TRST, sobota 1. januarja 1955
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Poštnina plačana v gotovini
Leto XI. Stev. 1 (2930)
UREDNIŠTVO:	UL.	MONTECCHI St. 6, III. nad. — Telefon St. 93-808 in 94-638 PoStni predal 503 — UPRAVA UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Tel.
it. 37-338 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 13.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm viSine v Sirirvil stolpca: trgovski 60, finaračno-upravrn 100, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglaoov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. PeUico LIL, Tel. 33-82
NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Mr. — Federat. ljudrtca republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 310 (ftn. Postni tekoč; račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-537« — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska, Državna založba Slovet«j^ Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst
iso borbo!
NOVOLETNA POSLANICA PREDSEDNIKA REPUBLIKE TITA
Tajništvo Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje je sklenilo, da »Primorski dnevnika ž novim letom 1955 spričo oo-vega položaja preneha izhajati kot glasilo Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje. Zato bo odslej nas dnevnik izhajal z nekoliko spremenjenim naslovom kol neodvisno politično glasilo naprednih tržaških Slovencev.
ig (/ #
Borba za rešitev tržaškega vprašanja, ki je .zastrupljala odnose med tukajšnjim prebivalstvom, odnose med obema sosednima državama in mednarodne odnose v Srednji Evropi, je v preteklem, oktobru prenehala- Podpisan je bil londonski Memorandum s Posebnim statutom, ki vse te slabe odnose odstranjujeta in ki ustvarjata vsestransko možnost mirnega sodelovanja in sožitja. Seveda je to sodelovanje vezano z nujnostje, da se paralizirajo lokalne in mednarodne reakcionarne ter šovinistične s'le. Te sile so namreč s sporazumom doživele poraz, ki pa bo trajen le v primeru, če bodo pri nas in v Italiji te sile izolirane in če bo ljudstvu zagotovljen demokratičen in socialno napreden razvoj.
Ali takšne sile, ki bi tak
1 Srečno in uspehov polno novo leto zeli vsem včlanjenim prosvetnim društvom in ustanovam, kulturnim in prosvetnim delavcem in vsem Slovencem.
Slovensko -hrvatska prosvetna zveza v Trstu
razvoj omogočile, obstajajo?
• Lahko trdimo, da ni nobenega dvoma, ker taksne sile v Italiji in pri nas obstajajo- Predstavlja jih delovno ljudstvo obeh narodnosti. 2a] pa moramo hkrati ugotoviti, da se te sile niti pri nas niti v Italiji n’so še dovolj uveljavile. Najnaprednejši del teh sil je organiziran v KPI in v NenntJevi socialistični stranki, toda kom-rnformlstična politika vodstev obeh strank kakor tudi neugodni pogoji, ki so nastali po hladni vojni in zaradi napetost-l med bloki, so preprečili enotnost komunističnih in socialističnih delavcev z veliko večino ljudstva in s tem tudi socialistični razvoj države. Toda sedanji mednarodni razvoj kaže. da bi ta dva negativna čini tel j a lahko odpadla. V zadnjem Času naraščajo sile, ki se zavzemajo za popuščanje mednarodne napetosti, m upravičeno lahko upamo, da bodo v tem smislu v kratkem vidni pozltivri rezultati.
Tudi kominformizem .je po Stalinovi smrti začel revidirati svojo politiko, ki jo Izvajajo sedanji sovjeti skl voditelji, in zdi se, da se zavedajo vel ke škode, ki jo je kominformizem povzročil ne samo njihovi državi, temveč vsemu mednarodnemu delavskemu gibanju. Ta ugotovitev je predvsem važna za Trst, čeprav je tukajšnji kom-informovski voditelji od vseh konvnformovskih voditeljev v Evropi z najve-:-jo trnasto vztrajnostjo in zakrknjenostjo nočejo upoštevati. Oni laž ) prikazujejo prijateljstvo, ki so ga ponudili sovjetski voditelji Jugoslaviji, nočejd priznati svojih napak, tej a popolnoma. jasno je. da po tej poti ne bodo mogli nadaljevati.
Kakšne so naše naloge spričo takšnega položaja? Kakšne so predvsem naloge napTednih demokratičnih Slovencev našega mesta in dežele, slovensk h socialistov v Trstu in Italiji? Odgovor na to vprašanje 'je hkrati tudi odgovor- kakšno glasilo bo odslej «Primorski dnevnik*, za katerega smo zgoraj povedali, da bo neodvisno glasilo naprednih Slovencev.
Jasno Je. da bo tPr.mor-skj dnevnik* kot v vseh desetih letih svojega obstoja stal v vrstah vseh tistih, ki imajo za svojo dolžnost pomagati tol sodelovati, da bi napredne polit čne socialistične sile zmagale nad reakcionarnimi silami.
Za uresničenje tega cilja pa je potrebno reakcionarne sile izolirati z ustvaritvijo enotnosti naprednih sil delovnega ljudstva ne glede na narodnost, z ustvaritvijo enotno-
sti slovenskih in italijanskih socialistov; vseh demokratov in antifašistov. Seveda ni mogoče računati, da bi prišlo takoj do enotne stranke vseh teh sil. To pa ne sme biti ovira, da se ne bi borili za sporazum med vsemi demokratičnimi strankami in gibanji in da bi v tem cilju zbrali na enotni socialistični _ osnovi še posebej, čim več-delovnih ljudi obeh narodnosti, predvsem pa onih, ki so se razočarali z VI-dalijevim vodstvom KP, dalje naprednih imdipen-dentlstičnih pristašev in končno vseh tistih, ki se zavedajo, da je borba za zmago naprednih sil in socializma postala danes nujnost.
V vrstah teh socialističnih sil bo nas dnevnik nadaljeval borbo proti reakciji. in. proti vplivu, ki ga lahko protiijudske sile imajo na prebivalstvo s svojim nacionalizmom in šovinizmom.
Naš dnevnik bo v teh naprednih in socialistični} vrstah nadaljeval borbo proti kominfonnizmu, nikakor pa se ne bo boril- proti poštenim pristašem 'komunistične partije in Neniiijeve socialistične stranke. Boril se bo le proti kominformistični politiki njenih voditeljev, ki so zlasti v Trstu vodjli in še vedno vodijo nacionalistično politiko in so se večkrat povezali celo s fašističnimi silami. T; voditelji hočejo z nadaljevanjem kominformistične politike delovnemu ljudstvu istočasno vsiliti monopol svojega vodstva, s teni da demago* sko govoričijo o enotnosti socialističnih in demokratičnih sil. Po nlihovem mnenju se namreč ne bi sme; nihče smatrati za socialista in komunista, demokrata- in antifašista, če ne bi imel za to njihovega blagoslova. Prav ta monopolistična politika le naj-večja ovira za resnično enotnost socialističnih in demokratičnih sil pri nas, v Italiji,, v Evropi in v svetu. Borba proti komin-formismu je torej nujno potrtibna še prav posebno zaradi tega, ker nj doslej Še nobenega znaka, da bi zlasti v Trstu kominfor-movski voditelji s svojo dosedanjo škodljivo politiko prenehali/ čeprav so v Moskvi prav to politiko začeli že revidirati.
V okviru borbe za zmago naprednih, demokratičnih, socialističnih sil do nas dnevnik z isto vztrajnostjo kot doslej nadaljeval borbo za narodne pravice tržaških, gorišklh in beneških Slovencev. Londonski Memorandum in Posebni statut nam dajeta za to trdne pogoje- Vendar pa smo mnenja, da Je nadvse važno, da se Slovenci te omejimo le na borbo za izvajanje Memoranduma in_ njegovega statuta, temveč da razvijemo čim Sirto kulturno, gospodarsko In vso ostalo javno aktlvnott s pomočjo naših naprednih organizacij. Zlato bo daš dnevnik kakor doslej posvečal delu in borbi teh organizacij vsakdan največjo pozornost m še nadalje ostal njihov glasnik.
s« .več, mnenja smo, da moramo demokratični antifašistični in socialistični Slovenc: svojo borbo okrepiti na 4veh področjih: na kulturnem in gospodar skem za naše osnovne pravice in za nemoteni narodnostni razvoj na političnem področju ^skupaj z vsemi antifašističnimi demokratičnimi in socialističnimi silami italijanskih delovnih ljudi proti nedemokratični. protisocialistični, šovinistični politiki reakcionarne buržoazlje. Borna proti reakcionarni razredni politiki buržoazlje pomeni namreč ustvarjanje pogojev za svobodno narodno izživljanje in razvoj tržaških Slovencev, Kajti če bo v Trstu ta borba slovenskega in italijanskega delovnega ljudstva močna in učinkovita, ni nobenega dvoma, da bo s tem šovinistom ih nacionalistom italijanske reakcije njihov pritisk na slovensko ljudstvo onemogočen.
Uredništvo »Primorskega dnevnika* Je prepričano, da bo z odločno in dosledno borbo na obeh področjih — političnem in gospo-darsko-kultumcm — v še večji meri kpt doslej zastokalo in branilo vse življenjske koristi ne samo vsega slovenskega delovnega ljudstva, temveč vseh noštenlh Slovencev na Tržaškem Goriškem in v Beneški Sloveniji.
Z večiim a		lotiti	nizn	nom
vstopa	mo	v novo		leto
Vlada FLRJ upu, da se Bodo v zahodnoevropski zvezi uveljavile težnje vsestranskega sodelovanja evropskih držav - Draškovič o primeru Djilasa in Dedi]era
KALKUTA, 31. — V novoletni čestitki jugoslovanskim narodom je predsednik republike 'lito izrazil prepričanje, da lahko narodi Jugoslavije v novem letu gledajo še z večjim optimizmom, tako glede notranje zgradbe kot glede zunanjepolitičnega položaja. Potem ko je poudaril velike simpatije in ugled, ki ga uživa Jugoslavija v Indiji, kjer so dobro znani boji za svobodo in izgradnjo Jugoslavije, in ugotovil napore Indije za izgradnjo svoje drža
pričeli. Vsakomur, ki pozna dejanske razmere v Jugoslaviji in ki je vsaj kolikor toliko resno doumel notranje zakone razvoja naše socialistične družbe, mora biti jasno, da bo vsa ta gonja prinesla škodo samo tistim, ki so jo pričeli, kajti nikakršnega učinka ne bo imela na naše notranje razmere. Ta gonja je nov zunanjepolitični aspekt nove forme Djilasovega primera. Mislim, da gornja ugotovitev istočasno kaže, da s tega stališča sedanja protijugoslovanska gonja dela zahod-<t nikakor ne siuži
ve in boljšega življenja svojih j ustvarjanju mednarodnega ra-državijanov, je predsednik republike ugotovil, da bodo njegovi razgovori z indijskimi voditelji. zlasti s premierom Nehrujem, zelo velikega pomena za nadaljnjo mobilizacijo miroljubnih sil v svetu, za ohranitev miru in za mirno sodelovanje med narodi.
»Iz te lepe in gostoljubne države, zaključuje predsednik republike, odhajam v drugo prijateljsko državo Burmo in prepričan sem, da se bo tudi tu naša misija končala s prav takšnim uspehom kot v In-diji»-
Izjave Draško viču (Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 31. — Na današnji tiskovni konferenci, za ka-te'ro je vladalo veliko zanimanje " zlasti med inozemskimi novinarji, je načelnik oddelka za tisk Branko Draš kovic prebral uradno izjavo državnega tajništva za zunanje zadeve o »aferi Milovana Djila-ga in Vladimira Dedijer*«, informacije o Djilasu jn Dedije-ru, k; jih imate iz drugih pristojnih krogov javnega tožilstva in jugoslovanskega tiska ne hi imel v imenu sekretariat3, n,česar dodati. Vse to vprašanje je striktno notranjepolitičnega značaja in poleg tega zelo' majhnega pomena S!ede na politično c sami je-nbst obeh oseb. Toda ugotoviti moram, da je v iivzemstvu ta sicer malo pomembna, zelo. nepomembna stvar bila izredno napihnjena in izkoriščena za niti najmanj prijateljsko gonjo določenih krogov proti Jugoslaviji. Precejšen del tiska je spremenil nekaj klevetniških izjav ene oziroma druge nepopularne osebe v »krizo režima« v «razcep v vodstvu Jugoslavije« in na ta način spravil za trenuten precejšen del zahodne javnosti v globoko zablodo«.
g takšno gonjo s« izvaja pritisk na Jugoslavijo, naj svojo notranjo ureditev prilagodi želja m onih krogov, ki so gonjo [
n, ivvunja, ki lahko temelji sanjo na lojalnosti in hevnie-ševanju v notranje zadeve«. .
»Izkoriščam to priložnost, je nadaljeval Branko Draškovič, da v svojem imenu izdam še naslednje. Večje število (devet) tujih novinarjev, stalnih dopisnikov inozemskega tiska v Beogradu, ni v tej aferi iz-vr-šilo svojo dolžnost v duhu načrta mednarodnega kodeksa časti za novinarje. S _ svojim pisanjem so spravili inozemske čitatelje v zablodo. S pristranskim poročanjem o tej stvari so morda, in deloma v lovu za senzacijo, šli tako daleč, da so šli na sestanek, ki so ga oblasti prepovedale. Nadalje so zahtevali nujno sklicanje tiskovne konference, nekateri so se celo tako daleč spozabili, da so zavzemali v bistvu klevetniško stališče, češ da na.a oblast krši načela svobode tiska itd. Mislim, je zaključil Branko Draškovič, da je potrebno, da na to opozorim«.
Mnogi inozemski novinarji, kot so nato njihova vprašanja pokazala, sploh niso vedeli, da je podkomisija o 6vobodi tiska in informacij OZN pripravila načrt mednarodnega kodeksa novinarjev, ki obvezuje novinarje, da verodostojno prikazujejo dejstva v svojih svobodnih komentarjih.
Branko Draškovič je odklonil vsak podroben odgovor o primeru Djilasa in Dedijera in dal vedeti, da bodo jugoslovanski preiskovalni organi in sodi/če dali možnost Djilasu in Dedijeru, da povesta na pristojnem mestu, kar mislita, in da se branita.
Na vprašanje, kako gleda jugoslovanska vlada na položaj, ki je nastal z ratifikacijo pariških sporazumov v francoskem parlamentu in ali Kardeljev govor v Sarajevu in njegova presoja pariških in londonskih sporazumov pomenita razvoj prejšnjega jugoslovanskega stališča, oziroma, al: to pomeni obsodbo pariškega sporazuma in njegove ratifikacije, je Branko Draškovič odgovoril:
«Ni dvoma, da je ratifikaci-
Sueški prekop zaprt
zaradi porušenega mostu
petrolejska ladja «World Tanker«# je zadela ob steber starega ferdanskega železniškega mostu in }50 ton težka železna konstrukcija, ki je padla oa ladjo, je za več dni onemogočila ves promet
pORT SAID, 31. — Sueški I Številni potniki, ki so na .alr/iD bo zanrt »a nekai dni •
prekop bo zaprt za nekaj dni zaradi nezgode, ki se je pripetila liberski petrolejski ladji, k' )e zadela ob steber starega mostu ferdanske železnice 64 km od port Saida.
Do nezgode je prišlo prejšnjo noč. Petrolejska ladja «Lord Peace« družbe «World Tankers« iz Monrovie, ki je vozila iz Perzijskega zaliva s tovorom surove nafte, je poškodovala krmilo v bližini kovinskega stebra starega železniškega mostu in nato zadela 0b steber, ker ni mogla več krmariti- Steber se je upognil, 150 ton težka železna konstrukcija pa je padla na krov petrolejske ladje.
popolni zastoj prometa skozi feueški prekop bo trajal vsaj štiri dni. Med ladjami, ki so blokirane v prekopu, je prekooceanski parnik «Iberia» z 29.600 BRT, ki vozi iz Londona v Avstralijo s 1000 potnikov na krovu,
Skupine delavcev režejo s kisikovim plamenom kovinsko konstrukcijo porušenega stebra. Delo je težavno in nevarno, ker je ladja, na katero se je steber zrušil, natovorjena s petrolejem, ki bi se utegnil zažgati z eno samo iskro. Z vseh krajev s področja Sueškega prekopa so prišli oddelki gasilcev, ki so pripravljeni za vsak primer. Ko bo steber prerezan, bo ogromen žerjav, ki ga je poslala Sueška družba, odstranil železno konstrukcijo m omogočil petrolejski	la dji
«World Peace«, da na tMjuj« pot in sprosti promet v pie-kopu.
ladjah, blokirani ob prekopu, bodo verjetno nadaljevali pot z letalom. Doslej je v prekopu blokiranih 23 ladij, toda če bodo dela trajala teden dni, bo na obeh straneh zaustavljenih vsaj 300 parnikov. Medtem so nekatere plovne družbe že preusmerile svoje ladje okoli Afrike in mimo rta Dobre nade.
ja pariških sporazumov v pariškem parlamentu dogodek resnega mednarodnega pomena. Mi upamo, da bo bodoči razvoj omogočil, da bodo prišli do izraza pozitivni elementi. ki jih pariški sporazum vsebuje, in da se bodo v Zahodnoevropski zvezi uveljavile tendence širokega in vsestranskega sodelovanja evropskih držav. Z druge strani pa bi dodal, da je vsakomur, ki pozna in objektivno zasleduje jugoslovansko zunanjo politiko. bilo na prvi pogled jasno, da je tov. Kardelj v Sarajevu s tem samo preciziral v sedanjem mednarodnem položaju že znano jugoslovansko stališče. o vprašanjih evropskega sodelovanja in varnosti. Zato vsi komentarji, ki dajejo, tej izjavi drugačen smisel od dejanskega, izvirajo bodisi iz neobveščenosti, bodisi iz zlonamernosti. Upamo, da se bo-do neobveščeni obvestili, medtem ko bodo zlonamerne demantirali sami dogodki«,
Na vprašanje, kaj meni v zvezi s pisanjem italijanskega tiska, ki napoveduje možnost sestanka jugoslovanskih in italijanskih zastopnikov na višji
Saragat pri Scelbi
RIM, 31. — Italijanski ministrski predsednik Scelba je sprejel danes predpoldne podpredsednika vlade Saragata in z njim razpravljal o raznih vprašanjih v zvezi z vladno politiko.
Srečno novo lefo
Smrt generala Derevjanka
MOSKVA, 31. — Današnja «Pravda» poroča, da je po dol-„	,	„	., , gi bolezni umrl general Kozma
stopnp, je Branko Draškovič , Nik lai i- n.revianko ki ie izjavil, da Jugoslavija že od 1 f,,Kola)evlc Derevjanko, ki je
samega začetka normalizacije !bl1 med V°JI’° nacelnlk staba ni izklučila možnosti medse- raznih poveljstev front. V je-bojnih obiskov na tej stopnji, sepi 1945 je bil general Derev-Nedavni obisk italijanskega j janko načelnik sovjetske voja-nunistra Martinellija v Jugo-: jjjp misije pri glavnem stanu slaviji in bodoči obiski.Osma-1 gener3i4 MacArthurja v Tokiu, l na Karabegoviča v Italiji ma-if, .'	, , ,	. .	. .	.	/
nifestirata to stališče. Toda \ ^er	do	izbruha	?
nekih konkretnih novih kora- i korejske vojne. Pokopali ga /
kov glede sestanka visokih predstavnikov obeh držav doslej ie ni bilo, čeprav se z jugoslovanske . strani predvideva taka možnost in se smatrajo taki stiki za zaželene.
Na vprašanje, ali bi mogel konkretneje pojasniti, kaj je mislil E. Kardelj, ko je govoril v Sarajevu o širokem sožitju v Evropi, je B. Draškovič opozoril na izjavo dr. Beblerja v narodni skupščini. Dr. Bebler je med drugim izjavil; «Naš? vodilno načelo pri zavzemanju stališča do oblik in organizacije evropskega sodelovanja je, da se trudimo, prispevati ^ njeni raz-Širitivi bodisi v vsebinskem, bodisi v prostornem pomenu, kolikor je to mogoče v obstoječih mednarodnih okoliščine«.
b. a
bodo 3. januarja.
Eisenhower za zvišanje mezd
WASHINGTON, 31. — Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Hagertv je sporočil, da bo ) predsednik Eisenhovver v svo- j jem poročilu o položaju v državi, (ki bo objavljeno 6. januarja) priporočil znatno povišanje minimalnih mezd v ZDA. Hagerty ni hotel povedati, kolikšno povišanje bo predlagal predsednik. V dobro obveščenih virih pa trdijo, da bo Eisenhovver predlagal, naj se minimalne mezde povišajo od 75 na 90 centov na uro.
■	•	\	L
želi sotrudnikom, či ta tel jem in naročnikom PRIMORSKI DNEVNIK
Vzhodne države napovedujejo nkrepe
proti sklepn o oborožitvi Zahodne Nemčije
Sovjetska nota ameriški vladi - Komentarji zahodnega tiska izražajo poteg optimizma tudi negotovost glede bodočega razvoja - Mnenje vojaških Izvedencev v Pentagonu - Januarja sestanek zunanjih ministrov držav zahodnoevropske zveze?
MOSKVA, 31. — Sovjetske vlada j« izročilo ameriškemu poslaništvu v Moskvi noto. Ameriški državni departma pa odklanja pojasnila o vsebini note. Nekateri funkcionarji driavnepa deptfi	n ramo ir javili, da bo morda urad-
na izjava glede note izdava tez nekaj dni.
PARIZ. 31. — Ob 18. uri je bila v Elizejski palači seja ministrskega sveta, na kateri je Mendes-France podal poročilo o mednarodnem položaju. Minister za finančne zadeve in za gospodarstvo Edgard Laure pa je poročal o razpravi v zvezi s proračunom
Dolgotrajna razprava v francoski skupščini v zvezi z nemško oborožitvijo in omahovanje poslancev ter nasprotja v notranjosti samih strank o tem vprašanju so zapustili mučen vtis v francoski javnosti. Polemika v listih se nadaljuje, pri glasovanju pa so posamezne parlamentarne skupine bile deljene.
Presojanje nastalega položaje v francoskem tisku je dokaj raznovrstno. Konservativni »Le Figaro« pravi, da se je »preprečilo slabše«, toda dodaja, da je nastala velika zmeda, kar dodazuje dejstvo, da so »konec koncev glasovi nasprotnikov Mendes-Francea o-mogočili ratifikacijo«. Radikalni »Aurore« je mnenja, da sedaj «nič več ne ovira začetka velikih pogajanj z Vzhodom za mirno koeksistenco«. Glasilo desnega centra »Pari-sien libere« pa poudarja razcepljenost v vseh skupinah razen med kominformisti in dostavlja, da so bili sporazumi «konec koncev odobreni z glasovi zagovornikov stare pogodbe«. «Franc Tireur« označuje izid včerajšnjega glasovanja kot »glasovanje brez presenečenj toda tudi brez bleščobe« in poudarja nekatere paradokse, zlasti dejstvo, da je socialistična stranka edina, k: je ostal zvesta Mendes-Franceu, »edina od večine, ki ni v vladi«, medtem ko je Mendes-Francea zapustila stranka, kateri je hotel do kraja ostati zvest«. List misli na socialne republikance in
javlja, da J« Mendes-France i če bo dal rezultate, ki jih vsi dosegel zaupnico od francoske! pričakujemo«, skupščine »toda Francija sa-| Moskovske »Izvestija« pa pi-ms m dob: a zaupnice tu». 1 žejo .• .-voiem komentarju nuu »Noben odgovorni funkcionar drugim: »Kakor se lahko ugo-ne bo tega priznal, dodaja tovi v zadnjih petdesetih le-Reston, todkljub ugodnemu j se v Franciji nikoli niso
ska zveza in ostale kominformistične držav*.-	•	:	;o
Istočasno javlja tudi prašla radio, da so omenjene tri ^rŽ4 ve sklenil postopno oborožitev, da »ščitijo narodne meje pred ■ grožnjo, ki jo predstavlja zo-
I	,	,	-	•	****	vv	*	a	I	UIOVU	1HJU	.	Al JU jju ueiav na
glasovanju bo naia država tako brutalno in brez cere-; petna oborožitev Zahodne
proučila svojo politiko do Francije. Ne bo šlo za prb* učitev, kakršno je napovedoval Dulles pred zavrnitvijo načrta o EOS, toda po dejavnosti Francije v letu 1954 bodo ZDA prav gotovo iskale način in sredstva, da kolikor mogoče malo računajo na Francijo v Zahodni Evropi « Londonski konservativni list «Daily Telegraph« pripisuje predvsem govoru Guy Moileta in namenu maršala Juina, da
monij prezirale elementarne norme parlamentarizma. Zagovorniki pariških sporazumov so se posluzili vseh sredstev, da vplivajo na poslance in so se v ta namen zatekli k naj-rizjim spletkam ter se posluževali odkritih intervencij ameriške in britanske diplomacije v francoske zadeve. Vse to dokazuje, da je Francija odobrila politiko, ki jo vodi v novo katastrofo«.
Predsednik ljudske zbornice
mejiti škodljive posledice« in iti dalje po poti integracije.
Zahodnonemški vladni tisk poudarja, da je Francija »prihranila atlantskemu zavezništvu veliko krizo«, pri tem pa poudarja tudi odpor Francozov proti nemški oborožitvi.
Liberalni »Frankfurter Allge-meine« piše med drugim:
»Čustvo pravi Francozom, naj ne dajo zopet orožja Nemcem, medtem ko jim pamet svetuje, naj jim ga dajo. Sedaj je kocka padla in tisti, ki vodijo svetovno politiko, se morajo vprašati, kakšno vrednost ima zavezništvo, ki se je rodilo s tolikšnimi težavami«.
Jasno, da so ameriški vojaški izvedenci z zadoščenjem Sprejeli sklep francoske skupščine. Vendar pa se zdi, da izvedba sporazumov ni tako blizu. V Pentagonu pripominjajo, da bo med ratifikacijo sporazumov in dejansko ustanovitvijo 12 nemških divizij pretekel čas od dveh do štirih let. V Pentagonu potrjujejo, da bodo važne količine vojaškega materiala, določenega za Nemčijo, od katerega je glavni del že položen v Nemčiji pod nadzorstvom ameriških šil izročene novim nemškim silam, takoj ko se bo to politično zdelo mogoče.
«New York Times« pravi
med drugim, da »se ne sme	"	—
in°Zdoiga rfzDrava dokazufetm j Zvečer je bil Hammarskjoeld na večerji pri Anthonyju Nuttingu spre^eirski\pStzopetneFrobm4 Nehrujeve izjave o bodoči afriško azijski konferenci, ki bo razprav* znve sovražnika samo ^deset j.Qja precjvsem 0 kolonializmu, «najhujši grožnji za Afriko in Azijo*
Y]a' J Vzhodne Nemčije Johannes •fia	»Daily He-, Dieckrrtann pravi v članku, ob-
rald« objavlja vest o ratifika- j javljenem v uradnem listu ?o-cijl pod velikim naslovom j vjetske visoke komisije »Tae-»Končno zmaga«, »Times« pa giiche Rundschau«, da sovjet-posveca samo dva stolpca po-, sto področje, Poljska in CSR ročtl.u °, SuJ1 X francoski skup- pripravljajo skupaj «kitajski Scim. Liberalni list «News ’ zid«, da se ubranijo pred mi-Lhronicle« pravi, da je Fran- j litarizmom Zahodne Nemčije, cija znala orepreciu svojo izo. | Ta izjava daje razumeti, da bo-lacijo od ZDA in Velike Bn-ido tri satelitske države pod tamje ter . ošibitev zahodne- sovjetskim vodstvom zdruzile ga zavezništva. Konservativni svoje vojaške vire in ustano-«Daily Mail« je mnenja, da vile formalno zavezništvo, pomeni včerajšnje glasovanje! Dieclcmann je izjavil, da bodo »velik dogodek tega stoletja,'te tri države podpirale Sovjet-
Nemčije«.
Delegati, ki so se zbrati n« konferenci v Berlinu, so odobrili «pskt za evropsko kolektivno varnost«.
Vladni predsednik vzhodnonemške vlade Otto Grotewohl pa je danes poslal Malenkovu brzojavko s čestitkami, ;v kateri med drugim pravi, da »zahodne države ustvarjajo z oborožitvijo Nemčije resno grožnjo za mir v Evropi«.
Mnenje zahodnih krogov je, da bo Sovjetska zveza sklenila čimprej z Vzhodno Nemčijo dokončno mirovno pogodbo. V Berlinu pa se bo položaj verjetno zaostril.
V bonnskih diplomatskih obveščenih krogih izjavljajo, da se bo sedem zunanjih ministrom držav zahodnoevropske zveze verjetno sestalo v Parizu konec januarja, da ugotovijo napredek novega zavezništva in razpravljajo o francosko^ nemškem sporu zaradi Pb-sarje..	,
Hammarskjoeld v Londonu
let po zadnji invaziji ga ozemlja«.
Politični urednik «New York Timesa« James Reston pa objavlja članek, v katerem pravi, da so Dullesovi sodelavci
»zelo zaskrbljeni zaradi poli-!	.
tične nestalnosti v Franciji« nem mestu bo ostal do jutri in da dvomijo «glede zaupa- zjutraj, nato pa bo odpotoval
LONDON, 31- — Glavni tajnik OZN Dag Hammarskjoeld je prispel danes ob 13. uri v London. V angleškem glav-
nja, ki se lahko polaga va-
dodaja, da je treba sedaj »o- njo kot zaveznico«. Reston iz>-
*«>v
Protestne demonstracije proti nemški oborožitvi Parizu pred Bourbonsko palačo, pred
odločilnim glasovanjem.
od 10.30 z letalom v Pariz, kjer se bo sestal s francoskim ministrskim predsednikom Pierrom Mendes-Fran-ceom.
Danes zvečer bo Hammai> skjoeld gost na večerji pri državnem podtajniku v zunanjem ministrstvu Anthony-ju Nuttingu.
Na letališču je imel Haro-marskjoeld kratek razgovor z odpravnikom poslov LR Kitajske v Londonu, nato pa je izjavil novinarjem: »Ne vem, kakšen bo rezultat mojega potovanja v Peking, toda storil bom, kar bom mogel. Pri tem bom upošteval ne le splošni mednarodni interes, temveč tudi osebne interese, med njimi interes družin ujetnikov.«
Hammarskjoeld j* novinarje opozoril, da mu je glavna skupščina OZN naročila, naj ukrene, kar more, da bi dosegel osvoboditev ameriških letalcev in ostalih ujetnikov, ki so pripadali poveljstvu OZN na Koreji. Dodal je, da po no njegovem mnenju nudijo osebni razgovori s Cuenlajem naj večjo možnost za uspeh. Glavni tajnik OZN pa ni hotel odgovarjati na vprašanja, ki so mu novinarji hoteli postaviti.
Indijski ministrski predsednik Nehru pa je imel danes v Singaporu, kamor je prispel na povratku iz Indonezije v Indijo, tiskovno konferenco. Nehruja je sprejel na letališču britanski generalni komisar za jugovzhodno Azijo Mal-colm MacDonald.
Nehru je iz j š vil, da se bo afriško-azijska konferenca v Bandoengu, ki se bo sestala v aprilu, ukvarjala predvsem s kolonializmom, da pa sta po njegovem mnenju »kolonializem in komunizem enako nezaželena«. Nehru je dejal, da je pet držav, zastopanih v colombski skupini sprejelo ta sklep, ker je kolonializem danes najhujša grožnja za Azijo in za Afriko.
Nehru je nadalje izjavil, da je po njegovem mnenju svet v zadnjih šestih mesecih odločno usmerjen k miru, in da upa, da se bo ta tendenca še okrepila. Nasilje in vojna, je
šanj, ki jih je treba rešiti n* miroljuben način.	- . 7
Na vprašanje, zakaj Koreja ni bila povabljena na konferenco, medtem ko šo poslali, vabila severnemu in južnemu Vietnamu, je Nehru odgovoril, da je položaj na Koreji «fluiden». V Ženevi pa je bi-, la dosežena ureditev indoki-tajskega vprašanja in takrat so bili sprejeti nekateri. indijski predlogi.
Glede Kašmira je Nehru' potrdil, da1 se bo v bhžriji prihodnosti sestal s pakistanskim ministrskim predsednikom Mohamedom Alijem':1 Ta sestanek bo verjetno v marcu.
Po kosilu v rezidenci britanskega generalnega 1 komisarja Maleolma MacDonalda je Nehru nadaljeval pot v Penang na severnem Malajskem, kjer bo po radiu govoril malajskemu prebivalstvu. Jutri zjutraj se bo Nehru .odpeljal iz Penanga v Kalkuto, kjer se bo sestal z maršalom
dejal Nehru, ne rešujeta vpra- ] Titom.
Slovenska gospodarsko-kulturna zveza v Trstu vošči vsem svojini ustanovam in organizacijam ter njihovemu članstvu srečno in uspešno novo leto
SrOMINHK.1 »»EVI
Na današnji dan )e leta 1881 začel izdajati »Ljubljanski Zvon«.
	1 V£ '.'- ^/\		\	
				
