteme-Ijena, pripravi predlog za obvezno razlago in ga pred-laga pristojnim zborom v sprejem. Ce staturarno-pravna komisija ugotovi, da predlog za obvezno razlago odloka ni utemeljen, predtega pri-stojnim zborom, da predloga ne sprejmejo irvo tem obvesti predlagatelja. Če statutarno-pravna komisija ugotovi, da pobuda za obvezno razlago odloka ni utemeljena, obvesti o tem predlagatelja. 180. člen Pristojni zbori obravnavajo predlog za obvezno ra-zlago odloka potem, ko dobijo mnenje delovni teles, v katerih delovno področje spada odlok, in izvršnega sveta, če le-ta ni predlagatelj predloga za obvezno razlago. 181. člen Predlog za obvezno razlaga odloka obravnavajo zbori po postopku, ki je v tem poslovniku določen za obravnavanje predloga odloka. 3. Sprejemanje drugih aktov 182. člen Družbene plane in smernice za njihovo uresničeva-nje sprejemajo zbori občinske skupščine po postopku za sprejemanje odlokov v dvofaznem postopku. 183. člen Stališča, prlporočila, sklepe in druge akte, ki niso odloki ali drugi splošni akti, sprejemajo zbori občinske skupščine praviloma v enofaznem postopku. Na predlog predlagatelja, delovnega telesa ali dele-gatov zbora lahko zbor sklene, da bo posamezne akte iz prejšnjega odstavka obravnaval in sprejemal v dvo-faznem postopku, pri čemer se primerno uporabljajo določbe tega poslovnika o sprejemanju odloka. Obravnava na seji zbora je praviloma enotna, razen če zbor sklene, da bo posebej imel splošno razpravo in posebej razpravo o besedilu akta. 4. Postopek sprejemanja samoupravnih sporazumov in družbenih dogpyorov 184. člen ' Občinska skupščina sodeluje pri sklepanju samou-pravnih sporazumov in družbenih dogovorov, če je to določeno z zakonom ali če to sklenejo zbori skupščine, v katerih enakopravno ali samostojno pristojnost spada vprašanje, ki je predmet samoupravnega spora-zuma oziroma družbenega dogovora. 185. člen Če pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora da zbor ali zbori občin-ske skupščine, predlagajo tudi udeleženci samouprav- nega sporazuma oziroma družbenega dogovora in po-stopek za njegovo sklenitev. 186člen Zbori, v katerih enakopravno ali samostojno pristoj-nost spadajo vprašanja, ki so predmet samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora, lahko do-loči delovno telo, ki bo sodelovalo pri pripravi samou-pravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora in bo potem, ko bo z udeleženci doseženo soglasje glede njegove vsebine, predložilo besedilo samoupravnega sporazuma oziroma družbenega dogovora v odločanje pristojnim zborom. Če zbor ali zbori občinske skupščine po prejšnjem odstavku ne določijo delovnega telesa, sodeluje pri pripravi samoupravnega sporazuma oziroma družbe-nega dogovora in njegovo besedilo predlaga v odloča-nje pristojnim zborom izvršni svet. 187. člen Samoupravni sporazum oziroma družbeni dogovor podpiše v imenu skupščine predsednik skupščine. IX. POSTOPEK PRI VOLITVAH 1. Splpšne določbe 188. člen Voiitve, za katere je po določbah zakona, statuta in drugih predpisov pristojen zbor oziroma zbori na skupni seji, so praviloma javne. Volitve so tajne, če je tako določeno z zakonom, statutom in drugimi predpisi ali če to zahteva delegat, ki ga podpre še najmanj deset delegatov. 189. člen Tajno se voli z glasovnicami. Na glasovnici morajo biti napisana imena vseh pred-laganih kandidatov po vrstnem redu, kot so bili predla-gani. Pred imenom vsakega kandidata mora biti zapo-redna številka. Če se glasuje za kandidatno listo v celoti, morata biti pod kandidatno listo napisani besedi »za« in »proti«. Vse glasovnice morajo biti enake velikosti, oblike in barve: overjene morajo biti s pečatom občinske skup-ščine. 190. člen Glasovanje vodi delovno predsedstvo, ki ga sestav-Ijajo predsedujoči in dva člana, ki jih izvolijo delegati izmed sebe. 191. člen Predsedujoči kliče delegate po seznamu delegatov vsakega zbora in vsakemu delegatu izroči glasovnico. Ko predsedujoči ugotovi, da je vsak delegat dobil gla-sovnico, pojasni način glasovanja in določi čas za izpolnjevanje glasovnic. Po preteku za glasovanje določenega časa oddajo delegati glasovnice v glasovalno skrinjico. Delegat glasuje za predlaganega delegata tako, da obkroži tekočo številko pred imenom kandidata. Za kandidatno listo v celoti glasuje delegat tako, da obkroži besedo »za«. Delegat glasuje proti predlaganemu kandidatu tako, da prečrta zaporedno številko pred imenom kandidata ali ime kandidata. Proti kandidatni listi v celoti glasuje delegt tako, da obkroži besedo »proti«. Neveljavna je glasovnica, iz katere se neda ugotoviti odločitve delegata. . . , 192. člen Ko vsi delegati oddajo glasovnrce, predsedujoči ob-javi, da je glasovanje končano. Izid glasovanja ugotovi predsedstvo na podlagi gia-sovnic. Po ugotovitvi izida glasovanja predsedujbči objavi izid glasovanja. 193. člen Če noben kandidat ali kandidatna lista ne dobi po-trebne večine glasov, oziroma če ne dobi potrebne večine glasov, oziroma če ne dobi potrebne večine glasov toliko kandidatov kolikor jih je treba izvoliti, se glasovanje ponovi. Če samo nekateri izmed kandidatov niso dobili po-trebne večine, se glasovanje ponovi samo med temi kandidati. 194. člen določbe tega poslovnika se uporabljajo za vse voli-tve, za katere je pristojen zbor oziroma zbori občinske skupščine, če s posebnimi predpisi ni drugače dolo-čeno. Določbe tega poslovnika o postopku pri volitvah se smiselno uporabljajo tudi za postopek pri razrešitvah. 2. Posebne določbe a) Volitve predsednika in podpredsednikov skupščine 195. člen Kandidata za predsednika občinske skupščine pre-laga občinska konferenca SZDL. Predlog kandidature za predsednika občinske skup-ščine mora biti pismen in obrazložen. Iz obrazložitve mora biti razviden zlasti potek kandidacijskega po-stopka. Predlog kandidature se izroči pismeno predsedniku občinske skupščine najmanj 14 dni pred začetkom seje, na kateri naj bo predsednik izvoljen. Predlog se pošlje delegacijam temeljnih samouprav-nih organizacij in skupnosti, ki pošiljajo delegate v zbor združenega dela in v zbor krajevnih skupnosti ter delegatom družbenopolitičnega zbora obenem z obve-stilom o sklicu seje. Predstavnik občinske konference SZDL ima pravico na seji predlog kandidature ustno obrazložiti. 196. člen Za predlaganje kandidata za podpredsednika občin-ske skupščine veljajo določbe tega poslovnika o pred-laganju kandidatov za predsednika občinske skup-ščine. 197. člen Volitve predsednika občinske skupščine in podpred-sednika občinske skupščine se opravijo na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. Volitve se lahko opravijo, če je na skupnem zaseda-nju navzočih več kot 2/3 delegatov vsakega zbora. 198. člen Glasuje se tajno z glasovnicami. Glasovnica obsega: 1. označbo. da se glasuje za izvolitev predsednika občinske skupščine oziroma za izvolitev podpredse-dnika občinske skupščine, 2. označbo občinske skupščine, ¦ " • .. -0CT l( 3. ime in priimek kandidata za predsednika občinske skupščine oziroma ime in priimek kandidata za pod-predsednika občinske skupščine. Pred imenom vsakega kandidata mora biti zapore-dna številka. 199. člen Ko predsedujoči ugotovi, da se na seji lahko veljavno sklepa, razloži namen volitev ter objavi začetek glaso-vanja. 200. člen Ko se začne glasovanje, izročijo člani delovnega predsedstva glasovnico vsakemu delegatu po seznamu delegatov vsakega zbora. 2O1.člen Ko so glasovnice razdeljene, pojasni predsedujoči način glasovanja in pozove delegate, da izpolnijo in oddajo glasovnice. 202. člen Delegat glasuje za kandidata tako, da obkroži šte-vilko pred njegovim imenom. Glasovnica je neveljavna, če je izpolnjena tako, da ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kako je delegat glasoval ali 6e je na njej kandidat črtan in pripisan nov kandidat. 203. člen Ko so vsi delegati oddali gfasovnice, predsedujoči zaključi glasovanje. 204. člen Izid glasovanja se ugotavlja tako, da se ugotovi: - število delegatov vsakega zbora, - število prisotnih deiegatov vsakega zbora, - število delegatov, ki so jim bile izročene glasov-nice, - število delegatov, ki je oddalo glasovnice ter - koliko delegatov je glasovalo za kandidata ozi-roma kandidate in koliko glasovnic je neveljavnih. če se pokaže razlika med številom prisotnih delega-tov in številom oddanih glasovnic, se izid glasovanja ugotavlja po oddanih glasovnicah. 205. člen Izvoljen je kandidat, ki je dobil več kot 2/3 glasov vseh delegatov. 206. člen Po ugotovitvi izida glasovanja razglasi predsedujoči, kateri kandidat je bil izvoljen za predsednika in kateri kandidat za podpredsednika skupščine. 207. člen če ni prišlo do izvolitve kandidata za predsednika oziroma za podpredsednika skupščine, se opravijo nove volitve predsednika oziroma podpredsednika skupščine. Na ponovnih volitvah se ponovi celoten kandidacij-ski postopek in postopek glasovanja v skladu s temi poslovnikom. b) Volitve predsednikov zborov 208. člen Kandidate za predsednike zborov in njihove namest-nike predlaga občinska konferenca SZDL. Predsednika zbora in njegovega namestnika izvoli zbor z javnim glasovanjem. 2a predsednika zbora in njegovega namestnika je izvoljen kandidat, ki je dobil večino glasov vseh dele-gatov zbora. 