Danes, SOBOTA 1. januarja
Nove- leto, Dragovid Sonce vz!4e ob 7.46 in zatooe ob 16.30. Dolžina dmeva 8.44, Luna vzide ob 11.05 in zstone ob 24. Jutri, NEDELJA 2, januarja M&karij, Zidan
Znižanje prodaj na drobno
zajelo tudi prehrambene predmete
IZ PODATKOV TRGOVINSKE IN INDUSTRIJSKE ZBORNICE| OBISK V SREDNJEVEŠKI OLJARNI BOtJUNŠKE SRENJE
BREG NUJNO POTREBUJE
moderno stiskalnico za oljke
Po novi razmejitvi je ta * pole^ mačkoveljske * edina stiskalnica na Tržaškem - Dolžnost oblasti je. da to vprašanje rešijo vsaj do prihodnje sezone
Kljub ostri konkurenčni bitki se cene predmetom še vedno dvigajo - Znižanje obsega proizvodnje - 2201 meničnih protestov v vrednosti 57 milijonov lir
Podatki, katere objavlja tržaška Trgovinska in industrijska zbornica o gospodarskem položaju Trsta, govore, da se je stanje v novembru vnovič izredno občutno poslabšalo.
Predvsem se je zaostrila kriza vseh trgovcev na drobno in se je tokrat znižal obseg prodaj ne samo trgovin z oblačili, obutvijo, stanovanjsko opremo in sličnimi predmeti temveč celo obseg prodaje živil. Zaradi tega so se povečale zaloge in so izredno malo pomagale .številne razprodaje pa tudi obseg kupčij na obroke se je znižal.
Obseg prodaje potrosnih predmetov je izredno vazen znak za splošno gospodarsko stanje, saj priča znižanje prodaj na drobno, da celotno tržaško prebivalstvo razpolagaz mani denarja, da se v širokih slojih že čutijo v vsakdanjem življenju posledice gospodarske krize. Trgovina na drobno 'ie doživela prvi močan zastoj že v jeseni 1953 in se je stanje od takrat po malem slabšalo vse do sedaj, ko se je prvič močno znižal obseg prodaj tudi živil, ki spadajo med prve neobhodno potrebne predmete. To govori, da je kriza dobila že tako znaten obseg, da se bile številne tržaške družine primorane zmanjšati svojo prehrano.
Cene potrošnih predmetov pa kljub temu. da na trgu ne vlada ugodna konjunktura in smo priče ostre konkurenčne bitke med raznimi trgovina-mi kjer velja tudi vsaka lira cene na drobno še isi dvigajo tako, da se i« indeks tmreticnih živ- j ■ iinjskih stroškov dvignil vi <),38 odstotkov. ;
V	neki	majhni	in	temni hi-	no strokovnjak Kmetijskega
sici	«Na	jami»	je	boljunška	nadzormstva dr. Balanti.
• i._	..1:___ I/rtrnsnl n 9.	(
pojava sta v tesni zvezi in sta i čakuje, da bo v kratkem iz-
nemalo vplivala drug na dru-; ginila tudi ta skromna razli- ^	Ji-
gega. Po oktobru smo imeli ■	ka v ; ceni.	sren iška	oljarna, kjer imajo	Vprašal je	domačine le, ce
opravka z velikim navalom	Menični protesti pa so v no-	J.	P volne	roke de!a pr{	,tf-	ima srenja	kaj denarja za no-
obiskovalcev iz Italije, kar je!	vembru pričeli ponovno	rasti;	,jfc	Delo -g še	boly	vo oljarno	in je odšel Upa-
bilo znatno oljašano z veliki-	m so tako registrirali	2.201	|	t	0Jrn0	in	počasno. ker	mo-	mo, da je	vsaj poročal svo-
 1 ~ Hnln^ninoh i ra I m Pnični nrntoct \r urodnn-	rJ	’
mi popusti na železnicah in menični protest v vredno-	opravlTaK	na	roke in i jim predstojnikom kar je vi-
drugimi olajšavami. Mnogi ob- rti 57 milijonov lir. Ta .ste-| J.	p	naprJe<	ki bi biJ del; kakasna _,e'oljan«a, kolt-
iskovalci so na svoje veliko j vilka je sicer nekoliko ilizja, ,. ,J .	;	zdi	«.e	sk0rai	ko	dela	ima	in	v	kakšnih	po-	olje bolje odteče v sod pod
■*•	-	I	i	.	'	■«	1	’	-r---M'--	iC	ZU-	_J	_	x__	_	cfmii	!	tticlčnr« AT/it/t m nrn o a ž/ilčrt C11.
zamudijo za kosilo, ki jim ga prinesejo kar na delo. Sadež vsujejo v ugredeljs, začnejo vrteti velik mlinski kamen in ko so dobro semleli tri brente, spravijo semlete oljke pod stisk.. Stiskajo kar se da in oblivajo z vročo vodo, da se
v ceni, s vedno pc
imajo stare naprave, ki bi bi
zadovoljstvo ugotovili, da so i kot so bile rekordne številke i ^friet^dan^mi^tio^ud-. gojih"ier s kakšnimi stroji 1 stiskom. Nato morajo tako su-v Trstu cigarete toliko cenej- , v začetku 1954. leta, vzrok za-| . J	takeaa	tehnične-	predelujejo olje.	| rouo olje še prekuhati. Za tri
še kot v Italiji, da že zelo	to pa	ni	v izboljšanju gospo-	„	hU/ini	mesta in'	Letos	nosijo	v	boljunsko	brente	oljk	rabijo	tn	ure,	ker
skromno tihotapstvo povrne	j	darskega	položaja, temveč v,® i.rnju	ujer	oblasti	«skrbijo»'	oliarno	oljke	iz	Miljskih	hri-;	je	treba	čakati,	da	se	olje
žrtve za vožnjo na železnici, j znižanju kupčij na obroke,	napredek	kmetijstva	tako	bov> iz Skednja, s Kolonkov- ustali, da pride namreč na po-
Na tej osnovi se je v okto-1 zaradi katerih prihaja do ve-	"	s	starinskimi,	'nepri	«• ’
bru in novembru razvilo ti-	likega	števila neplačanih me-	mernimi	in nehigienskimi na
hotapstvo drobnega stila, brgz	;	me.	ranami
velikih organiziranih tolp, ta-j Število zaposlenih delavcev J L, ;dana’ ko da so bile oblasti končno ' in uVadnikoV se je v novem-!
do-
ca in iz vseh okoliških vasi. vršje.
_	Z delom so začeli že	pred do-	Ce bi imeli sodobno hidrav-
Stnvhn ki	ie bila.	brim mesecem. Prvi	teden so	lično stiskalnico s potrebnimi
leta 1907	torklja,	delali samo podnevi,	nato pa	filtri, bi imeli manj dela in
prisiljene dvigniti cene neka-1 bru ponovno znižalo in terih
kotli in ostali pripomočki so
noč in dan. V prvih treh ted- truda, ne bi bilo potrebno
n ih so stisnili približno
last boljunške srenje. V vasi
večini prav onih, ki so bile je za 1.899oseb manj kot X ; •^po/1re«j!fcinT?odom»; 1800 litrov olj* Imeli pa boje bil namreč sedež do
vrst cigaret in to po ; seglo komaj .84.9.70 Oseb kar so bile je za 1.899 oseb i najbolj priljubljene. Razlika I oktobru, istočasno
let stotov oljk, kar da najmanj •""" litrov olja. Imeli pa boje	  f	-	do dela še dober mesec in
eottio stevi-i zgoraj je bil namreč sedež
11,9 ‘odstot- j	ženi» trije delavci, brez od-
velika, da bi pospeševala ti- j kov in doseglo rekordno šte^ hotapstvo, vendar pa se pri-1 vilko 19.164 oseb.
med "cenami'"cigaret v" Trstu . istem mesecu povečalo: stevi- i	J*nritRČ?u1oH	kl^Fpe	več. Pri delu so stalno «vpre-
in v Italiji sedaj ni .več. tako ] lo brezoselnih za odstot-j	^	^apr^e	V iZ
POZI\l TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE RIMU
1907 prenesli v novo stavbo j ! in od takrat je ostalo vse pri , ; I starem, zaradi tega imajo ved-] no stroške za popravila na--, prav. Pred nekaj dnevi so mo- \
I rali n. pr. popraviti s tisk in j j so imeli 12.000 lir stoškov. j ! Srenja nima od oljarne p oseb- j j nih dohodkov, le toliko, da i \ krije stroške za delovno silo,!
kurivo, luč in popravila na-j I prav. Pa tudi drugih dohod- \
I kov in kapitala nima srenja,|
! da bi nakupila nove stroje in* j napravila novo moderno oljar-j no, kakor bi bilo treba. j Oblasti, zlasti Kmetijsko j | nadzorništvo, bi morale nudi-j | ti boljunški srenji vso potreb- j
   —   	"	no pomoč, da bi lahko v. Bo-i
,	,	....	liuhcu zgradili moderno oljar-
v zvezi 7. načrtom za usta-, m gospodarskih ustanov	j no Letos delujeta samo oljdr-L
novitev integralne proste co- nam dokazuje dejstvo, da so	v	Mačkov-'
%, razen nekaj minut, kar
ato čakanje ter prekuhavanje, olje ani bi bilo boljše in bi vrh vsega več pridobili. S takimi napravami, kot jih imajo, dobijo iz 85 kB °ljk od 15 d° 18 1 olja, z moderno opremo pa bi ga dobili od 5 do 7 l več.
GLASBENA MATICA v TRSTU
V soboto 8. januarja 1955 v AVDITORIJU v TRSTU
«Večer jugoslovanskih narodnih pesmi»
Sodelujejo:
Pevski kvintet aLisinskin (Radio Zagreb) - Gorenjski kvartet (Ljubljana) ter solisti DANA FI-LIPLIC, ANGELKO NEŽIC, FRANE KOREN ter BOŽIDAR IVANIŠEVIČ
Na sporedu so slovenske, slavonske, dalmatinske, bosanske, makedonske in medjimurske pesmi.
Vabila bodo na razpolago od četrtka dalje v Ul. Roma 15/11 (SHPZ).
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
EMiSi iliimi«
Bij riiBia uiti irioi u irel
Upali /e, da bo predlog sprejet in vprašanje proste cone pomaknjeno iz krajevnega okvira
Sodnik potreboval tolmača
ker |e bil obtoženec iz južne Italije
Obtožen je bil tihotapstva bencina ter lažnega obtoževanja agentov finančne straže
Ze večkrat se je zgodilo, da je kak predsednik moral po-
novitev integralne proste cn™i	--j-j-■	■ Hol liincu *n v.. Mačkov-' magitf s tolmačem za zaili-
ne za Tržaško ozemlje je u- s*.oidi*\s| go pon usKe usia-,	o{)<, pa ,tu vepri.n >riti tevanjc obtužencažali prič. To
redna komisija trzasze trgo* nove. ' organizacije, zdrn ni a. . larinski. Le na Planjah pa vedno za slovenščino. nem-novemnru	•goo	I	vinske zbornice sklenila po-	veli o -političnih strank in	i}J^j0- Udobno oljarno, a zdaj	e-fno ali kake druge jezike.
Cene na	V	tržaški I	zvati .posebnl od°0r drzavnlT!	,	or nmzacij, špristopile v «Od- .	. vmeg driavna meja in je	.Zgodilo pa s<* j c. da je moral
nimajo v o,:	Dved-	podta^n - v Riniu, za pro-	la	ustanovitev	proste co- treba vsekakor poskrbeli :a 'predsednik imeti tolmača tudi
notranji "«•	.	bile	učevanje tržaških vpra aii.i. na.t i ny)) „jj p .pzražile solidarejfcs: j	‘ na Tržaškem, kjer uspe- ža italijanščino. V zvezi:s tem
vsem blag., v tranzitu, a	|	prouči na kraju sam- (v ir-I s ton, 0(i!j0ron,.	j	,,,, Dj, n. ta sta Breg in deli kroži v zadnfčrrT čtsu po me-
stabilne. vena gvvcjc
'	nekoliko	olajša-
Jugoslavije zni-
pa ,n*	\	zvati posebni odbor državnih
rb	podtajnikov v Rimu, za pfto; v
temveč pied-1	tržaških	vprašanj,	na?;
i prouči na kraju sam- (v Tr-J stu) morebitne možnosti za
se )e za:	B|
žaU* ztl odst., cena telet pa dvignila « 6 do 7 odst. Pada cena popra, rahlo raste cena kave m j* nadalje se dvigajo cene lesa v tranzitu in na notranjem tržaškem trgu.	.	...	.
Zaposlitev industrije^ se	tu_	.	darPva	na§ega	področja	in
dl v novembru ,nl pr	;	izdeluje	predloge	za izkorišča-
izboljsala temveč	p-	I	nje mestnih gospodarskih'	vi-j:
novno opravka z zna	!	-£,	vpiivppn	nomena.	k
nn odb#rom..&	#.	V	'oljka,	to' sta Breg
I Miljskih hribov. Največ olicjlatu. lieč . 4H»esu»C.. Jcai4 se je ekstratentOThilm csrinsiu re-,	..	mSSSSSarn-	*	-- Vnih n&fflfov j™ pri Borštu, zgodilo na 'našem sodisču tožim za Trst in	druge «krepe	,	„	nrolpčlnpna	flihiniil	'	Mcmanjih,	Boljucu,	Mačkov-\krat pa je e*t|	resnica. Na
za izboljšanje	gospodarstva	i\0neC	piOlCilllcgcl	,	rfah hn‘ pod'DOlino.	Pred left-j zatožrii klopi je namreč sedel
mesta.	1	• T	i	ie bilo več	oljk tudi	pod. Kon- g.j-letni Giuseppe	Esposito, ri-
Gornji- poziv	izredne komi-	j	V	Sli U(j0nH lOVSfnB	SlfO|0V	j	t60T?eZorrt,	ir?	pfobreži-; bič po poklicu in	rojen nek)e
sije tržaške' trgovinske zbor-	'	w	TII	^	no, a so skoraj izginile P.o j v južni. Itplijr. Njemu ki je
nice, ki se ukvarja izključno i .	Tovarne	sVofev	4!;	hudi zimi- leta 1929. Središče j bil skupno z Enmjom Ghirar-
ašanji izboljšanja gospo- ^hlln St™ £Lnf! je torej Boi junec' i« je zahte-j dijem 29. novembra letos po-
prenehalo protestno, gibanje; le -----. -v, -	__.	,,
delavstva proti povečanju ; ^‘^^osmvi sodobna o-
norm. Na uradu za delo so se natiV^eč? Td6T?oiif Ap f §pb-Hi.zVi*tnelr
^aniem obsev a proizvodnje in j rov. je zelo velikega pomena. u;>l?neviCvi paritetne komi-s Slabšim- izkoriščanjem na- ; Dosedaj se t^ov °sfa j - j sij ki bo sesfitifjtfHi^JP^red. prav. Tako se znižuje obseg; niča sei m	&	Savnikov	Delavske- zveze ih
predelanega Butovega mine , J P DOzivu re'čeno naj ; Delavske zbornice ter pred-ralnega olja v tržaških cisi-1 J	držaniv	podtaj-j stavnikov ravnateljstva CRDA.
Ijarna, popGlttomcu- upravteenu, Pred nekaj dnevi je obiskal in, .si ogledali.ppljunško oljar-
noči na morju, se je približal finančni patruljni čoln. Ko so agenti - stopili?- na Ešpositov čoln ser začtši pregledovati
( GLEDALIŠČE VERDl)
Nadaljuje se prodaja vstopnic za parter in. balkone za drugo predstavo Wagnerjeve opere «Le-teči Ho-landec)), ki bo za dnevni red v vseh prostorih v nedeljo ob 16. uri.
( stalno dramsko gledališče )
Teatro Nuovo: Danes 1. jan. ob 21 uri Hussorjova komedija v treti dejanjih »Kuhinja angelov« za red’ C.
Obiski dedka Mraza
Otroke III. okraja bo dedek Mraz obiskal in jih obdaril jutri 2 januarja 1955, in sicer ob 15. uri v dvorani v Ul. Montecchi štev. 6, IV.
Istočasno jim bo Pavliha s svojim odrom pripravil veselo uro.
nicah in se	tudi na rem skr-:	1	Ta	komisija bo	proučevala se-
torju ki je	bil po vojni ved-	nikov ugotovi ce	obstajajo | ta	ko ‘j	p . ^
no izredno	ugodno zaposlen,	|	al: ne možnosti za	ustanov^-1	1 pQ pQtrebi	tudi funkcio-
vemtfru so^ako^'tržaških či-j log oz. poziv nujen, da se vsa . nar urada za delo. Svoje delo stilnicah predelali 403.023 sto- j dosedanja akcija za ustanovi- ! bo morala končati v 60 dneh tov Medtem ko so v novem- i tev proste cone pomakne iz j ter nato o njem poročati.
bru’ 1953 602.556 stotov. Pro-! dosedanjega krajevnega okvi- |	—----
izvodnia prvi 11 mesecev te-1 ra in zajame tudi visoke rim-1
kočega leta pa znaša 5.378.429 | ske državne kroge, ki imajo j Obaarilev Ofrok stotov in prvih 11 mescev | zadnjo besedo pri tej odlo-j	jul	j	invafldov
1953 leta pa 6.427.963 stotov., citvi.	i	Paaml	°
V novembru pa imamo tu- Upajmo da bodo v Rimu, Zveza vojnih invalidov NOV
■ jg«* «ss \sss se«	s
z&s*s: K-rsr«“
kom italijanskih turistov. Oba ogromna vecma prebivalstva i Udov NOV
stiskalnici oljk v Boljuncu
Pri rocm
v.
V >S > -	;
JI
knjige v katerih mora vsak ribič vpisovati količino bencina, ki jo dobi v ribolovne svr-he znatno ceneje kot avtomobilisti. Med pregledom so našli okrog 7Q litrov, ki jih E-sposito ni vpisal. Zaradi tega je dobil ukaz, da obrne svoj čoln proti nabrežju in to je pod kontrolo agentov tudi storil. Med vožnjo proti obali pa je hotel Esposito zliti benci v morje, kar pa mu je agent preprečil.
Cim je Esposito pristal, je skočil s čolna in izginil. Nekaj ur kasneje pa se je vrnil ih tedaj je kratkomalo obtožil agente, da so mu ukradli 25.000 lir v gotovini.
. Naravno je, da so moža aretirali in med zasliševanjem je Esposito pojasnil, da je' benj cin našel v dveh'sodih, ki sta plavala na morski površini. Obtožbo proti agentom pa je seveda zanikal, vendar mu to ni pomagalo, kajti poveljstvo ga je prijavilo sodišču pod obtožbo tihotapstva in da ni plačal trošarinskega davka. Obtožili so ga tudi, da je hotel najdeno količino bencina uničiti in končno, da je lažno obtožil agente tatvine.
Esposito je med razpravo govoril v svojem južnem, tudi sodniku nerazumljivem narečju, zaradi cesar je moral predsednik poklicati prevajalca ln to nalogo je odlično izvršil v dvorani službujoči agent civilne policije.
Lahko rečejo, kar hočejo-..
.. . lahko delajo kar hočejo: iialivnega peresa BEitNUM ne zna 1 nihče pcsueinau. BEHNUM je izredno nallvpo pero za vse sloje. 25" popusta delavcem in uradnikom. Cena 1.000 lir z jamstvom uri PAPIRNICI IN TISKARNI
U. Bernardi, Trsi. Ul- Mazzini 44
Novi znamki
Od 31 XIX. dalje sta pri vseh poštnih uradih v prodaji znamki za 25 in 60 Ur, posvečeni spominu Ameriga Vespuccija ob 5 stoletnici njegovega rojstva. Za frankiranje bosta znamki veljavni lo 31.XII.1955, zamenjati pa ju bo mogoče do 30. jun. 1956.
Urnik trgovin
v zimskem razdobju
Prefektura - upravna služba - je po presoji razlogov, ki jih je navedla Zveza trgovcev z mesnimi proizvodi, dovolila, da bodo lahko odprte mesnice, v zimskem razdobju, ki velja od 1.12.1954 do 28.2. 1955, ob sobotah in pred prazniki od 7. do 13: in od 17. do 19. ure, s čimer so preklicana določila, ki :so doslej veljala glede tega.