209. člen Ce kandidat za predsednika zbora oziroma za na-mestnika predsednika zbora pri glasovanju ni dobil predpisane večine glasov, se opravijo ponovne volitve, pri čemer se ponovi celoten postopek kandidiranja in postopek glasovanja. c) Volitve predsednika in članov izvrinega sveta 210. člen Kandidata za predsednika izvršnega sveta predlaga občinska konferenca SZDL. Za predlaganje kandidata za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine veljajo ustrezne določbe tega poslovnika o predlaganju kanidata za predsed-nika skupščihe. 211. člen Volitve kandidata za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine se opravijo na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. Volitve se lahko opravijo, če je na skupnem zaseda-nju navzočih najmanj 2/3 delegatov vsakega zbora. 212. člen Glasovanje pri volitvah predsednika izvršnega sveta je praviloma javno in se opravi po določbah tega po-slovnika o javnem glasovanju. V primeru, četozahteva delegat, ki ga podpre najmanj še 10 delegatov, so volitve tajne. Tajne volitve se opravijo po določbah tega poslovnika o tajnem glasovanju. 213. filen Pri javnem glasovanju se izvede glasovanje po posa-meznih zborih. Najprej glasujejo delegati zbora zdru-ženega dela, natodelegati zbora krajevnih skupnosti in nazadnje delegati družbenopolitičnega zbora. 214. člen Po končanem glasovanju v vseh zborih občinske skupščine predsedujoči ugotovi izid glasovanja o vsa-kem zboru posebej. Kandidat za predsednika izvršnega sveta je izvoljen, če je zanj glasovalo najmanj 2/3 delegatov vsakega zbora. 215. člen Kandidat, ki je izvoljen za predsednika izvršnega sveta, predloži predsedniku občinske skupščine listo, ki obsega imena podpredsednikov in članov izvršnega sveta. Lista mora vsebovati tudi predlog, katere izmed članov izvršnega $veta naj občinska skupščina imenuje za predstojnike upravnih organov. K predlagani listi da komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve svoje mnenje. 216. člen Občinska skupščina voli podpredsednika in člane izvršnega sveta ter imenuje izmed članov izvršnega sveta predstojnike upravnih organov, na podlagi pred-lož^ne liste. O listi se glasuje v celoti tako, da se ugotovi izid glasovanja za vsak zbor posebej. Izvršni svet je izvoljen, če je za listo glasovalo naj-manj 2/3 delegatov vsakega zbora. d) Oruge volitve 217. filen Volitve delegatov v družbenopolitični žbor Skup-ščine SR Slovenije, volitve delegatov v družbenopoli-tični zbor Skupščine mesta Ljubljane, voiitve delegatov v zvezni zbor Skupščine SFRJ in volitve predsedstva Skupščine SR Slovenije se opravijo po določbah po-sebnih predpisov. e) Slovesna izjava 218. člen Pred prevzemom dolžnosti dajo predsednik in pod-predsednik) občinske skupščine ter predsedniki zbo-rov ter predsednik in člani izvršnega sveta občinske skupščinr slovesno izjavo. Besedilo slovesne izjave se glasi: »Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne re-publike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih Ijudi in občanov ter za napredek in razvoj Socialistične republike Slovenije in Sociali-stične federativne republike Jugoslavije.« * 219. filen Predsednik in podpredsedniki občinske skupščine dajo slovesno izjavo na skupnem zasedanju vseh zbo-rov, predsednik zbora pred zborom, ki ga voli, pred-sednik in člani izvršnega sveta pa pred predsednikom skupščine X. PROGRAMIRANJE DELA SKUPŠČINE 220. člen Občinska skupščina oziroma njeni zbori sprejmejo za izvajanje nalog s svojega delovnega področja de-lovni program. Občinska skupščina in njeni zbori usklajujejo pro-gram dela s programom dela Skupščine mesta Ljub-Ijane in programom dela Skupščine SR Slovenije. Program dela izvršnega sveta ter programi dela de-lovnih teles skupščine in zborov morajo biti usklajeni s programom dela skupščine in njenih zborov. 221. člen Vsak zbor lahko sprejme svoj program dela, ki izhaja iz programa dela skupščine kot celote in mora biti z njim usklajen. 222. člen Zadeve iz programov zborbv, o katerih enakopravno odločajo skupščine samoupravnih interesnih skupno-sti, so sestavni del programov te skupščine. 223. člen Pri sestavljanju programa dela skupščine in zborov se upoštevap predlogi temeljnih samoupravnih orga-nizacij in skupnosti v občini in njihovih delegacij ter konferenc delegacij, družbenopolitičnih organizacij v občini, delovnih teles skupščine in zborov ter izvrš-nega sveta. 224. člen Občinska skupščina in njeni zbori sprejemajo pro-grame dela praviloma za obdobje enega leta, lahko pa tudi za daljše obdobje. Na podlagi letnega delovnega programa lahko skup-ščina in njeni zbori sprejmejo periodične načrte svo-jega dela. 225. filen Da se omogoči sodelovanje samoupravnih organiza-cij in skupnosti v občini ter njihovih delegacij in konfe-renc delegacij pri oblikovanju programa dela skup-ščine in zborov, občinska skupščina in njeni zbori letni delovni program sprejemajo v dvofaznem postopku. XI. JAVNOST DELA SKUPŠČINE 226. člen Občinska skupščina obvešča javnost o svojem delu, o delu zborov in delovnih teles ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava. Predlogi oziroma gradiva, ki jih obravnava skup-ščina, se objavljajo v skladu s statutom občine in tem poslovnikom. 