C I T A T E L J I in NAROČNIKI!
Kdor poravna celoletno naročnino za 1. 1955 v znesku
3.200,— LIR pred 31. t. m, prejme v dar lepo slovensko knjigo. Ne zamudite ugodne prilike.
Uprava
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
OTROCI, ZENE, DEKLETA!
V prodaji so mCICIBANb in »PIONIR« štev. 4 ter hNASA ZENAn št. 12.
Kupite slovenski namizni beležni koledar, ki ga je izdala Dijaška Matica. S tem boste podprli šolanje naših revnih dijakov.
Darovi in prispevki
Trampuš Neva daruje 1.000 lir za Dijaško Matico.
Vlasta iin Aomido Ukmar darujeta v počastitev spomina 10. obletnice smrti pokojne mame 2000 lir za Dijaško Matico. Gabrijel Mihelj daruje 500 lir za Dijaško Matico.
I Največ časa so v
četrtek
SEJA SOVODENJSKEGA OBČINSKEGA SVETA! Pokrajinski svet odobril
_	.	.•>j proračun za ielo 1955
Dodelitev obcinskep zeniipsca
za spomenik padlim borcem n žrtvam
V lelu 1955 naj bi napeljali električno razsvetljavo na Vrh, zgradili otroški vrtec v Kupi, asfaltirali javno cesto v Sovodnjah itd.
V obnovljenih prostorih so- v službi, čeprav je znano, kako | sovi proti enemu vzdržanemu
visoka je brezposelnost v drza- (SDZ, obrazložitev:	spomenik
vi in koliko mladih ljudi še i naj ne Jjo na občinskem pro-vedno nima poklica niti za- štoru in naj bo postavljen tudi stvom župana Jožeta Ceščuta. j sluzka.	j	Padlim iz prve. svetovne voj
Po otvoritvi seje je župan iz- i O četrti točki pa se sovodenj- ne) sklenil brezp a n .	,	j	potrebe	proučevanj
razil v imenu občanov in ob- ski občinski svet ni_ >»ekel. !	p™stor	“	|	pogodb.	Kot	je	znano,	so	P*
vodenjskega županstva se je v četrtek zvečer sestal sovodenj-ski občinski svet pod predsed-
, popoldne pokrajinski svetovalci v .Gorici porabili za pre-; gled proračuna goriške pokrajine za leto 1955. Posamez-; ne postavke proračuna je ci-] tal dr. Gaspardis in več ali manj so se pri vsaki oglasili tudi diskutanti, končno pa je bil proračun za leto 1955 odobren s 14 glasovi proti 3 vzdržanim.	■	,
Na dnevnem redu je bila tudi razprava o resoluciji pokrajinskih svetovalcev Bergama, Toroša in Poletta glede
a kmečkih
sok letni prispevek goriške občine za nadaljnje vzdrževanje mestnih prog. Podjetje Ribi je začelo prevažati Goričane s 1. aprjiiom 1935. leta takoj potem, ko je bil odstranjen v Gorici tramvaj. Prevažalo je meščane celih 20 let ter bi nadaljevalo svojo službo, če bi bolj upoštevalo težavni položaj goriške občine. Danes bodo vozili že novi avtobusi podjetja Astar iz Trsta in upamo, da bodo zadovoljili potrebe Goričanov in okoličanov.
činskega*	sveta” občinskemu	|	marveč je sprejel predlog zu-1 padlim žrtvam	sovodenjske
svetovalcu	Andreju	Tomšiču	I	pana, da se o stvari najprej občine v drug. svetovni vojn,,
sožalje za	nedavno	smrt nje-j	razpravlja z goriskim prefek- j Prt sesti točki	so prišla na
;	tom in se šele potem dokončno i vrsto javna dela	v novem letu
šlo za pri-! 1955. Vtem letu naj bi se iz-
gove sestre.
V prvi točki dnevnega reda ! odloči. Tu je — -- r- - ,	del»	ki
so sovodenjski svetovalci raz-j tožbo trgovcev v sovodenjski vršila predvsem_ tista dčla. ki
v letos-
pravljali o prošnji orožnikov j občini, proti 50-odstotnernu do niso bila °PravUe"a	.
“	stizs,I	i sr*
2S£ vsst “ “““! srsr ssszssss-1 -	s««
Dolgo časa so se zadržali na j ju njenega pioračuna. vprašanju plačila najemnine Zatem je župan prostorov, v katerih prebiva prošnjo krajevnega odbora rupenski župnik. Lastnik iup- , SFS za dodelitev občinskega nije je zvišal najemnino pre- j prostora pred občino za posta-pozno da bi lahko občina žvi- vitev spomenika padlim 0or-sano vsoto vnesla v proračun , c'em za svobodo v zadnji vojni, za leto 1954, zato je 7 svetoval-j v diskusiji se je večina izrekl i cev sklenilo plačati najemnino j za dodelitev naprosenega pro- (	,
za rupensko župnijo v isti vi- j štora za spomenik, ki naj bi j šini kot vsa leta, trije občinski | bil postavljen vsem žrtvam u svetovalci pa so glasovali proti, i druge svetovne vojne. Prošnja Pri razpravi o spremembi j jt- bila za sovodenjske občinskega pravilnika, ki ure-| vendar pa so se oglasile, tudi juje delovno stanje občinskih , druge frakcije s prošnja da se uradnikov in delavcev, je ob-; postavi spomenik skupno in
činski svet na predlog sveto- sicer za vse Padle zr‘v® 17 valca Andreja Tomšiča »oglas- ■ Gabrij Rupe in l.eci. Vrti pa sklenil ohraniti staro do- ] |io najbrž postavil spomenu.
katere morajo vsi | posebej, ker je precej ca Ja. mn ki dose- I 0d Sovodenj. Sicer bo to vpra-
65. leto, stopiti v pokoj.! sanje in sploh vse pi............
ireč bil- da ; zvezi s pc
sebno graje vre
dne pogodbe
Goriški občinski svel se bo sestal prve dni januarja
Razdeljevanje paketov predsednika republike
V ponedeljek. 3. januarja ob 16. uri, bodo razdelili v Avditoriju v Ulici Teatro Romano v navzočnosti predstavnikov višjih krajevnih oblasti 1000 darilnih paketov, ki jih je daroval predsednik republike potrebnim mestnim otrokom za «Praznik matere in otroka» (Befano).
V manjših občinah bodo raz-d"!jevali darilne pakete v naslednjem redu' v torek, 4. januarja, ob 10. uri v Miljah (200 paketov), ob 11. uri v Dolini (100 paketov), ob 16. uri na Renentafcoru (50 paketov); v sredo. 5. januarja, ob 10. uri v Zgoniku (50 paketov), ob n uri v Devinu-Nabrezim (100 paketov). Mesta, kjer bodo v manjših občinah razdeljevali pakete# bodo se naznanjene*.
TELEFONSKh ŠTEVILKI ZA HUM E P NUJNOSTI rtdeči kril - B0 Gasilci	2
Policija	2	•
Prispevki za novoletno jelko
Amalija Zink 1000, B’rančiška Žitko 500, P Birsa 200, V. Pše-nička 300. M Žerjal 200, I. Mahnič 150, R, Kozman 150, E. Vrabec 300, Ivanka Novak 50, Josip Jursmovič 100, Anica Rau-ter 500, N.N. 200, A. Pavlica 500 (din), J. Mengeman 100, T. Trobec 500, I. Kariž 100, D. Kavčič 100, Angela Novak 500, Mihelčič 200, N.N 1000, I. Bi-gulin 200, L. Natlačen 100, S. Lavrenčič 500, N. Mihelj 150, M. Ižanc 500, Tavčar 500, F. Valenčič 200, Ivan Novak 300, A. Saksida 150, P. FrandoLič 200, N. Furlan 500, C. Benčič 500, Iv Susič 3000 (v blagu), K. Benčič 300 T. Pirjevec 300, A. Vidmar 250, A Gombač 300, I. Bambič 500, družina Mrak 1000, S. Prinčič 500, I. Kosovel 300, S, Am-brosi 1000.
na pihala; 10.15 Cijkovski: Koncert za violino in orkester- 11.00 Zabavna glasba; 11.30 Mozart: Kvintet v c-molu; 12.00 Operna glasba; 16.00 Oddaja za naše malčke; 16,30 Slovenske narodne pesmi; 17.00 Plesna glasba; 18.00 Rahmaninov: Koncert Za klavir in orkester št. 2; 20.00 Šport; 20.05 lz operetnega sveta; 20.30 Zabavna glasba; 21.00 Poje zbor Slov. filharmonije: 21.30 Čajkovski: Hrestač, su:ta št. l; 21.51 LeoneavaJ'o: «Glumači», opera v 2 dej.; 23.05 Tangi in valčki.
'1' It K •
11.30 Simfonična glasba; 13.25 Glasba po željah; 15.00 »Deklica z Zahoda«, slušna igra v 3 dej.; 17.15 Fantazija iz operet; 19.00 Za ples; 21.30 Kaneert lahke glasbe.
KOPE R
254.6 m ali 1178 kc Slovenska poročila: 6.30, 7.45,
13.30, 14.30, 19.30 in 23.30 Hrvaška poročila: vsak dan otr 20.00.
Italijanska poročila: 6.15 12.30,
17.00, 19.00 in 23.00,
Slovenski pregled tiska: vsak
dan (razen nedelje in ponedeljka) ob 6.50.
Italijanski pregled tiska: vsak dan (razen nedelje in ponedelj. ka) ob 6.15.
8.45 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice; 9.15 Novoletni simfonični koncert; 10.00 Dedek Mraz je obiskal naše malčke;
11.00 Novoletna voščila v ital.;
12.00 Glasba za vas; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Kronika starega leta; 15.30 Novoletne čestitke; 16.30 Ko stopamo v novo leto; 17.03 Zabavna glasba; 17.30 Dedek Mraz pri mikrofonu; 18.50 Šport; 19.15 15 minut dobre volje; 20.15 Koncert popularnih opernih arij in duetov; 21.00 Slušna igra: 22.00 Labikib nog naokrog; 23.10 Glasba za lahko noč.
SLO V K # 9 ,1 A
254.6 m ali 1178 ke Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00, 12.30,
15.00, 17.00. 19.00 in 22.00.
6.00 Veselo Novo leto (pester glasbeni spored); 8.00 Novoletna čestitka; 8.05 Pisan spored veselih narodnih pesmi; 9.00 Za pionirje . Vida Brest: Rojenica pod gorami; 9.30 Lepe melodije;
10.00 Od hladne vojne k mirnemu sožitju; 11.30 Leto dni nove skupščine; 11.40 Lahek opoldanski glasbeni spored; 12.45 Lahka glasba; 13.00 Želeli ste — po-slusajte! 15.15 Zabavne melodije; 15.-0 Andre Maurois: Dežela 36 tisoč želja; 16.10 V valčkovem ritmu; 16.30 Zabavno novoletno popoldne: 18.00 Prikaz gospodar, ske graditve 1954; 18.30 Promenadni koncert; 19.30 Zabavna glasba; 20.00 Hej oblaki preko polja — kam? 20.40 Orkestralna glasba; 21.00 «Glasba ne pozna meja« . reprodukcija VII. oddaja mednarodnega glasbenega festivala severozahodnega nemškega
radia.
Zveza vojnih invalidov NOV želi svojim članom in njihovim družinam srečno in uspeha polno novo leto.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT ■
Trsi
Z motorjem v žensko
Ob 11.45 se je 32-letni Albert Stokovjč. iz Ul. Economo med vožnjo s svojim motorjem Po Ul. Mazzini zaletel v 72-Iet-no Aleksandro Jendel, rojeno Losenav stanujočo v Ul. Com-merciale., Ponesrečenka se je zaradi poškodb zatekla v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč ir. odpustili s prognozo okrevanja na domu v 4-5 dneh.
Dva pešca pod avtom
Malo pred 13. uro so sprejeli na II. kirurškem oddelku 70-letnega Domenica Gianna Carla z Reške ceste, ki ni znal pojasniti, kako se je ponesre-
,	....	.	  1	čil. Namesto njega je nezgodo
Kakor javljajo, bo prva seja	, obrazložil 22-letni Giuseppe
goriškega občinskega sveta	že	I Stopper iz Ul. Campanelle, ki
med	velikimi poljedelskimi	i prve dni januarja meseca.	Na	j je izjavil, da je 011 med vož-
lastniki in njihovimi koloni v j dnevnem	redu	je	več	novih	nje>	s	^ojim	avtom	podr
r- ,	♦„vv, f/o-	ukrepov,	med	numi	razne	na-	VTlanna	Carla	na	tla	v	irenui
naši pokrajini. O tem so go	| ep . mea njim.	j	ku, ko je slednji hotel preko.
orili	tudi vlagatelji resoluc	,	-	,	račiti cesto. Ponesrečenec bo
ie. Odgovoril je predsednik j potem razne spremembe Pla'1 okreval v 10 dneh.
;ir. Culot, ki je omenil sploš- : vilmkov za gonski trg. izvoli- | Med Drekorafen;em Trga no diskusijo v parlamentu, i tev nove občinske komisije za j Valmaura se je v 75-letno Ma-kjer pripravljajo nov zakon ; dodelitev stanovanj prebival-j rjj0 Cerovac, vdovo Prodan iz o kmečkih pogodbah. Jtolegjcem. ki so brez njih. Vazna	1 Ul. Pane bianco 1. zaletel s
tega	ie dr Culot poročal o	j točka pa bo tudi pregled	in	, svojim topolinom 35-)etni Ga-
vrtca v Rupi ter asfaltiranje! ^	MedicijU	j	odobritev proračuna občinskih , stone Dazzara iz Ul. Fabio Se-
orečbal : sovodenjske glavne ceste. >’o-j ^j 'grškega kmetij- podjetij. ^	™	*>-
leg	tega	pa	naj	bi	se	popra-	|	^ jn predvsem za re|iteV
vila tudi	cesta,	ki	vodi na	Pec.	.	:,.minsko.gradiseanskega pro-
Obenem naj bi se popravili j	Znano	je, da se na-
ohcestni itirki in po n,< " °" 1 j , r{U za izsuševanje tega dela postavila javna telefonska -go-1	upjra	družba	sadE,	....
redvsem kar so tiče njenega j ao 12- ure pa je dežurna lekar.
n
Kino
v
Skedenj
//
zeli svojini obiskovalcem srečno novo Zeto
na Vrhu. Za popra-c na pokopališčih i občini je občina I
DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14 . tel. 29-72; od 8.
j j rfs p o v k a za finansiranje te- j r.a Urbani-Albnnese, Ul. Ros-
dodelila’ 230.00a lir. katerim naj	bl dob{li zaposlitev
hi se pridružila se zimska po- . )evUnj brezposelni v goriškl
moč in bi se ta dela opravila j takoj po dodelitvi te pomoči sovodenjski občini.
a velikega javnega dela, pri sini 1 tel. 24-43.
zaposlitev	—
..	—	e-K	■>	;	£	lj*	t
K
Ukrajini.
’ z-id n Ja to 'ka ‘ pa so bile | P0 meS|U Že VOlljo 3v|obuS< ’ vJroi
vr.Fti tronarinske lestvice za '	‘
i '1955. no katerih naj bi se
S n o
CORSO. 15: «Toto išče mir« Toto in A. Ninchi.
vero, ko je bil namenjen domov. Zensko so morali zaradi poškodb na glavi in omedlevice odpeljati na II. kirurški oddelek. kjer so jo pridržali s prognozo okrevanja v 15 dneh.
Roka v stroju
u ucerai no usnss
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE J
Dne 31. decembra t. 1. so se rodili v Trstu 4 otroci, umrlo ie 7 oseb, poiok pa je bito b.
POROČILI SO SE:	mehanik
Michele Varesano m sospodtoja Laura Gulič, mehanik Luctapo Cok In gospodinja Mana Angela Busan, trgovec Giorgio _ Vlila .n gospodinja Anna C1'2'l,m!znj.1 Darco Savron in gespodtnja Anita Sinkovič, zobozdravnik Milan Svab in zobozdravnica Turk, delavec Aid« Se:^i‘nip ^ spod.nja Anna Maria Calligaiis.
UMRLI SO:	82-letna	n Linda
Massari. 78-1 etna Ermiia Band el-li vd. Lorenzini 78-letna Ernesta Seraf ini roj. Romano, 59-le.tni-Ivan Gerdevlč, 50-letna Angelina Fraruil por. Ferrin, 90-letna tr-minia Conti vd. Bracardii 86-let-na Ersilia Buriani vd. Magrlni.
loterija
BARI	41	59	27	56	,4
CAGLIARI	48	<	2»	10	82
F1RENZE	70	61	75	80	10
GENOVA	6	2B	®4	b5
MILANO	8	34	43	68	21
NAPOL1	24	71	60	31	67
PALERMO	16	74	71	9	14
P.OMA	72	39	44	84	88
TORINO	47	41	6	16	4
42 80 51	5 26
Rossetti. 13.30: «Od tu do večnosti », B. Lancaster.
Excelsior. 13.30: iiKavalirji okrogle mize«, R. Taylor, A. Gard-ner.
Penice. 13.30 «Ulixe®>, K. Douglas, S. Mangano.
Nazionale. 14.00:	iiPoljubi me,
Katica«, K. Grayson, H. Keel. Filodrammatico. 14.30:	«Otroci
stoletja«, D. Martin, J. Levvir. Supercinema. 13.00: «Kruh, ljubezen it. ljubosumnost«, G. Lollobrigida, V. De Sica. Arcobaieno. 14.00:	iiGladiatorji«,
V. Mature, S. Hayward.
Astra Rojan. 14.30: «Zgodba Glen-na Millerja«, J. Allison, J. Sievvart.
Capitol. 14.00: »Mambo«, S. Mangano, V. Gassman.
Cristallo. 14.00: «Od tu do več posti«. B Lancaster.
Grattaclelo. 14.00:	((Neapeljsko
zlato«, S Mangano, De Sica. Alabarda. 14.30: «Steza slonov«, E Taylor.
Ariston. 14.00: ((Počitnice v Mehiki«’ J Povzeli.
Arinonia. 14.00:	«Smer Mongo-
lija«, W D. Taylor.
Aurora 14.30: «Romeo in Julija«, S. Shentall.
Garibaldi. 14.00:	«Vchun rdečih
jopičev«, G. Montgomery.
Ideale. 14.30: »Rob Roy, škotski ropar«, R. Todd.
Impe.ro. 14.30: »Romeo in Julija«, S. Shentall.
It.Uia. 14.30: »Mala svetnica«, V. Lisi.
S. Marco. 14.00: «Teror Londona«, P. Lavvford.
Kino ob morju. 14.30:	«Napad
apašev«, R. Voung.
Moderno. 14.00: ((Invazija ZDA«, G. Moor.
Savona. 14.00: »Podeželska ljubezen«, ’ J Povvel.
Via e. 14.00: »Skobec v Fort-Nia-gari«, L. Barker.
Vittorio VeDeto. 14.00:	((Dogaja
se na komisariatu«
Azzurro. 14.00: »Rabljeva zanka«, D. Reed Belvedere. 14.00: «Scaramouche», S. Gra.iger,
Marconi. 14.30: »Plameni v Kalkuti«, D. Darcez |Massimo. 14.30; «Yar,ikee - paša«, R Fleming.
Novo cin«. 14.30: «Morski ropar in princesa«, B. Hope.
Odeon. 14.30:	»Najbolj smešna
predstava sveta«, Toto.
Radto. 14.30:	»Damaščarka«, R-
Hudson
Secolo. 14.30: «Tomah3wk». Venezia. 1430; «Preža na dnu morja«
Sk"JenJ. 15.00: «Ana, vzemi puško«.
Kino na Opčinah, 15.00: »Rešite kralja«, A. Dexter, J. Lavv-
D V OST A NO V AN JS KO HISO pro.
d;am {icd ugodnimii pogoji v Boljuncu štev. 220.