227. člen Način objavljanja gradiva in aktov, ki se ne objavljajo v uradnem glasilu občine, določi predsedstvo skup-ščine. Javnosti niso na razpolago dokumenti in gradiva, ki pomenijo državno ali uradno tajnost. Predsedstvo skupščine določi način ravnanja z do-kumenti in gradivom, ki pomenijo državno ali uradno tajnost. 228. člen Delovni Ijudje in občani so lahko v skladu s predpisi o notranjem redu v skupščini navzoči na skupni seji zborov ali na sejah zborov in delovnih teles. Skupščina, njeni zbori ati delovna telesa lahko skle-nejo, da bodo določeno vprašanje obravnavali brez prisotnosti javnosti. 229. filen Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pra-vico biti navzoči na sejah ter obveščati javnost o delu skupščine. Skupščina, njeni zbori ali delovna telesa lahko skle-nejo, da so lahko na njihovih sejah prisotni predstav-niki sredstev javnega obveščanja tudi v primerih \z drugega odstavka 228. člena tega poslovnika. 230. Člen Občinska skupščina, njen zborali delovno telo lahko sklene, da bo posamezna vprašanja na seji obravna-valo brez prisotnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja. 231. člen Predstavnikom sredstev javnega obveščanja so ob pogojih, ki jih določa ta poslovnik, na voljo informa-tivna in dokumentacijska gradiva, predlogi aktov in drugih gradiv, ki jih obravnava občinska skupščina ali njen zbor. 232. člen Občinska skupščina, njen zborali delovnotelo lahko sklene, da se o seji pripravi za predstavnike sredstev javnega obveščanja uradno obvestilo. Uradno obvestilo se pripravi zlasti v primerih iz 230. člena tega poslovnika, lahko pa tudi v drugih primerih, če skupščina, njen zbor ali delovno telo tako sklene. Če besedilo uradnega obvestila ni bilo določeno na seji skupščine, zbora ali delovnega telesa, ga določi predsednik skupščine, zbora ali delovnega telesa. XII. PREHODNE IN KONČNE OOLOČBE 234. člen Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v 233 člen Uradnem listu SRS. Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik za delo skubščine občine Ljubljana Cen- začasni poslovnik za delo Skupščine občine Ljubljana ter je objavljen v Uradnem listu SRS, št 18- 940/79, z Center, sprejet na sejah zborov skupščine 26. 9. 1974. dne 12. junija 1979. 88 / dogevort - tkupHHntka prtloga Na podlagi 46. In 172. člena statuta občlne Ljubljana Center (Uradnl llst SRS, št. 2/78) |e skupščlna občlne Ljubljana Center na 38. seji zbora združenega dela dne 23/3-78, na 37. seji zbora krajevnlh skupnostl dne 23/3-1978 In na 36. se]i druibenopolitičnega zbora dne 23/3/1978 spre|ela Odlok o načinu delegiranja delegatov občine Ljubljana Center v zbor občin Skupščine SR Slovenije Lčlen Ta odlok določa način delegiranja delegatov občine Ljubljana Center v zbor občin Skupščine socialistične republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbor občin) ter način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine. 2. člen Občinska skupščina predstavlja konferenco delega-cij za delegiranje delegatov v zbor občin. Za delegiranje delegatov v zbor občin se oblikuje skupina delegatov, ki šteje 15 do 20 delegatov. Skupino delegatov izvolijo zbori občinskeskupščine izmed delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti ter izmed delegatov družbenopolitičnega zbora, na predlog komisije za vo-litve in imenovanja. 3. člen Skupina delegatov obravnava vprašanja, ki jih obrav-nava in o katerih sklepa zbor občin; sprejema smernice in stališča do teh vprašanj, delegira delegate v zbor občin, poroča zborom občinske skupščine o svojem delu in o delu delegatov v zboru občin in opravlja druge naloge, za katere jo pooblasti občinska skup-ščina. 4. člen Stališča in smernice za delegate o pomembnejsih vprašanjih in zadevah, ki so na dnevnem redu zaseda-nja zbora občin, zlasti pa sprejemanje, spremljanje in uresničevanje družbenih planov, osnutke in predloge sistemskih zakonov ter predloge odločitev, ki neposre-dno posegajo v pravice in dolžnosti delovnih Ijudi in občanov in njihovih samoupravnih organizacij in skup-nosti, sprejema občinska skupščina. Kadar zadeva in vprašanja iz prejšnjega odstavka obravnava občinska skupščina ali njen zbor, jim je izvršni svet občinske skupščine do teh vprašanjih dol-žan posredovati svoje mnenje. 5. člen Skupina delegatov lahko pred oblikovanjem stališč in smernic za delegate zahteva od izvršnega sveta občinske skupščine oziroma od upravnega organa ob-čine mnenja o posameznih zadevah in vprašanjih, ki so na dnevnem redu zasedanja zbora občin. Izvršni svet oziroma upravni organ je zadevo oziroma vprašanje dolžan obravnavati in o svojih stališčih obve-stiti skupino delegatov. 6. člen Skupina delegatov delegira na sejo zbora občin de-legata, glede na to kakšna vprašanja se bodo obravna-vala na seji zbora, za obravnavanje posameznih vpra-šanj ali za obravnavanje vseh zadev, ki so na dnevnem redu zasedanja zbora občin. 7. člen Skupina delegatov dela na sejah. Seja skupine je sklepčna, če je na njej prisotnih več kot polovica delegatov. Skupina veljavno sklepa z večino glasov prlsotnih delegatov. 8. filen Skupina delegatov irna vodjo, ki ga delegati izvolljo na svoji seji. Vodja skupine sklicuje in vodi seje skupine, podpi-suje za skupino, podpisuje pooblastila delegatom za sejo zbora občin in opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupina. 9. filen Skupina delegatov lahko sprejme poslovnik o svo-jem delu, s katerim podrobneje uredi način dela sku-pine. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od dneva, ko se začne šteti mandat članov delegacij in detegatov, izvoljenih na splošnih volitvah marca 1978. OPOMBA: V zboru občln skupičlne SR Slovenije ima vsaka občlna 1 delegatsko mesto. Na podlagi 46. In 175. člena statuta občln« Ljubl|ana Center (Uradnl llst SRS, it. 2/78) |e skupičina občln« LJubljana Center na 38. teji zbora združenega dela dne 23. 3. 1978 In 17. a«|l dne 24. 7.1979 tprejela Odlok o načinu delegiranja delegatov v zbor združenega dela skupščine SR Slovenije Lčlen Ta odlok določa način delegiranja delegatov v zbor združenega dela skupščine SR Slovenije in način nji-hovega povezovanja z zborom združenega dela skup-ščine občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: zbor združenega dela) in drugimi organi občinske skupščine. 2. člen Zbor združenega dela predstavlja konferenco dele-gacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije. Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije oblikuje zbor združenega dela skupine delegatov za posamezna področja združenega dela. 3. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine SR Slovenije ima zbor združenega dela v skladu z zakonom naslednje skupine delegatov: - za gospodarsko področje skupino delegatov, ki šteje 15 do 20 delegatov, - za prosvetno kulturno področje skupino delega-tov, ki šteje 10 do 15 delegatov, - za socialnozdravstveno področje skupino delega-tov, ki šteje 10 do 15 delegatov. Člane skupine delegatov iz prejšnjega odstavka za posamezna področja združenega dela določi izmed delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skup-nosti iz teh področij zbor združenega dela na predlog komisije za volitve in imenovanja. Skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije za področje združenega dela, za katera se po zakonu občina Ljub-Ijana Center zaradi delegiranja delegatov v ta zbor združuje v skupne okoliše z drugimi občinami doioči zbor združenega dela sporazumno z zbori združenega dela občin, za območje katerih so oblikovani skupni okoliši. 4. člen Skupina delegatov obravnava vprašanja, ki jih obrav-nava in o katerih sklepa zbor združenega dela skup-ščine SR Slovenije, sprejema smernice in stališča do teh vprašanj, delegira delegate v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, poroča zborg združenega dela o svojem delu in delu delegatov v zboru združe-nega dela Skupščine SR Slovenije ter opravlja druge naloge, za katere jo pooblasti zbor združenega dela. 5. člen Skupina delegatov posamezna pomembnejša vpra-šanja, zlasti pa vprašanja sprejemanja, spremljanja in uresničevanja družbenih planov, osnutke in predloge sistemskih zakonov in predloge odločitev, ki neposre-dno posegajo v pravice in dolžnosti delovnih Ijudi in njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti, posre-duje v obravnavo zboru združenega dela. Kadar zadeve in vprašanja iz prejšnjega odstavka obravnava zbor združenega dela, mu je izvršni svet občinske skupščine do teh vprašanj dolžan posredo-vati svoje mnenje. 6. člen Skupina delegatov lahko pred oblikovanjem stališč in smernic za delegate zahteva od izvršnega sveta občinske skupščine oziroma od upravnega organaob-čine mnenja o posameznih zadevah in vprašanjih, ki so na dnevnem redu zasedanja zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije. Izvršni svet oziroma upravni organ je zadevo oziroma vprašanje dolžan obravnavati in o svojih stališčih obve-stiti skupino delegatov. 