LEPO SOBO s kopalnico, tele-fenom in dvigalom v cenrru' oddam. Telefonirati na 42-108. MNOGO KANADČANOV evropskih narodnosti se želj poročiti! z Jugoš)ovanikamj do 40 let. Interesentke naj javijo svoje naslove generalnemu zastopniku znanega nemškega instituta Flidt. ner za Kanado: Mr. Ludvik Rati-ter, 117 Hunter St. West, Ha-milton-Ontario, Canada.
KOLESA: otroška lir 9.000, žen-ska m moška lir 8.000, motorna kolesa po j,j,r 52.000 na obroke. Marcon, Ul. Piet4 3.
' E'1'1'A privatno naprodaj, izredna priložnost. — Informacije Ostuni Moto, Machiavelli 28. MLADO DEKLE lepe zunanjosti l5Ce . kaiiršno koli zaposlitev, sprejme eiužbo tudi za praznike. Naslov na upravi lista.
Potovalni in turistični urad ((ADRIA - EXPRES»
Ul. Cicerone št. 4 priti.
Telefon 29243 Prireja večdnevna ali tedenska zimovanja v gorskih krajih na primer na Pokljuki, v Kranjski Sori, na Bledu, v Bohinju, Planici itd. po najugodnejših cenah. Razen Jega preskrbi v najkrajšem času individualne turistične vizume in tranzitne vizume ter prireja kolektivne izlete za tu in inozemstvo.
no
iočbo, po
občinski uslužbenci
žejo
Novi predlog je nam
po tem letu občinski usluz- j Ur benci lahko ostanejo še naprej
P
Ibor. Občinski svet. je z 9 gla.
po
Irošarina na
Občinski švet je ! klep. po katerem se v bo trošarina 'določala v isti I pomeni ka višini Vakor "doslej, računajoč, pravljslm pri tem spremembe cen različ 1 vetov.
Močila, redmetr Itfbril o 'treša
podjetja Astar iz Trsta
pri
Včeraj opolnoči je
tibi prenehalo upravljati nestni avtobusni promet. Kot
e znano, je prišlo do tega za-adi nepopustljivega stališča lodjetja, ki je zahtevalo vi-
Kmalu po 10. uri so z re  _______________
šilnim avtom	pripeljali v bol-	j	VENEZIA
nišnico, kjer	so ga sprejeli	-
ns ortopedskem oddelku. J8-	VREME	VČERAJ
letnega Rudolfa Križmančiča ■ Naj višja ^"»“ratura . iz Bazovice it. 93. Križman-	v	pj,rastu,	veter 29
čič	se je med delom pri grad-	^ vzhed-sever-vzhed, vlaga 43
15:	«Pohod Kybrov»	! nji	občinskega sedeža v Doli-	odst., nebo jasno, morje razgi-
T.	Power,	panoramsko plat-	ni	po nesreči postavil roko	bano, temperatura morja 9,4.
no.	j	nied kolesje betonskega	me
NOČNA SLUŽBA LEKARN
vmtfov» B Rti«	i-e<aio zannje ciene greainva Benuss-i, Ul. Cavana 11; Rdeči
TiuiToriiA i(=. W	..	.	in prstanca desne roke.	križ, Ul. Settefontane 39; l k-
VnTOnlA. lo. «Dve sirotici», v ,x x.x . . .	u;1	cioJa Ul Oriani 2; Ptzzul Cigno-
M. Bru in M. Vitale	Križmančič	ki je bil zapo-	^ korzo	Italija 14:	Ravasim,
MODERNO.	15: ((Vojna steza«	'	prJ ^radber> *a.dnW na	Trg Lihe. ta 6: Alla Sa'ute Ul.
i	vuJ«d stLza»,	Opčinah, bo po mnenju zdrav-	Giul a l; Ver nar i, Trg Valmau-
D. Jogger.	i	nikov okreval v 20 dneh.	1 ra 10.
SOBOTA, 1. januarja
< 11 N I’ ■ >
8.30 Lahka glasba; 9.00 Slovenski motiivi; 9.30 Igra gedoa
f?/A
A. D £ X t Z L. ETJ
Izleti, ki bi morali biti 31. d c.inbra '954 1. m 2. januarja 1955 za Pulo in Rovinj, so preneseni na 8. m 9. januarja 1955.
Izleti za Tomaj, Dutovlje, Komen in Kostanjevico, ki so bili napovedani za 31. dec? uibra 1934 in 1. januar 1955, so preloženi na S. januar 1955.
Vsi ostali izleti bodo ob novem letu.
Vsa pojasnila pri
«AI)Rl A EXPKES» Ul. Cicerone št, 4. priti.
Telefon 29243
DOdietje I CENTRALE. 15: »Ježa rdečih | ža!ctj' ki mu je dobescuno ori-
poaj. j.  u n,,—	I	»ekaRi	zadnjp	člene sredinca
in prstanca desne roke Križmančič, ki je bil zapo
PUTNtK
POTOVALNI UR VD ’ U T N I K — SLOVENIJA
s svojimi poslovalnicami, vam razkaže na svojih izletih in potovanjih po Jugoslaviji vse, kar je najlepšega in najzanimivejšega
Poslovalnice in menjalnice:	Ljubljana. Maribor,
St. IliJ, Celje, Novo mesto, Kranj. Jesenice, Postojna, Sežana, Sežana drž. meja, Gorica, Gor. Radgona
Prodajamo vse vrste vozovnic za Jugoslavijo in inozemstvo, rezerviramo mesta, menjujemo valuto in čeke; posredujemo potne dokumente itd.
Meseci minevajo pravic pa ni...
Dne 5. t. m. poteče četrt leta, odkar je bil sporazum uiadno objavljen
Ko se je londonski sporazum o Trstu pripravljal, ga je prebivalstvo Svobodnega tržaškega ozemlja pričakovalo z napeto radovednostjo, najbolj pa slovenski del prebivalstva, saj je slovenski tisk od 1945 do 1954 prenapolnjen s tožbami, sklepi in ugovori zoper protislovenske zakone in odredbe, zoper vsakodnevno zapostavljanje in neenakopravnost prav tega prebivalstva. Kdor bi zbral vse objavljene resolucije tržaških Slovencev zoper krivice, ki so se jim godile v tej devetletni dobi, bi napolnil z njimi debelo knjigo, ki bi bila obenem podrobna zgodovina borbe za najosnovnejše človeške pravice. Z nerazložljivo — namerno? 'zaslepljenostjo so tuje zasedbene oblasti 1945 razveljavile samo fašistične zakone, ki so nastali po 8. sept. 1943, ohranile skoraj vse protislovenske zakone iz dolge prejšnje fašistične . dobe (1922—1943) ter še same dolgih devet let izdajale podobne odloke, ki so bili v kričečem nasprotju z naravnim pravom, z listino Organizacije združenih narodov, z mirovno pogodbo in s Splošnim razglasom o človeških pravicah. Zasedbena vojaška uprava je bila ves čas popolnoma pod vplivom protislovenskih tokov in je le redkokdaj kaj malega popustila. Razmere so postajale za Slovence neznosne.
Uradna objava Spomenice o sporazumu in Posebnega statuta 5. oktobra 1954 je vzbudila največjo pozornost. V vsaki slovenski glavi v Trstu so v tistem trenutku na mah zabrnela vprašanja; «Ali bo zdaj konec zapostavljanja in neenakopravnosti? Ali bomo zdaj zares izenačeni z Italijani v coni B in z italijanskim prebivalstvom v coni A? Ali bomo zdaj lahko prosto govorili in pisali v svojem jeziku v državnih m občinskih uradih in pred sodišči, kakor je to od prvega dne dovoljeno Italijanom v coni B? Ali je res napočila nova doba v naših odnosih do drugega domačega naroda tega ozemlja? Ali bo zdaj »zares konec dvaintridesetletnih krivic?*
S kakšno nestrpnostjo so Slovenci pričakovali od novih dogodkov odgovor na taka vprašanja, pričajo v Primorskem dnevniku članki kakor «Po osmih dneh# in poznejši, ki dan za dnem in skoraj uro za uro spremljajo izvajanje določb novega sporazuma, pozdravljajo in hvalijo pametne spremembe, izpodbujajo k hitrejšemu izvajanju najnujnejših določb in grajajo zavlačevanje, ne-dostatke ali pojave, ki tem določbam nasprotujejo.
Dne 5. januarja 1955 poteče četrt leta, odkar je bil sporazum uradno objavljen in se njegove določbe uradno izvajajo. Ne še vse. Nekatere so se izvedle takoj: razmejitev, . odhod angloameriških in prihod italijanskih čet, izročitev oblasti italijanskemu Vojaškemu poveljniku, nato pa italijanskemu vladnemu generalnemu komisarju in marsikaj drugega. Druge določbe se izvajajo, nekatere hitreje, druge počasneje. Nekatere še niso prišle na vrsto. Za te vlada med tržaškimi Slovenci prav posebno zanimanje, ker se tičejo v mnogih primerih prav njih zamih.
Določbe o človeških
praviculi
Med določbe, ki so za tržaško slovensko prebivalstvo najvažnejše, sodijo prav gotovo tiste, ki govorijo o o-snovnih človeških pravicah, o izenačenju z italijanskim prebivalstvom, o prosti rabi slovenskega jezika v javnosti, Po uradih in pred sodiščem, o popolni prosvetni, kulturni in gospodarski enakopravnosti slovenskega prebivalstva z italijanskim.
Izvajanje teh določb je tako počasno, da povzroča zaskrbljenost in nevoljo.
Na mnogih uradnih stolih Sedijo očitno dobri prijatelji m občudovalci tržaškega župana, ki je zaključil zgodovinsko sejo mestnega sveta 26. novembra 1954 z izjavo: «Finche siederč su questo seg-gio di presidente del Consi-glio comunale, non tollerero che si muti la fisionomia del-la citta; resti stabilito e ctua-ro per tutti che nel Consi-glio comunale l’unica lingua usata rimane quella italiana# (»Dokler bom sedel na tem stolu predsednika mestnega sveta, ne bom trpel, da se spremeni fiziognomija mesta: bodi določeno in jasno za vse, da ostane v mestnem svetu kot edini jezik, ki se rabi, Italijanščina#). Pomembna izjava, važen stol — velika ovira pri uveljavljanju človeških pravic. Vendar slovenski svetovalci, ki dobro poznajo u-radno objavljeni Posebni statut, niso zahtevali, naj župan menja stol, in so že pred njegovo izjavo, medtem ko je sedel na svojem stolu, kar govorili slovenski. Zupan bi se lahko posvetoval z milj-skim županom, ki tudi dobro pozna uradno objavljeni Posebni statut in je slovenskemu svetovalcu pametno do-
imel svoj govor v slovenščini. ] služi, se rado zgodi, da ga
Lahko bi se posvetoval tudi z onimi italijanskimi člani svojega mestnega sveta, ki odobravajo uradno objavljeni Posebni statut in zagovarjajo njegovo zvesto izvajanje. Ce bi hoteli tržaški slovenski mestni svetovalci primerno poudariti, da imajo in so že davno imeli pravico govoriti v svojem materinem jeziku, bi se ne menili več za županov stol in bi govorili vedno samo slovenski. Le ta pomen imajo jezikovne določbe Posebnega statuta. Drugače bi jih vendar ne bilo treba.
Sporazum mora veljati, odkar je bil objavljen. .
Spričo takih dejstev, se. je po treh mesecih, odkar je sporazum v veljavi, vsekakor vredno ozreti na današnje stanje tržaških Slovencev, da se ugotovi, ali se jim godi zdaj bolje, slabše ali enako kakor pred sporazumom. Ker je bil eden glavnih namenov sporazuma ta, da se tudi tržaškim Slovencem omogoči u-živanje človeških pravic, ozrimo se za trenutek na razglas teh pravic z dne 10. dec. 1948, da vidimo, ali tržaški Slovenci uživajo tam naštete pravice.
Clen 15. zahteva za vsakogar pravico do lastne narodnosti in obsoja vsako raznarodovanje, posebno v taki
Generalni komisar dr. Palamara
obliki, kakor ga je vršil fašizem in ga še zmeraj vršijo tržaški državni in občinski uradi s samoitalijanskim uradovanjem za mešano prebivalstvo. Posebni statut ima-namen, da to zlo odpravi; prav zato bi se moral ta del statuta takoj izvajati. Clen 16. pravi; «Družina ima pravico, da jo družba in država ščitita#. Seveda ima to pravico tudi tržaška slovenska družina. A prav slovenske družine je fašizem najrajši razkrajal in razdiral. Isti namen imajo razne protislovenske uredbe še danes, posebno neenakopravnost glede javnih služb in gospodarskih dobrin. Izvajanje posebnega statuta bo moralo zaceliti premnoge rane. Cl. 1®- priznava vsakomui pravico do svobode misli, vesti in vere, člen 19. svobodo mnenja m izražanja. Clen 21. zahteva:	«Volja ljudstva se
mora izraziti s poštenimi volitvami, ki se morajo vršiti periodično... s svobodnim glasovanjem#. Za Slovence v Trstu 50 bile volitve do zdaj prava karikatura poštenih in
svobodnih volitev; na volilnih shodih je vladalo nasilje, prj sestavi volilnih imenikov je bilo mnogo samovolje. Volja slovenskega ljudstva se ni mogla primerno izraziti. Clen 26. brani strpnost in prijateljstvo med vsemi narodi. V tržaškem okolju pa je do zdaj uspevala nestrpnost in sovraštvo do slovenskega prebivalstva. Clen 30. je za tržaške Slovence najvažnejši; »Nobena določba tega Razglasa se ne sme tolmačiti tako, kakor da bi vsebovala za državo, skupino ali posameznika katero koli pravico, da se posveča dejavnosti ali izvrši kakšno dejanje, ki mu je cilj uničenje tu razglašenih pravic in svoboščin#. Tudi ta člen obsoja dosedanje odrekanje jezikovnih pravic na škodo tržaških Slovencev. Kar nemoteno uživajo Italijani v bivši coni B, tega Slovenci v Trstu do zdaj niso smeli imeti; to jim prinaša Posebni statut.
italijanski uradnik ne razume alj nima tolmača; neredko se zadere, da je uradni jezik italijanski.
Silno lepa je druga točka: «Pripadniki jugoslovanske etnične skupine na področju, ki ga upravlja Italija, in pripadniki italijanske etnične skupine na področju, ki ga upravlja Jugoslavija, bodo u-živali enake pravice in enako ravnanje kakor ostali prebivalci obeh področij#. To pomeni popolno enakopržvnost tržaških Slovencev s tržaškimi Italijani. V šestih odstavkih te točke* (a —f ) se vse kar cedi od enakopravnosti in enakosti ravnanja v javnih službah, funkcijah, poklicih. časteh, administrativnih položajih, v šolskem nad-zorništvu, poljedelstvu trgovini, industriji, obdavčevanju, diplomah, uporabljanju jezika, zavorovanju, pokojninah, invalidninah itd. Po treh mesecih, odkar je sporazum v veljavi, se ni za Slovence še nič spremenilo, namesto enakopravnosti imajo še zmeraj isto brezpravnost kakor prej pod zavezniško vojaško u-pravo.
V tretji točki je prepovedano «podžiganje nacionalne m rasne mržnje... in vsako tovrstno dejanje se bo kaznovalo#. Listi so zabeležili že mnogo takih dejanj, a še nobenega primera, da bi bil kdo zaradi njih kaznovan, posebno ne, če je bilo dejanje Slovencem v škodo. Kakor da tretje točke ni.
Četrta točka zagotavlja, da bo etnični značaj in neovirani kulturni razvoj Slovencev pod italijansko upravo očuvan. Kako bo očuvan, če se gradijo po slovenskih krajih naselja italijanskih priseljencev, ki spreminjajo njih etnični značaj? S katerim dnem preneha tako spreminjanje? Crka b) obeta slovenskim organizacijam uporabo javnih poslopij, pomoč iz javnih sredstev in stalne ugodnosti, kakršne imajo italijanske organizacije. Razen redke uporabe Avditorija niso dosegle v resnici še nič drugega, Rod črko c) se obeta slovenskim šolam enakost z italijanskimi glede knjig, poslopij, materialnih sredstev, števila in položaja učnega osebja, glede priznavanja diplom, stalne organizacije šol in učnih programov. Slovenci se že leta in leta borijo za vse to, a tudi po objavi sporazuma večine tega še niso dosegli.
V peti točki stoji zagotovilo, da se bodo tržaški Slovenci «lahko svobodno posluževali svojega jezika pri osebnih in uradnih odnosih z upravnimi in sodnimi oblastmi#; imeli bodo pravico, da dobijo odgovor v istem jeziku, neposredno ali po tolmaču; uradna obvestila, javni razglasi in publikacije bodo tudi slovenski; napisi po slovenskih in vsaj četrtinsko slovenskih krajih bodo tudi slovenski. Rod prejšnjo vojaško upravo je bilo včasih videti kak slovenski razglas. Odkar je sporazum v veljavi, se je stvar silno poslabšala.
Šesta točka obeta, da se bo gospodarski razvoj »zajamčil brez diskriminacije in S pravično razdelitvijo razpoložljivih finančnih sredstev#. Kdaj? Takoj? Cez mesec? Cez leta? Italijanom se taka sredstva v obeh conah že dolgo dodeljujejo.
k interesu sožitja
Tudi za obljubljene tri kulturne domove se tržaškim Slovencem zelo mudi. Mnoge njih organizacije so od požiga Narodnega doma 1920
To bo res preizkusni kamen za sedanjo upravo. Nikakor ni mogoče pritegniti tistim, ki bi radi sejali nezaupanje in nevero s tem, da podčrtujejo razlike družbenega u-stroja v obeh državah :n se jim zato zdi izvajanje sporazuma nemogoče. Tako neverneži — nalašč in hote? — pozabljajo, da slonijo doltčbe Posebnega statuta na trdnem temelju naravnega prava, na listini Organizacije združenih narodov ter na Splošnem razglasu človeških pravic, da so te določbe izvedljive m izvedene v raznih vladavinah, da so v skladu s temeljnimi določbami italijanske in jugoslovanske ustave in je treba zato zahtevati njih zvesto izpolnjevanje,