7. člen Skupina delegatov delegira na seje zbora združe-nega dela Skupščine SR Slovenije na vsako dodeljeno delegatsko mesto delegate, glede na to, kakšna vpra-šanja se bodo obravnavala na seji zbora, za obravnava-nje posameznih vprašanj ali za obravnavanje vseh za-dev, ki so na dnevnem redu seje zbora. x 8. člen Skupina delegatov dela na sejah. Seja skupine je sklepčna, če je na njej prisotnih več kot polovica delegatov. Skupina veljavno sklepa z večino glasov prisotnih delegatov. 9. čten Skupina delegatov ima vodjo, ki ga delegati skupine izvolijo na svoji seji. Vodja skupine sklicuje in vodi seje skupine, podpi-suje za skupino, podpisuje pooblastila delegatom, ki jih skupina delegira na sejo zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije in opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupina. 10. člen Skupina delegatov lahko sprejme poslovnik o svo-jem delu, s katerim podrobneje uredi način dela sku-pine. H.člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od dneva, ko se začne šteti mandat članov delegacij temeljnih samoupravnih or-ganizacij in skupnosti, izvoljenih na splošnih volitvah marca 1978. . , ¦ . OPOMBA: Po zakonu o določltvi okolišev in itevilu delegatsklh mest po dejavnostih in okolišlh za zbor združenega dela Skup-ščine SR Slovenije ima občina Ljubljana Center naslednje število deiegatskih mest v zboru zdruzenega dela Skup-ščine SR Slovenlje: za področje gospodarstva - 6 delegatskih mest za prosvetno - kulturno področje - 2 delegatski mesti -:- za socialno - zdravstveno področje - 2 delegatski mestt za področja obrtnih in podobnih dejavnostl, delovnih skupnosti držav-nih organov in oboroženih sil, so s sporazumi med občinami oblikovane skupine delegatov, v katerih ima občina Ljubljana Center naslednje število delegatov: - za področje obrtnih in podobnih dejavnosti - 2 delegata - za področje delovnih skupnosti državnih.organov - 5 delegatov - za področje oboroženih sil - 4 delegate Na podlagi 145. In 172. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni litt SRS, št. 2/78) je skupščina občine LJubljana Center na 38. seji zbora združenega dela dne 23/3-1978 na te)l 37. zbora krajevnih skupnostl dne 23/3-1978 In na 36. seji druibenopolitičnega zbora dne 23/3-1978 sprejela Odlok o načinu delegiranja detegatov občine Ljubljana Center v zbor občin skupščine mesta Ljubljane 1. člen Ta odlok določa način delegiranja delegatov občine Ljubljana Center v zbor občin skupščine mesta Ljub-Ijane (v nadaljnjem besedilu: zbor občin) ter način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi občin-ske skupščine. 2. člen Občinska skupščina predstavlja konferenco delega-cij za delegiranje delegatov v zbor občin. Občinska skupščina delegira delegate v zbor občin izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih orga-nizacij in skupnosti, ki delegirajo delegate v zborzdru-ženega-dela in zbor krajevnih skupnosti, ter izmed delegatov družbenopolitičnega zbora. Občinska skupščina delegira delegate v zbor občin za vsako sejo zbora občin in posebej glede na vpraša-nja, ki jih obravnava in o katerih odloča zbor združe-nega dela, za obravnavanje posameznjh vprašanj ali za obravnavanje vseh vprašanj, ki so na dnevnem redu seje zbora občin. 3. člen Stališča in smernice za delegate, ki jih občinska skupščina delegira v zbor občin, sprejemajo enako-pravno zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor, zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno sprejemajo stali-šča in smernice za delegate, kadar zbor občin spre-jema: - srednjeročne in dolgoročne družbene plane, - srednjeročne in dolgoročne programe razvoja po-sameznih dejavnosti, - regionalni prostorski plan in - urbanistični program mesta. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno sprejemata stališča in smernice za dele-gate, kadar zbor občin sprejema: - predpise o plačevanju nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, - predpise o urejanju prispevkov, ki jih v tnestu plačujejo delovni Ijudje in občani oziroma njihove sa-moupravne organizacije in skupnosti, - druge predpise, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev, delovnih Ijudi in občanov ozi-roma njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti. Smernice in stališča za delegate o ostalih vprašanjih, ki jih obravnava in o katerih odloča zbor občin, spre-jema samostojno zbor krajevnih skupnosti. Zbor krajevnih skupnosti lahko za oblikovanje stališč in smernic o posameznih zadevah in vprašanjih iz prejšnjega odstavka in za določanje delegatov za sejo zbora občin oblikuje izmed delegatov zbora skupino delegatov glede na vprašanja, ki jih obravnava in o katerih sklepa zbor občin. 