Zvesto izvajanje določb Posebnega statuta v obeh državah, ki sta ga sporazumno sklenili in podpisali, ni le mogoče, temveč je tudi nujne potrebno za ohranitev in utrditev miru med italijanskim in jugoslovanskimi narodi. Ker so vse take evropske zadeve tesno povezane med seboj, je evropski in posredno svetovni mir odvisen tudi od izvajanja tega sporazuma in Posebnega statuta.
P — iu
m
''////J
Ampezzo ©
Tolmezzou*
Humin _
Tarcent
&
h Piri2ano
t-omhft
Maniaeo
©S.Danicie
Čedad
Aviano
_ Cordenons
e” ©
Codroipo \
Palmanova' Cervignano
L ati sana
!Pš>
srv?fi
AQU1LE
t
Ozemlje, ki bi ga zavzemala tržaško - goriško - furlanske avtonomna pokrajina.
O tržaško -goriško - furlanski bodoči	aMononmipokrajini
Nekaj mnenj o važnem vprašanju: kje naj bi bit sedež, katero naj bi bito glavno mesto, kje naj bi bil sedež avtonomne skupščine, kako vključiti Trst spričo londonskega sporazuma in morebitne bodoče svobodne cone itd. Kaj pravi Diego de Castro
Čeprav se tržaško javno ti, katerih ena bi bila vprav [ ^ »Drugo vprašanje se da re- j sebno »pravno znanost#, po mnenie — predvsem gospo- pordenonska enota, ki je da- 1 šiti z zelo široko pokrajinsko > kateri bi naj bi se pozneje darski krogi — v zadnjih me- nes vključena v videmsko avtonomijo, kar sicer itak že ravnali.*
secih zanimajo pretežno za pokrajino.#	j predvideva ustava in kar je j Tretje vprašanje se da re-
prosto cono, se med tržaškim	De	Castro	pravi dalje;	I	bilo v sicer precej ožji obli-1 šiti	s	kompromisom.	Znano
prebivalstvom razpravlja tu-;	»Ustanovitev avtonomne	po-1	ki izvedeno v	Južni Tirolski,	je.	da	se pokrajinski	sveti
di o avtonomiji. Pri tem se krajine, ki bi obsegala Fur- j Gre za prenos na provincij- i (razen v izjemnih primerih) po navadi misli avtonomija lanijo in Julijsko Benečijo, ske organe skoraj vseh ob- po navadi sestajajo dvakrat na bodisi za sam Trst in nje-	mora	rešiti	tri težka vpraša-	.	lasti, ki v	treh statutih	leto	in	da imajo pokrajinski
govo ozemlje, ki je sedaj pod	nja:	|	od štirih, ki	so že v ve-	upravni	uradi le malo	važno-
upravo generalnega vladnega 1. Priključiti mora področ- ljavi, pripadajo provincijskim sti, kajti po zakonu je dovo-komisar.ia, bodisi avtonomna je. kjer ni v veljavi popolna oblastem. Slednje bi poleg ljeno, da se ti poslužujejo pokrajino, ki bi obsegala po- italijanska suverenost (Trst) ( nekaterih kompetenc morale provincijskih in občinskih u-leg tega ’ ozemlja še goriško ' dvema provincama naše re- ! ohraniti isto oblast, ki bi jo J radov. To bi še bolj prišlo in videmsko pokrajino, t. j. publike (Vidmu in Gorici) ali j imela provinca, vendar pa ; do izraza pri pokrajinski ob-
tržaško - goriško - furlansko : trem. če se bo Pordenone lo- samo v onih vprašanjih, ki ’"l!	.................
avtonomno pokrajino, katere j čil od Vidma.	| bi se nanašala vsaj na dve
ustanovitev določa italijanska |.	2. Iz dveh zgodovinsko, na- provinci ali pa na vso pokra-
ustava, ki jo imenuje vAvto- rodnostno, dialektalno in go- jino. Iz tega sledi, da bi se nomna pokrajina Furlanija- spodarsko različnih področij 1 vsaka od treh (ali štirih) I in kjer naj bi uradovali le Julijska krajina»	|	mora ustvariti eno pokrajin- provinc te pokrajine uprav-1 maloštevilni funkcionarji, bi
mnoEM Gori->sko	>n to iz dveh pod- ljala sama zase in Tržačani lahko izbrali Akvilejo. Mi-
3!? i» TZ-irlani med niimi ročiL katerih prva -- Furla- in Furlani bi se ukvarjali s i slim, da se ne bi niti Tržačani
lksti. ki bi imela le oblast koordiniranja.
Za sedež, kjer naj bi se dvakrat na leto sestajal svet
čani in Furlani, med njimi	,	.	.
tudi napredni goriški m	be-	^ -	KevUeno čiale* pr*
neški Slovenci že	dolga	leta	Kasa aruS°
zaman zahtevajo	ustanovitev	v svetu mnogo	bolj	znana,
zaiudu a««*«*	ki ima	mnogo	bolj	razvito
te avtonomne pokrajine ne	razvuo
glede na oktobrsko rešitev tr- industrijsko zmogljivost in
s*,e. »p™*#...„ ssjrTsak-"** —
čitve tudi Trsta t to pok',.-! S; !lbratt ."O™ svojo pr«-Zli i« »arrtdi tena »ostala itoln]co- Prl «mer hočejo
svojimi lastnimi vprašanji. ■	niti Furlani mogli čutiti
Pokrajinska oblast bi torej	užaljeni, če bi za njihovo
imela oblast navadnega vzpo- j prestolnico izbrali mesto, ki rejanja in bi zato bila v ne-	s svojo zgodovino daleč za-
kem smislu višja. Jasno, da	senčuje i Trst i Videm. Ko
bi v takih razmerah bili spo-	se je Akvileja klicala že «al-
ri glede kompetence zelo po-	tera Roma# (drugi Rim), se
gosti. Sicer pa že obstaja po-	ti dve nista še niti rodili,
,,r,ai tpna »ostala	•““»“»i	Prl	čemer nočejo	stopek za izpodbijanje pokra-	ali sta kvečjemu bili le ma.ih-
lTtoaineiša Poiavliaio se do- ;	Tržačani,	naj	bi to	bil Trst,	:	j inskih in provincijskih zako-	ni naselji. In v novejši dobi,
k imo n t Furian’ Pa< nai bi t0 bil Vi’ !	nov’ P«topek. ki je bil pred-	v dobi slavnega patriarhata,
gosteje	,	-	dem.#	|	viden že v statutih, ki so že	sta ti dve mesti bili le ma-
»fa no vi tv e do ustavi predvi-i	«Prv0	vPra*anje	— pravi	v veljavi. Ta postopek bi mo-	la stvar. S svojo baziliko, s
avtonomne Dokraiine ali I	De Castro —	se s	pravnega	;	rala izpopolniti in poenosta-	svojim slavnim pokopališčem,
dene avtonomne pokrajine aii|	Aa	Hnlra,	viti posebna, za to ustanov- kjer so pokopani junaki š
ljena komisija, ki bi jo se-	Krasa ostaja Akvileja v po-
raznrsvliaio stališča da dokaj enostavno
r,«s. asTamsj ssjsssa »jsuzz
i« .-di 4^«». 85k“ £ 8£*JS; i
B* rvnFvssis1 r? s&rszsr,
kratkem času ustvarila po-
stavljale zelo visoke osebno- krajini simbol, ki povezuje sti, s sedežem v kraju samem daljno zgodovinsko preteklost in ki bi imela nalogo reše- ; z bližnjo preteklostjo in s
*	, *,	; r i _ t MI V UMU 111 KI JO
ve. Pred kratkim je izše o vodl , j	komi.
tem članek starega demo ri- j sar Hkra{i z	da y
*tl«n»keg« voditelj« don Stur#, prlmerihi ko se ustenovijo za, nato pa se c, n	neke avtonomne pokrajine,
njega politic S -	država prenese nekaj svojih
italijanske vlade v Trstu Die- , oblastve^ih kompete J na ^
r i-v-Ks s™1
KS"”;«™«, o?« S. i 'v	2
sri
a,U, bmz „,.„«. D«o„ let |
 	-	«i,«Ai„i,i	1	n	|	felos ence pa je vazno, ua isii vo,jenj v Trstu y ,em se te_
ritorialno vprašanje. kakor
Tunidici zahtevajo
H široko notranjo ‘
V četrtek dopoldne je bil Parizu sestanek francoskih
sedanjo zgodovino.#
De Castro zaključuje svoj članek takole;
«Sinteza, ki smo jo tu podali je enostavna, toda tri vprašanja, ki smo jih navedli. nosijo s seboj tisoč drugih, in tem, upam, sem skoraj vedno našel kako rešitev. A~ Morda sem optimist, toda močno zaupam Furlanom in
hoseb	kakršne povojna doba dopu-
Prav tako se je treba vpra-1 šča. Samo Slovenci v Trstu šati ob Posebnem statutu, kaj so tista naj nesrečne jša skupi-se je že izvedlo, kaj se izvaja na, ki se tudi po padcu fa-
.	1	wiu > c lite. j/a jv »
zaman sestavljajo resolucije, | avtonomisti predvidevajo raz-spomenice, pregled milijard-; tegnitev posebnega statuta ne škode zaradi požganih ali londonskega Memoranduma odvzetih domov. Do zdaj brez uspeha. Sporazum zdaj zagotavlja, da vse to delo ni oi-lo zaman. Obljubljeni so trije domovi. V treh mesecih se ne dado postaviti, a v enem letu bi bili prav lahko zgrajeni, če se delo takoj začne.
Od kod in zakaj zavlačevanje, ko potreba tako pritiska?
Upoštevati je treba, da so Slovenci v Trstu najbolj zapostavljeni in oškodovani. Vse ostalo prebivalstvo prejšnjega STO je bilo deležno pravičnejših usod. Italijani obeh con ter Slovenci in Hrvati v bivši coni B uživajo že od 1945 vse človeške pravice in se vsa leta prosto poslužujejo v javnosti svojega jezika, imajo zadostno število svojih šol, potrebna poslopja za kulturno izživljanje in so v takih gospodarskih razmerah,
in kaj ne, dasi bi se moralo izvajati. Pri nekaterih določbah ie točno naveden rok, v katerem se morajo izvesti; dogovor o prometu se mora skleniti najkasneje dva meseca po podpisu sporazuma, prosta selitev oseb je mogoča eno leto. prevažaitjo premičnin in vrednot dve leti, polog izkupičkov pri Narouni banici dve leti, saldo takih računov po dveh letih, ureditev diplom in spričeval v štirih letih.
Prva točka Posebnega statuta zagotavlja Slovencem u-živanje človeških pravic. A če
šizma in po zmagi nad nun ni mogla rešiti pogubnega izvajanja fašističnih protislovenskih zakonov in se še danes, po sporazumu, ne r.ioie kulturno, prosvetno, jezikovno in gospodarsko prosto razvijati ker so ji neki krogi še zmeraj tako nenaklonjeni, da tajijo dvojezičnost mesta in ozemlja ter vidijo obrambo italijanstva v tem, da odrekajo svojim slovenskim someščanom najosnovnejše človeške pravice.
Na tem področju čakajo mešano italijansko-jugoslovinsko
volU — saj je moral — da je se jih Slovenec po uradih po- komisijo zelo važne naloge.
nad vso bodočo avtonomno pokrajino, tako da bi tudi goriški in beneški Slovenci uživali one pravice, ki jim jih jamči Posebni statut.
Glede sedeža pokrajine menijo ti krogi, da bi moral biti v Trstu. To svojo zahtevo podpirajo z brez dvoma tehtnim razlogom, da bi bil Trst največje in najpomembnejše gospodarsko, politično in kulturno središče pokrajine, čeprav leži na njenem skrajnem vzhodnem delu. Glede sedeža pokrajinske skupščine, ki bi bila vrhovni avtonomni organ pokrajine, pa predlagajo izmenjavo med Trstom in Vidmom, ki je drugo njeno največje mesto. Pri tem navajajo primer avtonomne pokrajine Južni Tirol, kjer zaseda pokrajinska skupščina dve leti v Bocnu, dve leti pa v Trentu. Potemtakem bi v tržaško-goriško-fur-lanski pokrajini imela skupščina svoj sedež dve leti v Trstu, dve leti pa v Vidmu, ki je hkrati sedež zelo obširne videmske pokrajine.
Kot zanimivost navajamo mnenje omenjenega bivšega političnega svetovalca v Trstu Diega De Castra, ki je pred nekaj dnevi objavil v turinski »La Stampa# članek v katerem pravi med drugim;
»V Furlaniji so že pred časom obstajali odbori in gibanja, ki so se ukvarjala z vprašanjem pokrajinske avtonomne. V Trstu, kot se zdi, se poraja več komisij, ki se ukvarjajo z istim vprašanjem. Med ta avtonomistična gibanja se uvršča ono iz Pordenona, ki ne teži samo- za pokrajinsko avtonomijo, ampak neposredno za cepitvijo videmske pokrajine v dve eno-1
tudi vprašanje začasnosti londonskega sporazuma sploh ne dotakne in gre pri tem v tržaški upravi samo za spremembo pravne oblike#.
Kot vidimo je tu De Castro predvsem zaskrbljen zaradi začasnosti rešitve tržaškega vprašanja. Nato pravi dalje:
in tunizijskih predstavnikov, I Julijcem.# ki se pogajajo o konvencijah i /-,v-ako,,misl' tore^ Castro, s k’atei’,,ni n#, hi	Sm0	"jegOVO	Bine-
s katemui naj bi ureuih tran-cosko-tuniške odnose v zvezi 7. notranjo avtonomijo v Tuniziji.
Pogajanja se vlečejo že delj časa in so se pred dvema tednoma prekinila zaradi nekaterih tuniških zahtev, na katere Francozi niso hoteli pristati. Kaj so sklenili sedaj, še ni znano, vsekakor se bodo pogajanja še nadaljevala.
nje — ne zato ker se z njim strinjamo — temveč zato. da bi naši čitatelji mogli slediti vsem razpravam, o tako važnem vprašanju kot je avtonomna uprava prebivalstva, za katero se tudi mi zavzemamo. Zato bomo v bodoče objavili tudi druga mnenja, ki upamo, da bodo umnejša kot je mnenie bivšega političnega svetovalca, ki pa je kljub temu zanimivo.
BAR a CELINI » LISJAK-LISIANI
TRST, Ulica Cellini 3 - Tel. 24-386 (blizu centralne postaje)
želi vsem, cenjenim gostom srečno novo leto
ter se toplo priporoča
ELEKTROLNSTALACIJSKO PODJETJE
IVIilan Ambro/if;
TRST. Ulica Boccaccio št. 10, tel. 29 322
£el{ svojim klientom srečno novo leto
TRGOVINA ČEVLJEV
!VI;m;el Malalan
OPČINE, Alpinska ulica 85 - Tel. 21465
zeli svojim cenjenim odjemalcem
srečno in uspeha polno novo leto
URARNA ZLATARNA
Anion Malalan
OPČINE, Alpinska ulica 58-1, tel. 21-463
želi vsem svojim odjemalcem srečno novo leto
«
TERGESTRANS))
UVOZ - IZVOZ
TRST, Ulica Commerciale št. 15-a - Tel. 24-619
KROJAŠKI SALON
JOSIP BOŠTJANČIČ (Bostiancich) TRST, Ulica Piccardi 36 Želi cenjeni klientcli uspeha polno novo leto 1955
IVAN RIBARIČ Jmport export vseh vrst lesa in trdih goriv TRST, Ulica F, Crispi štev. 14 - Tel. 93-508 Ulica delle Milizie št. 19 - Tel. 35-510
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
srečno novo leto
GOSTILNA
MAKS HMELJAK
TRST, Ulica Crispi. št. 33 voščj svojim cenjenim gostom srečno novo leto
HOTEL « K R A S »
REPENTABOR
želi vsem svojim cenjenim gostom
uspeha polno novo leto 19 55
Gostilna « F A B C I C »
OPČINE, Narodna ul. 156 želi svojim cenjenim obiskovalcem
uspeha polno leto 1955
MIZARSKA DELAVNICA
MARIJAN ŠKERLA VAJ
OPČINE. Narodna ulica. št. 156 Želi svojim cenjenim klientom srečno novo leto
S. JAZBAR
UR AD IN LESNO SKLADISCE
TRST, Lesno pristanišče - Tel. 44-552 Izven urnika tel-92-982 skladišče vezanih plošč turnirjev in mizarskega kleja TRST, Ul. Cologna št, 13 - Tel. 41-643 Gradbeni in mizarski les
TRGOVINA JESTVIN
JOSIP J ER J AN
DOLINA št. 69
želi vsem svojim cenjenim klientom srečno in uspeha polno novo leto
MESNICA
LJUBO PREGARC
DOLINA št. 80
vošči srečno novo leto vsem svojim klientom
Srečno novo leto 1955 vam zeli potovalni in turistični urad
ADRIA EXPRESS"
TRST, Ulica Cicerone št. 4 pritličje
«
Prireja izlete in sprejema rezerviranja za zimovanja
in letovanja v Avstriji, Italiji, Jugoslaviji Švici in drugje
FRIZERSKI SALON
AN NA MARIA CALLIN
OPČINE, Proseška ul. št. 49 in PROSEK št. 1 želi vsem svojim cenjenim klientom
mnogo uspeha v novem letu
Trgovina jestvin
DRAGO 2ERJAL
BOLJUNEC št. 237 teli srečno in uspeha polno novo leto
vsem svojim klientom,
0
t.
SirJii £
m
— «
N
e
j
m > O iti h
fldamic
eaudl najbolj«# pogoj«
pri nabavi tn prodaji
vsakovrstnega blaga
#§	«L	aaldlrtvo	13*	Cel.	2S-449,	31*906
</ofrfye Jvnzu
MEŠANCI
lili!;!
ODLOMEK
Jorge Icaza, pisatelj Latinske Amerike, rojen v Quitu, glavnem mestu države Ekvador leta 1906, je napisal roman Mešanci l. 1935. Njihovo prizorišče je od sonca izžgana ekvadorska zemlja in bedne vasi, v katerih si nečloveško izkoriščani Indijanci d žganjem uspavajo bolečino /tvojega življenja, ki jim jo prizadeva priganjalčev bič tri hude bolezni. Gospodarji, kakor je Penafiel ali mešanec Montoga, prikrivajo z namišljenim sijajem in bahavostjo svojo umazanost in nevednost. Peflafiel posili Indijanko Consuelo, rodi se dete, mešanec Guagčho. Pred neprestanimi batinami se zateče otrok iz domače koče na posestvo mešanca Mon-toya, kjer postane v neizprosnem življenjskem boju okruten in nasilen. Neuslišana ljubezen do gospodarjeve hčerke ga napravi še bolj trdega in divjega. Guagcho je v središču pripovedi, njegova osebnost je polna dramatična napetosti. Ob Guag-chovi zgodbi teče zgodba Luke, zakonskega Penafielo-vega sinu, ki gleda brez moči materialni in moralni propad svoje družine: očeta zadušijo dolgovi, mati zagazi v prostitucijo, njega samega izključijo iz jezuitskega vzga-jališča. Luka in Guagcho se nekega dne srečata, ne da bi vedela, da sta brata. Oba teži sramota, oba gojita mrž-njo do svoje krivične okolice. Ho Guagcho v navalu besnosti ubije indijanskega starca, ne zapro njega, ker ga gospodar kot sposobnega hlapca ščiti, pač pa nedolžnega človeka. V hudi duševni stiski se zateče Guagcho k Luki. Razgovor z njim ga razsvetli in odloči se rešiti po krivem zaprtega in na smrt obsojenega Indijanca.
V njegovi notranjosti se je prebudil človek upornik, zdaj ve, da mora stati na strani vseh nesrečnih in zavrženih.
Vse lcazovo pisanje je en sam protesten krik zoper e-kvadorske latifundiste, ki so poživinili Indijance in jih pahnili v brezno popolne telesne in nravstvene degeneracije. Mračne podobe njihovega življenja: brezprimema revščina, mrzlica, strahotna zaostalost, so podane s sugestivno močjo ,ki priteka iz globokega sočutja do brezpravnega indijanskega parije in iz strastne ogorčenosti do surovih belih gospodarjev.
Slovenski prevod je izdala Cankarjeva rr.zlozba.
Objavljamo kratek odlomek iz omenjenega dela:
Na terasi policijske postaje je izdajalsko stražila razpršena nočna svetloba. Z naglim pogledom je Guagcho pregledal, kako bi bilo mogoče oditi. Niso ga zaman gospodarji naredili izkušenega v plazenju s tihotapskim blagom pred sto očmi straž. Znane 'so mu bile laži, nagli pobegi, stezice in tudi drznosti. Tisti hip so šli skozi vrata orožniki, ki so menjavali stražo, nekaj radovednih kmetov in ženska, ki je z dlanjo zaslanjala prižgano svečo v roki. Edino pot so zapiral; orožniki, ki so želeli izpolniti svojo dolžnost, in kmetje, ki so hoteli rešiti moralno čast naselja. Kaj bi rekla gospoda v Quitu, če bi izvedela, da je v San Isidru pobegnil jetnik, hudodelec iz zapora?
Ni kazalo tratiti časa, Guagcha je gnala neizprosna nujnost. Iz izkušnje je vedel, da v takšnih primerih najbolj pomaga predrznost. Korakoma se je bližal skupini mešancev ter vpil:
»Pobegniti je hotel... A ujel sem ga!» Glas in kretnja goniča, ki vpije po cesti, da bi ne pogledali tovora: «Zastavite pot tem pobeglim mulam, tem splašenim mulam«.
Ljudje pri vhodu niso sumili ničesar, pustili so ga bliže ter gledali čudno postavo mešanca, ki je nosil Indijanca. Rekli so kvečjemu; — «Zakaj ga vleče za seboj?... Saj je samo lndija-nec-..» — In prišel je do strmečih oči sosedov, šel mimo, dotikaje se zaupljivih rok, a ko je bil na cesti, se ge spustil v dir
V zmešnjavi je ugasnila Sveča. Nekdo je zavpil; »Mislim, da beži-.«
«Urno za njim...«
Medtem ko so ga možje za edovali, so ženske vpile: »Po tej stezi jo je ubral..« »Kakor blisk gre!«
«Kako teče!...«
«Lej... lej...«
»Kam?...«
»On je... Guagcho... Bog nas varuj...«
«2e davi je bil na pol blazen...«
«Zdrava Marija...«
«Za njim, kaj pa stojite...« »A kdo bi ga ujelT...«
«Proti višavju gre...« »Jezus!«
«V hrib teče...«
«Od tam ga nihče ne bo več izbezal.-.*
«Razbojnik..»
«Razbojnik!»
Guagcho je plezal vzdoll brega, iskaje zavetja naglo kot zalezovana zver, ki nosi svojega mladiča v gobcu. O-rožniki so ga zasledovali in po jasnejših glasovih, ki so prihajali do njega, se mu je zdelo, da se mu bližajo. In-dijančeva teža je ovirala mešanca v teku. Noge ao mu odpovedovale, v sklepih je Čutij bolečine. Ah... daU.
Preskočil je ograjo. Vedel je za luknjo pod cesto. Tam se je v davnih časih igral s peskom ali skrivalnice s prijatelji. Vse se je zgodilo v minuti. V luknji se je skrčil, popravil bolnika ter mu zamašil usta, da bi ga njegovo stokanje ne izdalo. Na cesti so odmevali udarci, glasovi:
»Ne vidim ga...«
«Strela, kam jo je ubrisal?«
Niso več' tekli. Ustavili so se. V tesnobi je pograbil In-dijančev poncho ter zadrževal sapo. Ce bi se mogel zakopati v pesek... V žilah, v srcu mu je vpil glas: «Reši se, da boš reševal!«
«Naprej, dokler ga ne iztaknemo...«
«Na to stran je izginil...«
«Tod— Le kam... Silno je moral teči...«
«Izgovarjaš se, da bi ti ne bilo treba za njim...«
Tesnobni trenutki pričakovanja. Med prerekanjem in psovkami so zgoraj zopet zadoneli koraki, potlej so se oddaljili ob bregu. Ko se je Guagcho vzdignil, da bi se ogledal, se ni zavedal, koliko časa je minilo. Nemogoče je bilo ostati v istem položaju, zato se je namestil bolje. Nekako čez pol uže, kar se je njemu zdelo dolgo kakor cela noč, so se orožniki vrnili.
«Zdaj smo pa nadrsali, cholito...»
«Za praznike nas bodo odrli...«
»Kaj, strela, jaz...«
Ko so se glasovi izgubljali vzdolž brega, je stopil § svojim tovofom ven. Otresel se je kakor žival. Pogledal je naokoli. Počasi je začel stopati. Strah v njegovih prsih je bil popolnoma izginil. Prva vznemirljiva misel je zmotila njegovo odločnost: kaj naj počne z ranjencem, ki ga nosi na rami?
Zazdelo se mu je, da sliši korake za seboj, in ne da bi se mudil s premišljevanjem, se je spet spustil v dir.
Z vrha višavja se je ozrl in pogledal z razširjenimi zenicami v noč'. Beli madeži vaških hiš na črnem ozadju noči so ga navdali s tesnobo. Brez premisleka si je popravil tovor ter se začel spuščati, iskaje zapuščeno kočo, za katero je vedel. Njegovo življenje je vzcvetelo v ponosu, v ponosu vojaka, ki še’ vrača iz neskončne ih- krivične vojske ter nosi na rami ranjenega brata.
«Ce bi dolgo ostala tukaj, naju utegnejo ujeti«, je zatrdil mešanec v bojazni, da se Indijanec ne more izkoreniniti iz tega kraja. Toda presenečen je slišal;
«Seveda!»
Pritrdil je, morda ga je že začel obhajati nemir. Da bi se bolje prepričal, je vztrajal:
«In kam pojdeva?«
»Kamor hočeš ti... Zdaj nimam več ne otroka ne žene... Vse so mi odpeljali... Na kakem drugem posestvu nama bodo dali dela...«
«Nikdar več na posestva«, je nagonsko ugovarjal Guagcho, pristavil pa je, da bi mu zanetil nekaj upanja: «Boš videl, kako	nam bo
dobro, ko bomo trije...«
Ko je to izrekel, je občutil naval zatrtih želj. Spet je hotel slišati nasvet moža, ki mu je tisto noč bratsko govoril. Ce bi bilo potrebno, bi ga iskal po vseh kotičkih ameriške zemlje.
Zarja je	zalotila	begunca
na vrhu	nekega	višavja.
Guagcho je zavihal krajec klobuka v znamenje boja, Indijančev	poncho	pa je
vzplamenel	kakor	zastava
pred škrlatnim ozadjem zore.
NEKAJ 0 PROSVETNEM DELU NA OPČINAH IN BARKOVUAH
Kljub mnogim oviram vendar tudi uspehi
1 ako na Opčinah kot v Barkovljah sodeluje pri društvenem delu tudi mladina
Obrnili smo se na predsednika prosvetnih društev z Opčin in iz Barkovelj, da nam kaj povesta o življenju v njihovih društvih v preteklem letu. Dr. Anton Da-nev, predsednik openskega prosvetnega društva jo dejal:
»Takoj v začetku naj poudarim, da je delovanje našega prosvetnega društva zelo otežkočeno,predvsem zaradi tega, ker nimamo na razpolago primernih prostorov. Naj povem primer: naši mladinci so se v pretekli jeseni začeli učiti novo igro (delo so kasneje opustili, ker so bili obveščeni, da je igra že v programu nekega drugega prosvetnega društva), toda vpraševali so, kje bodo nastopili. Do pred nekaj meseci smo vsaj za prvo silo lahko nastopali v openski kino dvorani, kjer je gostovalo tudi SNG, toda odkar je policija prepovedala uporabo dvorane za gledališke predstave, je tovrstna dejavnost zamrla
Kljub temu je bilo delovanje našega prosvetnega društva v tem letu vsaj do neke mere živahno. Člani naše dramske skupine so gostovali s trodejanko »Trije vaški svetniki« na Konto-velu, v Nabrežini in v Skednju. Knjižnica redno posluje.
Mladinski odsek našega prosvetnega društva ima svojo folklorno skupino, katere člani so nastopili letos na prvomajski prireditvi ter ob dnevu tržaške mladine na Opčinah. Prireja skromne družabne prireditve s
Dramskio dsek openskega prosvetnega društva ob uprizoritvi »Treh vaških svetnikov«
plesi, ki se pa ne morejo razviti zaradi pomanjkanja prostora. Sedaj reorganizirajo tamburaški zbor, ki bo po daljšem odmoru začel zopet z vajami.
Kljub temu, da pomanjkanje kulturnega doma na Opčinah močno ovira kultur-no-prosvetno delovanje, bi bilo naše delo lahko vseeno večje oz. otipljivejše, če bi vsi članj stalno sodelovali v tem ali onem odseku. To velja predvsem za pevski zbor, ki bi v sedanjih pogojih lahko deloval, a je iz raznih drugih razlogov njegova ustanovitev zelo otež-končena.
Vsekakor pa bi rad še enkrat poudaril, da so pri nas na Opčinah vsi pogoji za plodno in uspešno delovanje na kulturno-prosvetnem področju, ki bi se razvilo
C VLADIMIR
((Mladost pri Sv. Ivanu)
d
Osnutek spominov je zamišljen v obliki treh knjig:
I. Knjiga:
OTROŠKA LETA. SVET PRAVLJIČNEGA IN MAGIJE
V tej prvi knjigi pripoveduje avtor o svojem rojstvu, o svojih roditeljih in njunih rodovinah, o bratih in sestrah, o bližnjih sorodnikih, sestričnah in bratrancih. O svojih prvih vtisih in zanimanjih, o svojem odkritju velike prirode, Središče torišča sta kajpada rojstna hiša in vrt. Otrok stega že svojeTTipalke iz varnega okrilja doma v širši s^et. Prvi tovariši pri igri in prva otroška prijateljstva. Sem sodijo dogodki in odkritja, ki so imeli usoden pomen in vpliv na celotno poznejše življenje človeka: prvi spopadi z vrstniki, prva krivica, zlasti pa vpliv prekomerne otroške fantazije na njegovo rast in usodo. Itd.
II. Knjiga:
SOLA IN DOM. SVET SE SIRI IN RAZTEZA.
V drugi knjigi govori avtor o prehitri prekinitvi obiskovanja 1. razreda zaradi pljučnice in o svojih doživetjih in izkušnjah v bolezni II. in III. razred osnovne šole v Ciril - M todovi šoli na Akvedotu. Pripravnica. Veliko doživetje: počitnice z Germekovimi v Ribnem pri Bledu. Odkritje širokega slovenskega sveta: Gorenjsko. Zbiranje metuljev. Navdušenje za slovanstvo v prvi balkanski vojni. Sokolski telovadni nastopi. Itd.
III. Knjiga:
-V NEMŠKI GIMNAZIJI. SVETOVNA VOJNA. PRVA LJUBEZEN.
V tej knjigi pripoveduje avtor o svojem stiku z dvema svetovoma: z nemškim in italijanskim. Profesorji in sošolci. Sarajevski atentat in izbruh prve svetovne vojne. Odkritje slovenske in nemške literature. Lakota. Letala in bombe nad Trstom. Odsev vojne v mladostnikovi duši. Politični in svetovni nazori. Ljubezen do prirode in nadaljnje odkrivanje narave. Slikanje Glasba. Prva ljubezen in njen elementarni vdor v mladostnikovo dušo. Pesmi in popevke. Oddaja v najem in poznejša prodaja rojstne hiše in vrta. Konec vojne. Prevrat. Okupacija. Pot v ne-
Znalf^3loga ki Si jo Je avtor zastavil, je obsežna in nelahka. V teh spominih se nanovo sestavlja na pol pozabljeni in potopljeni svet iz svojih ruševin. To Je delo, ki terja mnogih priprav in sodelovanja mnogih Zato se avtor priporoča vsem, ki jim je živ spomin na tiste čase. da pripomorejo s svojim sodelovanjem k čim popolnejši izvršitvi tega načrta.
predvsem takrat, če bi imeli na razpolago prostor, kjer bi se naši člani in domačini sploh lahko kulturno izživljali ter prirejali svoje družabne prireditve«.
Tou. Riko Pertot, predsednik barkovljanskega društva, ki se v razgovoru o svojem društvu ves razvname, pa je povedal:
Zadnje leto je bilo pri nas zelo razgibano. Glavna delavnost je sicer osredotočena v pevskem zboru. Naš pevski zbor je pogosto nastopal tudi v oddaljenih krajih. Razen samostojnega koncerta s sodelovanjem solistov je imel zbor še razne nastope. Tako smo imeli koncert v Tomaju ob Kosovelovih proslavah, nato v Buzetu, ko smo napravili tjakaj izlet in končno smo nastopili še v Štorah pri Celju na predvečer proslave na Ostrožnem.
Zadovoljni smo, ker se nam je posrečilo pridobiti za petje tudi precej mladine. S tem nam je zagotovljen nadaljnji obstoj zbora, poleg tega pa je ogromnega pomena, če mladina poje z nami slovenske pesmi. Naše društvo ima tudi svojo glasbeno. šolo, kjer se 18 gojencev uči klavirja in harmoni-ke.
Naš dramski odsek ne deluje tako, kot bi lahko, ker nimamo primernega prostora. Naše društvo ima sicer v upravi hišo, kjer bi se lahko razvijalo vsestransko delovanje, vendar pa se z njo r.e. raore okoriščati, ker je zasedena; izpraznitev pa, kot je znano, v sedanjih časih ni . tako lahka stvar. Dramski odsek sicer nastopi s kakim skečem na in' temih prireditvah, z dvema skečema pa je nastopil tudi na izletu v Buzetu.
V prihodnjem letu nameravamo prirediti najprej nekaj predavanj. Uvideli smo, da ljudem zlasti ugajajo strokovna predavanja.^ Razen o glasbi bomo imeli še predavanje o elektriki in pa predavanje «Od hloda do časopisa«, pozneje Pa še kaj drugega.
Poživiti pa mislimo tudi družabno življenje bodisi z izleti ali kako drugače. Saj se da marsikaj doseči, le organizirati je treba; to smo pii nas že večkrat videli. Pred kratkim smo n. pr. imeli knjižno razstavo in reči smemo, da je prav dobro uspela. Vsekakor je treba priznati našim ljudem, da so na društvo navezani. Težko kateri kraj je namreč tako raztresen kot Barkovlje. Člani prihajajo na vaje tudi po tričetrt ure daleč in 1 tudi v slabem vremenu.
Kljub oviram, ki j'h ne manjka in so vsakovrstne, imamo upanje, da se ho de lo v našem društvu še razširilo in tu^i poglobilo.
SKLADATELJ GIANCARLO MENOTTI
Lepa priredile« v Boršlu
je doživel nov uspeh z glasbeno komedijo »The Saint of Bleecker Street«, ki sq Jo pod njegovim vodstvom izvajali	- .
pred nekaj dnevi na Brodwayo v NCw Yorku Na sliki Je	pa plesi,	petje,
s skladateljem tudi glavna pevka Virginia Cojgeland. j itd. Nastopili s
Za božič je prosvetno društvo v Borštu priredilo lep kulturni večer in s pestrim sporedom popolnoma zadovoljilo številno občinstvo, ki je napolnilo dvorano v Borštu do zadnjega kotička. Ce bi bila dvorana še enKrat večja, bi komaj sprejela vse, ki so prišli na predstavo iz Boršta in vseh okoliških vasi.
Levji delež je imela folklorna skupina, ki je po svojih nastopih že znana daleč na okoli. Člani te skupine so uprizorili igro «Kje je meja«, ki je vsem zelo ugajala, saj so mladi igralci lepo prikazali spor med dvema kmetoma zaradi mejnika. Najbolj pa so navdušili občinstvo narodni plesi folklorne skupine, ki je pred časom pridobila še nekaj novih članov. Predsta-^ va se je začela ob 19. uri in je bila zaključena ob 22.30 Točka je sledila točki, obcin-je začela ob 19. uri in je bila zaključena ob 22.30. Točka je sledila točki, občinstvo je večkrat zahtevalo ponovitev, a zaman, ker bi se sicer predstava zavlekla pozno v noč. Začeli so s predigro »Narobe svet«, nato je bila na vrsti »Meja«, zbori, dueti so poleg fol-
zapel tudi nekaj narodnih pod vodstvom tov. Draga Petarosa. Nastopila sta tudi oktet in duet iz Ricmanj. Folklorne plese, ly so jih mladi folkloristi naštudirali pod vodstvom tov. Olge Gorjupove, je spremljal s harmoniko tov. Mesesnel Silvan. Med raznimi točkami na sporedu pa je igrala godba na pihala iz Boršta.
Zasluga za lep uspeh predstave gre tov. Raztre-senu, članu SNG, ki je naučil mlade igralce, tov. Čibeju za dobro organizacijo kulturnega večera ter vsem, ki so sodelovali in dokazali, kaj lahko napravijo mladina, pevski zbori in člani prosvetnih društev z dobro
voljo in požrtvovalnostjo. Izrecno pa je treba pohvaliti za lepo pobudo folklorno skupino iz Boršta, ki «e noče omejiti le na plese in je razširila svoje delovanje. Da je prireditev lepo uspela je dokaz dejstvo, da o tem govorijo zdaj po vsem Bregu in želijo, da bi ponovili spored tudi po drugih vaseh, v Borštu pa na vaški praznik 17. januarja.
Mladini z Brega čestitamo in jt želimo še dosti uspehov in napredka. Prepričani smo, da bodo lepemu zgledu sledili tudi drugod.
Mlekarna »ALPINAd TRST, Ulica C. Rittmeyer št. 10 - Tel. 31-464 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto	A « RADIO S A S. p. A a TRST UVOZ - IZVOZ TRST, Trg Borsa št. 7-1. želi svojim cenjenim odjemalcem srečno in uspešno novo leto
	