4. člen Če zbori, ki po 3. členu tega odloka enakopravno sodelujejo pri sprejemanju stališč in smernic, ne sprej-mejo usklajenih stališč in smernic, usklajujejo sprejeta stališča in smernice na skupnem zasedanju. Če zbori tudi na skupnem zasedanju ne uskladijo svojih stališč, stališča in smernice določijo na skupni seji. 5. člen Zbor občinske skupščine, ki po 3. členu tega odloka ne sodeluje pri sprejemanju stališč in smernic, ima pravico razpravljati o posameznih vprašanjih, zavze-mati stališča in dajati predloge pristojnemu zboru. Pristojni zbor mora pred dokončnim oblikovanjem stališč in smernic razpravljati o stališčih in predlogih tega zbora. 6. člen Za delegate za sejo zbora občin določajo v skladu z 2. odstavkom 2. člena tega odloka: - za obravnavanje zadev iz 2. odstavka 3. člena tega odloka enakopravno zbor združenega dela, zbor kra-jevnih skupnosti in družbenopolitični zbor, - za obravnavanje zadev iz 3. odstavka 3. člena tega odloka enakopravno zbor združenega dela in zbor kra- . jevnih skupnosti, - za obravnavanje zadev iz 4. odstavka 3. člena tega odloka pa samostojno zbor krajevnih skupnosti. Na podlagi sklepov \z prejšnjega odstavka izda pred-sednik skupščine delegatom pooblastila za sejo zbora občin. Delegati, ki so delegirani na sejo zbora občin, so na seji zbora občin dolžni posredovati stališča občinske skupščine, na prvi prihodnji seji skupščine ali njenega zbora pa poročati o svojem delu v zboru občin ter o sprejetih stališčih in sklepih zbora občin. 7. člen Kadar zbor ali zbori občinske skupščine sprejemajo stališča in smernice za delegate za zbor občin po 3. členu tega odloka, jim je izvršni svet občinske skup-ščine do obravnavanih vprašanj dolžan posredovati svoje mnenje. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od dneva, ko se začne šteti mandat članov delegactj in delegatov, izvoljenih na splošnih volitvah marca 1978. OPOMBA: v zboru občin Skupščine mesta Ljubljane ima v skladu s statutom mesta Ljubljane vsaka občina 6 delegatskih mest Na podlagi 45. in 175. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Center na 38. seji zbora združenega dela dne 23. 3. 1978 in 17. seji dne 24. 7. 1979 sprejela Odlok o načinu delegiranja delegatov v zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljane Lčlen Ta odlok določa način delegiranja delegatov v zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljane (v nadalj-njem besedjJu: zborzdruženegadelaskupščinemesta) In načm njihbvega povezovanja z zborom združenega dela skuRŠčine pbčine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: zbor združenega dela) in drugimi organi ob-činske skupščine. 2. Člen Zbor združenega dela predstavlja konferenco dele-gacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljane. Delegate v zbor združenega dela skupščine mesta delegirajo izmed delegatov temeljnih samoupravnih - organizacij in skupnosti, ki delegirajo delegate v zbor združenega dela: - zbor združenega dela neposredno; - skupine delegatov, ki jih oblikuje zbor združenega dela za posamezna področja združenega dela v skladu z odlokom skupščine mesta Ljubljane; - delegacija delovnih Ijudi, ki delajo v obrtni in dru-gih podobnih dejavnostih s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico in delavcev, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organiziranih v skupno-sti za volitve. 3. člen Zbor združenega dela, skupine delegatov in delega-cija delegirajo fta seje zbora združenega dela skup-ščine mesta delegate, glede na to kakšna vprašanja se bodo obravnavala na seji zbora, za obravnavanje posa-meznih vprašanj ali za obravnavanje vseh zadev, ki so na dnevnem redu seje zbora. Zbor združenega dela, skupine delegatov in delega-cija delegirajo v zbor združenega dela skupščine mesta z odlokom skupščine mesta Ljubljane določeno število delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skup-nosti za posamezna področja združenega dela. 4. člen Zbor združenega dela sprejema stališča in smernice za delegate, kadar zbor združenega dela skupščine mesta sprejema: - srednjeročne in dolgoročne družbene plane; - srednjeročne in dolgoročne programe razvoja pb-sameznih dejavnosti; - regionalni prostorski plan in urbanistični program mesta; - predpise o plačevanju nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč; m - predpise o urejanju prispevkov, ki jih v mestu plačujejo delovni Ijudje in občani oziroma njihove sa-moupravne organizacije in skupnosti; - druge predpise, ki neposredno posegajo v pravice in dolžnosti delavcev in drugih delovnih Ijudi in njiho-vih samoupravnih organizacij in skupnosti. Zbor združenega dela lahko sklene, da bo oblikoval stališča tudi o drugih zadevah in vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje zbora združenega dela skupščine mesta. Zbor združenega dela ob sprejemanju stališč in smemic o zadevah in vprašanjih iz prejšnjih odstavkov določi tudi delegate za sejo zbora združenega dela skupščine mesta, ali pa neposredno določanje delega-tov za sejo tega zbora poveri skuptnam delegatov in delegaciji iz 3. alineje 2. odstavka 2. člena tega odloka. 