f krojacnica za moške in zenske JOSIP KRAVOS TRSfT, Ul. Brandesia št. 53 (Sv. Ivan) - Tel. 48-042 želi cenjenim klientom in prijateljem uspeha polno leto 1955	
	
	PODJETJE BRATA ŠVARA TRST, Ulica Giulia 28 Tel. 96-742 Elektromehanična delavnica za avtomobile in motorje želi srečno novo leto
	
Gostilna « N IN I » TRST, Ulica Valdirivo št. 32 Želi vsem svojim cenjenim gostom uspeha polno novo leto 1955	HOTEL POŠTA TRST, Trg Oberdan št. 1 vošči vsem obiskovalcem srečno in veselo novo leto
	
GOSTILNA »PRI 2UPANU« MIRKO COK lonjer želi srečno in uspeha polno novo leto vsem svojim cenjenim gostom	A Mlekarna KARIŽ TRST, Ulica S. Marco št. 40 želi svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto
	
Cvetličarna in mesnica konjskega mesa ŠVAGELJ OPČINE, Proseška ul. 33 Tel. 21-482 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto	Obilo sreče in veselja v letu 1955 želi svojim cenjenim odjemalcem Trgovina usnja in čevljarskih potrebščin VIRGILU VELJAK TRST, Ulica Molin a vento 3 - Tel. 95-392
	
GOSTILNA SIMONIČ OPČINE, Narodna ulica št. 39 - Tel. 21-053 vošči vsem svojim cenjenim gostom, znancem in prijateljem uspeha polno novo leto 19 55	
	
	* IVAN DOLES - sedlar TRST, Ul. G. Gozzi št. I želi vsem cenjenim klientom srečno in veselo novo leto
	
JOSIP TERČON Trgovina železnine in stavbnega materiala NABREŽINA št. 124 želi svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto	
	
	AT~ MANUFAKTURNA TRGOVINA PETER PAVEL ČEPAR TRST, Ulica Udine št. 36 • Tel. 28-296 želi vsem cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto
Gostilna LOVRENC STRAJN DOLINA želj vsem svojim cenjenim gostom ’ srečno novo leto	A TRGOVINA JESTVIN HERMAN KRIŽMAN BAZOVICA vošči svojim odjemalcem, prijateljem in znancem tulcaj in onstran meje, srečno in veselo novo leto
	
Obilo uspehov v novem letu 1955 želi vsem cenjenim poslovnim prijateljem m odjemalcem, kolektiv podjetja CONTINENTAL- EXPORT Ljubljana, Tomšičeva št. 7 - Tel. 21-826	
	
	“ GOSTILNA IN TOBAKARNA »MICE« Trebče žeti vsem cenjenim odjemalcem in gostom srečno in veselo novo leto
	
	M TRGOVINA JESTVIN KAREL PAHOR, Trebče MK vsem svojim cenjenim odjemalcem veselo in srečno novo leto
	
	* GOSTILNA IN ZALOGA VINA MAKS HROVAT FERNETIČI žeti vsem svojim cenjenim odjemalcem in gostom obilo sreče ob novem letu in se nadalje priporoča z najboljšimi vini, vipavskim teranom ter domačim pršutom
TRGOVINA JESTVIN IN GOSTILNA GRGIČ - Padriče 36 - Javni telefon uošči vsem svojim cenjenim odjemalcem in gostom srečno novo leto	
	
Trgovina jestvin MORETTI . POLOJAZ TRST, Corso Garibaldi št. 4 - Tel. 93-969 želi v sem svojim cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto	
	A Gostilna FRANC ŠKABAR VELIKI REPEN, 72 želi vsem svojim cenjenim gostom veselo in srečno novo leto
	
TRGOVINA JESTVIN KAREL COK - Lonjer št. 269 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno novo leto	
	Gostilna ŠKABAR (SOSIČ) VELIKI REPEN, št. 70 želi srečno novo leto vsem svojim cenjenim gostom
	
Mlekarna FORNASARO SKEDENJ, št. 97 želi vsem svojim odjemalcem srečno in veselo novo leto	
	IIGO MARGON skladišče vreč in jutovega platna TRST, Ulica Fonderia št. 10, tel. 90-720 želi vsem svojim klientom srečno novo leto
	
Pekarna SANCIN SKEDENJ št. 126 želi svojim cenjenim odjemalcem srečno in uspeha polno novo leto	
	* 		 1 Trgovina čevljev «FIORENTINA» TRST, Ulica Tarabocchia št. 2 - Tel. 96-536 želi srečno in uspeha polno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem
	
Gostilna «PRI BELEM KONJIČKU« SKEDENJ želj svojim cenjenim gostom J srečno in veselo novo leto i	
	
	C. G. R. COMMERCIO GENERALE E RAPPRESENTANZE Soc. a r. 1. TRST. Ul. della Geppa, 9 - Tel. 37-940, 28-352 UVOZ - IZVOZ želi obilo uspeha v novem letu svojim cenjenim klientom
	
stavbno skladisce KAREL FONDA in sinovi SKEDENJ - 2AVLJE želi srečno ih veselo novo leto cenjenim klientom	
	
Trgovina jestvin MARIO GREGORI TRST. Ul. d’Alviano št. 86 Želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto	
Trgovina jestvin MILAN BEVK TRST, Ulica Sonnino št. 9 želi svojim cenjenim odjemalcem srečno in uspeha polno novo leto	
	F. KUPENA MASI. TRST, Ul- Udine 15 - Tel. 38648, 23573 ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO - LES IN ISTRSKIH PREMOGOVNIKOV RASE želi svojim klientom srečno novo leto
	