5. člen Kadar zbor združenega dela sprejema stališča ih smernice o zadevah in vprašanjih iz 4. člena tega odloka, mu je izvršni svet občinske skupščine od teh zadev in vprašanj dolžan posredovati svoje mnenje. 6. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine mesta ima zbor združenega dela naslednje skupine delegatov: - za gospodarsko področje skupino delegatov, ki šteje 20 do 30 delegatov; - za kulturnoprosvetno področje skupino delegatov, ki šteje 10 do 15 delegatov; - za socialnozdravstveno področje skupino delega-tov, ki šteje 10 do 15 delegatov; - za delovne skupnosti državnih organov, družbeno-političnih organizacij in družbenih organizacij ter dru-gih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot orga-nizacije združenega dela skupino delegatov, ki šteje 10-15 delegatov. Člane skupin delegatov za posamezna področja iz prejšnjega odstavka določi izmed delegatov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti iz teh področij zbor združenega dela na predlog komisije za volitve in imenovanja. Skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine mesta s področja kmetijske dejavnosti in iz delovnih skupnosti delavcev v oborože-nih silah vSFRJoblikujezborzdruženegadelazaktom o oblikovanju in izvolitvi skupin delegatov sporazumno z zbori združenega dela občin, za območje katerih so z odlokom skupščine mesta Ljubljane oblikovani, skupni okoliš. 7. člen Skupine delegatov iz 6. člena in delegacija iz.3. alineje 2. odstavka 2. člena tega odloka: - sprejemajo stališča in smernice za delegate o vpra-šanjih in zadevah, ki jih obravnava in o katerih odloča zbor združenega dela skupščine mesta, če stališč in smernic ne sprejema zbor združenega dela; - neposredno določajo delegate za sejo zbora zdru-ženega dela skupščine mesta, če jih po 2. odstavku 4. člena tega odloka ne določi zbor združenega dela; - poročajo zboru združenega dela o svojem delu in delu delegatov v zboru združenega dela skupščine mesta; - opravljajo druge naloge, za katere jih pooblasti zbor združenega dela. Pri oblikovanju stališč in smernic za delegate lahko sodelujejo tudi delegati temeljnih samoupravnih orga-nizacij in skupnosti v občini, tudi če niso člani skupine delegatov, Pri oblikovanju stališč in smernic skupina delegatov obravnava in usklajuje tudi stališča in predloge delega-cije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in njihovih konferenc delegacij. 8. člen Skupina delegatov oziroma delegacija lahko pred oblikovanjem stališč in smernic za delegate zahteva od izvršnega sveta občinske skupščine oziroma od uprav-nega organa občine mnenja o posameznih zadevah in vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje zbora združe-nega dela skupščine mesta. Izvršni svet oziroma upravni organ je zadevo oziroma vprašanje dolžan obravnavati in o svojih stališčih obve-stiti skupino delegatov oziroma detegacijo. 9. člen Skupina delegatov dela na sejah. Seja skupine je sklepčna, če je na njej prisotnih več kot polovica delegatov. Skupina veljavno sklepa z večino glasov prisotnih delegatov. 10. člen SkupTha delegatov ima vodjo, ki ga delegati skupine izvolijo na svoji seji. Vodja skupine sklicuje in vodi seje skupine, podpi-suje za skupino, podpisuje pooblastilo delegatom, ki jih skupina delegira na sejo zbora združenega dela skupščine mesta in opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupina. H.člen Skupina delegatov lahko sprejme poslovnik o svo-jem delu, s katerim podrobneje uredi način dela sku-pine. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od dneva, ko se začne šteti mandat članov delegacij temeljnih samoupravnih or-ganizacij irvskupnosti, izvoljenih na splošnih volitvah marca 1978. OPOMŠA: Po odloku SkupMine m««ta Ljubl|an« o dolotitvi okolliev in ttevilu delegatsMh mest po okdlšlh xm zbor združenaga ctola Skupičine mesta Ljubljan« Ima občlna L|ubl|ana Cmt-ter naslednje fttevilo delegatsMh m««t v zboru zdrutenaga ctola Skupičine mesta L|ubl|an«: podro^« gospodarstva - 11 delegatsMh m«tt podro^« prosvete in kulture - 2 delagatskl m««U podroLia zdravstva in •odalnega varstva - 2 delagaUM mestl področ)« dalovnih •kupnosti driavnlh organov - 1 d*te-gatskomaato področj« obrtnih In druglh O^mvnomO - 1