j 		 — Klepar in inštalater MILAN SOAVE - SVAB TRST, Ulica S. Giusto št. 16 - Tel. 93-609 želi cenjeni klienteli srečno novo leto	
SPORAZUM OMOGOČIL REŠITEV VRSTE GOSPODARSKIH VPRAŠANJ MED ITALIJO IN FLRJ
za
usivarlalo pogoje za
. . ' ' . sideloiaoia roSeuanje tržaShe Kriza
Londonski sporazum in zlasti izboljšani odnosi med Italijo in Jugoslavijo so ustvarili pogoje za rešitev cele vrste odprtih gospodarskih vprašanj, ki v izredni meri zanimajo tudi Trst. Katera so ta vprašanja in kako se razvijajo napori za njih rešitev?:
1. LIKVIDIRANI DOLGOVI
(Italija plača razliko 30 milj. dolarjev)
V Beogradu je bil IS. decembra podpisan sporazum, ki ureja medsebojne finančne in gospodarske obveznosti med Jugoslavijo in Italijo, ki izhajajo iz mirovne pogodbe in naknadnih sporazumov, po katerem bo plačala Italija 30 milijonov dolarjev, poleg tega so podpisali protokol, ki ureja izkoriščanje vsote 30 milijonov dolarjev, z investicijsko opremo in drugim blagom.».
To je del uradnega sporočila o podpisu prvega izredno važnega dokumenta — prvega konkretnega sporazuma doseženega v duhu večjega razumevanja med obema deželama, saj so dolgo vrsto let razne komisije zaman proučevale to vprašanje. Medsebojne finančne obveznosti so bile precej zapletene in so izvirale iz reparacij, katere je morala kot vojno odškodnino plačati Italija, iz imo-vine, katero so zapustile italijanska država in privatne osebe v Jugoslaviji, negativne razlike jugoslovansko - italijanske plačilne bilance in nekaterih predvojnih obveznosti.
Posebni protokol, ki določa seznam blaga, katerega bo Italija v roku 3 let dobavila za plačilo omenjenih 3Q milijonov dolarjev čiste razlike dolgov v jugoslovansko korist, ni bil objavljen. Vendar pa se je izvedelo, da bodo italijanska podjetja dobavila tri kompletne električne termo-cen-. trale, opremo za hidro centralo, opremo za daljnovode in reprodukcijski material kot na primer: žveplo, gnojila, avtomobilske dele itd. Poleg tega bodo s temi sredstvi finansirali licenco za izdelavo avtomobilov tipa «Fiat 1400» v jugoslovanski avtomobilski industriji.
Ze tako površno naštevanje blaga, katerega bodo italijanska podjetja dobavila v okviru omenjenega sporazuma, kot tudi nekatere druge vesti priča, da je bil Trst pri teh naročilih pozabljen.
To ni niti tako čudno. V Trstu ni bilo za to vprašanje nikakega zanimanja, medtem, ko so se velika italijanska podjetja izrediio potrudila za izkoriščanje teh in drugih možnosti naročil v Jugoslaviji. V Trstu je glede tega vprašanja( kot tudi glede mnogih drugih) Žal obveljalo staro ozračje, ki ne dovoljuje nikakega povečanja gospodarskih odnosov z Jugoslavijo in je Trst tako tudi to priložnost zamudil. To kljub temu, da so obstajale realne, možnosti za številna tržaška podjetja, kot so na primer ILVA, CRDA specializirane mehanične delavnice itd., ki bi lahko dobavila za Jugosla-
AOEC ZAPOSUNOSII
Urad ra delo Je regi-'iral zaposlenih 20. de-tnbra:
M.	leta	06.356	oseb
63.	leta	07.855	oseb
13.	leta	89.058	oseb
81.	leta	91.097	oseb
vijo zelo zanimive izdelke in ki so izredno slabo zaposlena.
Istočasno, ko je bil podpisan finančni sporazum so se se tudi predstavniki Italije in Jugoslavije sporazumeli, da morajo povečani gospodarski odnosi temeljiti na sledečih instrumentih:
1. na splošni konvenciji o trgovini in plovbi;
2. na enoletnem trgovinskem sporazumu;
3. na sporazumu o gospodarskem sodelovanju.
poleg tega sta se takrat tudi delegaciji sporazumeli, da bodo pristopili k proučevanju možnosti razvoja lokalne obmejne trgovine, da bi se zadovoljile lokalne potrebe končno tud! vprašanja ribolova na Jadranu,
2. TRGOVINSKI SPORAZUM
(Pogajanja se bodo začela januarja v Rimu)
V drugi polovici januarja se bodo v Rimu začela pogajanja o vseh treh zgoraj naštetih vprašanjih >n predvsem o sklenitvi nove širše trgovinske pogodbe. Na teh
pogajanjih bo z jugoslovanske strani sodeloval verjetno član izvršnega sveta Osman Karabegovič, katerega je povabil v Rim, ko je bil na obisku v Beogradu, minister za zunanjo trgovino italijanske vlade Marti-nelli-
Obstoječi gospodarski odnosi med obema državama so bili do sedaj osnovani na petletnem sporazumu o trgovini in gospodarskem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo ki je bil sklenjen med obema vladama 28. novembra 1947. Avgusta 1949 pa je bil podpisan protokol o blagovni zamenjavi in plačilni sporazum ki je predvideval blagovno zamenjavo- v višini 60 milijard lir v obe smeri. Ta sporazuma so nadalje formalno podaljševali iz leta v leto.
Ti instrumenti so bili nezadostni, da se izkoristijo vse možnosti gospodarskega sodelovanja med obema, deželama in torej tudi druge oblike in ne samo zunanja trgovina ter istočasno niso omogočili pravega razmaha niti goli trgovinski dejavnosti.
Liste blaga za uvoz in izvoz so bile namreč določene s sporazumom ki se je zaradi politične napetosti samo formalno podaljševal, italijanska vlada je uporabljala ostre omejevalne ukrepe za uvoz jugoslovanskega in celo za izvoz italijanskega blaga in končno splošno politično ozračje ni pospeševalo trgovine.
Kljub temu pa je bila Italija že do sedaj izredno pomemben partner jugoslovanske zunanje trgovinske zamenjave in je bila blagovna zamenjava v stalnem porastu. Medtem ko izvozna vrednost leta 1947 ni dosegla niti 20 milijonov dolarjev je narasla leta 1952 na 31.6 milijonov dolarjev.
V jugoslovanskem skupnem uvozu je Italija zavzemala leta 1952 kar 917 odst.
PORAST BREZPOSELNOSTI
Urad za delo je registriral v zadnjih mesecih 1954 sledeč porast števila brezposelnih 20. decembra	18.869	oseb
20. oktobra	17.119	oseb
20. sept.	15.002	oseb
(Opomba:	Primerjava
s prejšnjimi leti ni možna zaradi drugačnega registriranja brezposelnih v letu 1954).
leta 1953. je ta odstotek nekaj padel, a je bil še vedno precej visok in je dosegel 6.9 odst. V izvozu pa je italijanski trg bil vedno na tretjem mestu za Zapadno Nemčijo in ZDA m se je obe omenjeni leti gibal okrog 13 odstotkov.
Te že v preteklosti dokaj visoke številke so razumljive, če pomislimo na izredno ugodno dopolnilno gospodarsko strukturo obeh dežel, kar se je nujno odrazilo tudi na strukturi zunanje trgovine. Tako je okrog 60 odstotkov jugoslovanskega izvoza v Italijo zavzemal les, okrog 25 odstotkov poljski pridelki in živinorejski produkti in ostalih 15 odstotkov industrijski izdelki. Število uvoženih predmetov je bilo mnogo večje in obsega skoro izključno najrazličnejše proizvode italijanske industrije. To so traktorji, oprema za valjarne, brezšivne cevi, kamioni, motorji, električni aparati in transformatorji, gradbeni stroji, bencin, tekstilne surovine itd-
Industrializacija Jugoslavije se je odrazila, in se bo še v večji meri v prihodnosti, tudi v zunanji trgovini, vendar te izpremembe niso zmanjšale pomena obojestranskih trgovinskih vezi. Prav obratno: s povečanjem vloge težke industrije v italijanskem gospodarstvu so izvozne možnosti Italije rasle prav v oni smeri, ki je odgovarjala jugoslovanskim potrebam.
Objektivni gospodarski razlogi torej omogočajo znatno povečanje trgovinske zamenjave med obema deželama, ki bo prav lahko v obsežni meri preseglo obseg zamenjave pred drugo svetovno vojno Razveseljivo je, da so te težnje in te nade izrazili najviiji jugoslovanski in italijanski predstavniki v številnih uradnih izjavah.
Za dosego tega rezultata, pa je treba seveda napraviti še znatne napore. Osnovne jugoslovanske zahteve v tej zvezi izraža ugledni Beograjski gospodarski list »Privredna politika« takole:
Potrebno je sprostiti uvoz jugoslovanskega blaga v Italijo. Znanj ststem «a do-
gana» in sistem uvoznih dovoljenj, katerega uporablja italijanska uprava za jugoslovanski uvoz, zavira medsebojno blagovno zamenjavo- Jugoslovanski zunanjetrgovinski sistem sploh ne pozna več izvoznih in uvoznih dovoljenj. Ni razloga, da bi tudi z italijanske strani ne uporabljali sistema liberalizacije za naš uvoz in izvoz, kar dela Italija v odnosu s 17 evropskimi deželami, znaten del teh dežel nasproti nam in mi proti vsem. Italija je šla do konca z liberalizacijo svojega uvoza, saj je osvobodila 99,7 privatnega uvoza in predstavljamo edino izjemo mi.
Deficit Italije z evropsko plačilno zvezo, ki je znašal
ob koncu septembra 190 milijonov dolarjev, zahteva, da Italija omogoči povečani uvoz iz Jugoslavije. Prav tako je potrebno omogočiti gospodarskim oragnizacijam kreditne olajšave v medsebojni zamenjavi po pogojih, ki veljajo na trgih ostalih dežel.
Trst je glede vseh teh vprašanj izredno zainteresiran, saj gre tu tako za delež tržaške trgovine z Jugoslavijo, kot tudi za izredno pomembno posredniško vlogo, katero bo lahko odigral Trst pri razširjanju gospodarskega sodelovanja med obema deželama. Tu se odpirajo tržaškemu gospodarstvu izredne možnosti udejstvovanja in z njimi novi viri zaslužka.
3, TRGOVINA TRST-JUGOSLAVIJA
(O možnosti razvoja lokalne trgovine)
Trgovina med Trstom in Jugoslavijo se je do sedaj odvijala po izvoznem računu Export banke v Trstu in v drugi polovici letošnjega leta na osnovi sporazuma med jugoslovansko vladd in ZVU. Sporazum je še v veljavi.
Ti instrumenti so bili nezadostni, saj je obseg trgovinske zamenjave dosegel leta 1953 le okrog 1-500 milijonov lir v obe smeri in predvideva že omenjeni sporazum med ZVU in FLRJ zamenjavo v vrednosti 2-250 milijonov lir.
Za dokončno rešitev vseh vprašanj trgovinske zamenjave bo treba sprejeti nov obširnejši sporazum, kot so se načelno že dogovorili v Beogradu. Za osnovo tega sporazuma bodo lahko služila tako pogajanja med ZVU in predstavniki jug. vlade pri sklepanju že o-menjenega sporazuma kot tudi večletne izkušnje regionalnega goriškega trgovinskega sporazuma o obmejnem prometu.
pogajanjih med .ZVU in predstavnik: jugoslovanske vlade o sklepanju trža-ško-jugoslovanskega trgovinskega sporazuma so jugoslovanski predstavniki predložili skupen obseg trgovinske zamenjave v vrednosti 12 milijard lir. Takratni italijanski funkcionarji ,ZVU so ta jugoslovanski predlog v takratnem napetem političnem ozračju odbili. Sedaj se je politični položaj bistveno izpremenil in lahko pričakujemo, da bodo ponovno vzeli jugoslovanske predloge v pretres- *
Možnosti trgovinske zamenjave med Trstom m jugoslovanskim zaledjem so namreč izredno obširne in za Trst ugodne. Trst bi tako uvažal živila, les, in razne drobnejše industrijske izdelke, medtem ko bi izvažal predvsem izdelke svoje industrije To pomeni, da bi uvažal surovine, kjer je zaposleno le malo delovne sile in izvažal rezultate naporov tržaških delavcev, kar bi omogočilo znatno izboljšanje zaposlenosti.
Prvj konkretni koraki v tej smeri so bili že napravljeni, saj je-CRDA podpisala z jugoslovanskimi podjetji v letu 1954 dve pogodbi za dobave pogonskih strojev, ladijske in pristam-
TRŽAŠKl PHCMtr - PRUMtf PHkMUGA
V letu 1954 se promet skozi Javna skladišča ni sicer znižal zato pa je izginilo «bogato blago« in se skoro podvojil promet s premogom, ki je narasel s 439.015 ton v letu 1953 na 864.664 ton v letu 1953. Ta promet se pristanišča komaj dotakne in prinaša le neznaten zaslužek.
ške opreme. Prva pogodba se giblje v vrednosti okrog 2 milijonov dolarjev in druga okrog 3 milijonov dolarjev. Možnosti za razširitev takih natočil je še mnogo, a osnovo zanje predstavlja razširjena trgovska dejavnost.
4. «MIR MED RIBAMb
(Stališča so nasprotna)
Na pogajanjih v Rimu bodo verjetno govorili tudi o ribolovu na Jadranu, kar je vzbujalo v preteklih letih toliko sporov med obema državama.
Vendar to vprašanje ni tako enostavno kot se zdi na prvi pogled. Italijanski ribiči bi namreč radi lovili v jugoslovanskih teritorialnih vodah, ki so z ribami mnogo bogatejše kot italijanske, in to tudi znotraj 6. miljskega obalnega pasu brez vsake oškodnine Zal pa so tudi jadranske vode
v zadnjih letih iz deloma ne proučenih razlogov mnogo revnejše z ribami in se poleg tega,tud: na Jadranu že pozna modernejša in u-činkovitejša tehnika ribolova, ki pričenja resno ogrožati ribje bogastvo.
Interesi jugoslovanske konservne industrije in ribičev govore zato ostro proti odobritvi ribolova v vodah jugoslovanskega področja, saj so kapacitete jugoslovanske konservne industrije, zaradi zmanjšanja števila rib v morju, nezadostno izkoriščene.
Jugoslovanski uradni predstavniki zaradi tega upravičeno opozarjajo, da bi bilo vsako popuščanje glede tega vprašanja v resnici nova žrtev Jugoslavije v težnji, da se ustvarjajo dobri prijateljski odnosi.
Ta ugotovitev jugoslovanskih predstavnikov ustvarja pogoje, da se v duhu razumevanja v resnici reši tudi to pereče vprašanje. Vendar pa žal do sedaj še ni znan nikak konstruktiven
vzdolž celotne meje v korist prebivalstva.
V tej zvezi je zanimiv konkreten prispevek Slovenskega	gospodarskega
združenja za reševanje vprašanja obmejnega prometa. Ta predlog je na kratko sledeč:
1. Na čim širšem obmejnem področju bi morali imet; prebivalci pravico do posebnih obmejnih izkaznic in z njimi do svobodnega prehoda v obmejni pas druge države. Obmejni pas naj bi obsegal ozemlje 15 do 20 km od meje in med njim celotno bivšo cono A.
2. Vsaka oseba bi lahko prenesla čez mejo mesečno blaga v vrednosti 20.000 lir brez vsakih carinskih in drugih omejitev in bremen.
3. Ustanoviti bi bilo treba kompenzacijski račun za mali blagovni promet, ki bi morak služiti največjemu številu malih operaterjev vključno srednje m male trgovce, obrtnike in rokodelce
6. KOL FERENCA
0 PRISTANIŠČU
(Zavlačevanje - rezultat
temnih mahinacij «Conf-industriea?)
Clen 5. sporazuma določa, da bo italijanska vlada o-hranila v Trstu prosto luko skladno z določili mirovne pogodbe. Ker pa se je dejansko stanje mnogo izpre-menilo, vabi v posebnem pismu italijanska vlada jugoslovansko na bližnjo mednarodno konferenco, da se sprejmejo potrebni ukrepi da se v okviru sedanjih pogojev uporabijo omenjeni členi mirovne pogodbe.
Pismo italijanske vlade jugoslovanski, ki je sestavni del londonskega sporazuma, govori o BLIŽNJI konferenci in v istem duhu je govoril o tem vprašanju neposredno po popisu tudi minister Martino. Mnogo je bilo tudi govora, da bo konferenca v decembru v Tr-
TRGOVINSKA BILANCA ITALIJE IN JUCOSLAVIJE
	(v milijonih lir)			
leto	uvoz	%	izvoz	%
1937	254,3	1,82	222,1	2,12
1938	154,9	1.4	222,0	2,1
1949	10.207,0	1,15	15.929,0	2,40
1950	0.472,5	0,94	12.219,5	1,63
1951	8.517,2	0,64	15.635,8	1,53
1952	19.762,0	1,35	18.459,2	2,13
1953	18.120.5	1.21	21.736,2	2,33
1953 (7 mesecev)	11.212.2	1,25	15.098,0	2,91
1954 (7 mesecev)	10.132,9	1,14	10.293,8	1,80
italijanski predlog v tej smeri. V tisku se samo mnogo piše o težavah ribičev in trdi, da je njih položaj izredno resen in da ne bodo zmogli plačevanja nikakih prispevkov za lov v jugoslovanskih vodah.
Stališča so torej glede ribolova še vedno nasprotna, vendar upamo, da bosta obe državi tu prišli do sporazuma posebno, ker ;e vprašanje sicer važno, a vendar iz širšega državnega gospodarskega vidika vzeto, ne prvorazredno, saj gre le za stotine milijonov lir, ko so države navajene operirati sltoro izključno z milijardami.
5. UREDITEV OBMEJNEGA PROMETA
(Po prerekanjih o «conah» prvi korak naprej)
V Vidmu v palači Belgra-do se bo 5. januarja ponovno sestala komisija za ureditev obmejnega prometa, katero predvideva točka 7. sporazuma podpisanega v Londonu. Komisija je formalno zaradi praznikov, verjetno pa zato, da dobe italijanski predstavniki navodila iz Rima, za dalj časa prekinila delo. To pa ne pomeni, da so pogajanja na slabi poti in da niso napravili v treh tednih dela nobenega koraka naprej.
Stališče italijanske delegacije je bilo namreč v začetku pogajanj izredno ozko in v ostrem nasprotju s črko in zlasti z duhom sporazuma. italijanska delegacija je tako predlagala, da se uredi obmejni promet izključno med bivšima conama «A» in #B». Kasneje pa so v nadaljnjih razgovorih italijanski predstavniki izpremenili svoje stališče in privolili, da se uredi obmejni promet na celotni meji med bivšo cono «A» in Jugoslavijo.
Italijanska delegacija pa pred božičem še ni zavzela dokončnega stališča o ureditvi obmejnega prometa vzdolž celotne jugoslovan-sko-italijanske državne meje, ker še ni prejela navodil iz Rima. Upati je, da bodo na prihodnjem sestanku razčistili tudi to pereče vprašanje, saj bi bila tako dana možnost za konkretno rešitev obmejnega prometa
stil, a je končno vse zaspalo ter kaže, da je konferenca še zelo daleč.
To dejstvo, kot tudi prenos kompetence za sklicanje konference iz ministrstva za zunanjo trgovino v ministrstvo za zunanje zadeve, govori o rovarjenju tistih, ki si krepitve tržaškega prometa in tesnejšega gospodarskega' sodelovanja med Trstom in zaledjem ne žele. To so v jnvi vrsti politični iredentistični krogi, ki jim je tako sodelovanje zelo mulo všeč ui mogočni krogi «Conf-industrie«, ki vedrijo in o-blačijo tudi v tržaškem go-spodarskem življenju. S povečanjem prometa bi namreč izginile vse umetne strukture tržaškega gospodarstva in bi bili prizadeti njih interesi.
Zato se sedaj govori, da bodo na konferenco povabili le Avstrijo, Švico in Jugoslavijo, medtem ko je Martino v že omenjeni izjavi imenoval tudi važni zaledni državi CSR in Madžarsko. Zato se tudi čujejo vedno rezkejše zahteve in komentarji, naj ima konferenca le izključno posvetovalni — platonični značaj in se v italijanskem tisku odbijajo osnovne zahteve po soudeležbi pri upravljanju pristanišča s strani zalednih držav
Pri tem se ne upoštevajo interesi zaledja, od katerega Trst v resnici živi.
Jugoslovansko stališče o tem vprašanju ji dobro znano in ga jasno izraža tudi sporazum sam
Avstrijsko stališče pa Je zelo jasno i.razila zvezna trgovinska zbornica v sledečih zahtevah, katere naj Avstrija postavi na mednarodni konferenci
1. Avstrija mora biti Povabljena k sodelovanju pri upravi pristanišča in to brez ekonomskih ali finančnih žrtev. 2. Avstrija mora dobiti posebno skladišče, ki bo carinsko svobodno in podvrženo samo avstrijski carinski kontroli. 3. Sedanja tranzitna tarifa Avstrija - prekomorje se mora u-kiniti in ustvariti nov tarifni sistem, ki bo bolje odgovarj .1 geografskim razdaljam. 4 Bistveno je treba znižati pristaniške in pomorske tarife.
GOSTILNA USTOOIIŠKA
TRST, Ulica S. Nicolo št. 3 ieli vsem svojim cenjenim gostom
, rečno nooo leto
Do sedaj rešeno vprašanje dolgov, na dobri poti pa trgovinska pogodba in pogodba o širšem gospodarskem sodelovanju, obstajajo tudi upravičena upanja na rešitev obmejnega prometa - Zakaj še ni bila sklicana konferenca o tržaškem pristanišču
Izdelki svetovno znane kvalitete:
avtomobile - avtobuse -trolejbuse - kamione -avtocisterne in druga specialna vozila. — Pomorske Diesel motorje -elektroagregate vsakovrstne rezervne dele
NUDI PRODAJNI URAD ZA JUGOSLAVIJO
„ARAUTO“ TRST
TOMAŽIČ * POŽAK
'IKI/KFOKi 37X74 B Z.: A KAV T O Ul- MAI A< . I *4 POM . BO X £43
OLAJ S AVE PRI PLAČILU!
FRANC BERGINC
IMPORT EXPORT in razna trgovska zastopstva
TRST. Ulica F. Filzi št. 2, tel. 28-748
želi srečno in u speha polno novo leto
MLEKARNA BOLE
TRST, Ulica F. Filzi št. 13
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
srečno novo leto
Krojaška delavnica
VLADO PREMRU
TRST, Ul. Ginnastica 35 - Tel 45-447
želi cenjenim klientom
srečno ir. uspeha polno novo leto
Trgovina jestvin
ROMAN ŠMUC
TRST, j&Uca C. Battisti št. 13 želi srečno novo ' J vsem cenjenim odjemalcem
CVETLIČARNA « I V A N K A »
TRST, Ulica dellTstria 17 - Tel. 95-052
želi srečno in veselo novo leto
vsem cenjenim odjemalcem
Cenjenim odjemalcem žt'.i srečno
in uspeha polno novo leto
CVETLIČARNA tS A VINA«
TRST,- Ulica dellTstria 10 - Tel. 41-060
Urarna in zlatarna
KAREL MIKOLJ
%
TRST, Čampo San Giacomo št. 7 - Tel. 95-881 vošči svojim klientom srečno novo leto
EMPORIO BARR1ERA
TRST, Ulica Oriani št. 7 - Tel. 94-453
želi svojim cenjenim odjemalcem
srečno in uspeha polno novo leto 1955
Zaloga papirja «PAPYRUS»
TRST, Ulica F. Severo št 10 - Telefon 36-453
želi cenjenim odjemalcem srečno'' novo leto
DIPLOMIRANA KROJACNICA
LHHIMIl.ll PlioGUKUlK
TRST, Ul. Oriani št. 9, te) 41-915
želi vsem svojim klientom srečno novo leto
TRANS — TRST d z o- z. Trst
želj srečno novo leto
BUFFET « TOMAŽIČ »
Trst, Ul. Cassa di Risparinio 3, tel. 35-301
želi vsem svojim klientom srečno
in uspeha polno noto leto
Srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem STAROZNANA TVRDKA
J AKOB PERHAUC
ZALOGA LIKERJEV, ZGANJA IN SIRUPOV TRST, Ulica S. T. Xydias, št. 6 - Telefon 96-332
ZORA ČOK
OPČINE, Narodna ul. 59 in 63
Trgovina jestvin, pekarna in slaščičarna
Telefon št. 24-046
želi svojim cenjenim odjemalcem
srečno in uspeha polno novo leto 1955
Zaloga stavbnega materiala
FRANČIŠKA DANEU DANIELI
OPČINE, Narodna ulica 77 - Tel 21-034 želi vsem cenjenim odjemalcem srečno novo leto
RESTAVRACIJA DANEU Opčine, Narodna ulica
želi vsem cenjenim gostom srečno novo leto
Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem MANUFAKTURNA TRGOVINA
KRISTAN SUSIČ
TRST, Ulica Roiano št. 2
Obilo sreče in uspeha v letu 1955
želi svojim cenjenim odjemalcem e
TRGOVINA ČEVLJEV
ALOJZ GEC
TRST, Rojan, Trg tra i Rivi 2 - Tel. 31-198
GOSTILNA
BENEDIKT FLEGO
TRST, Ulica Rossini št. 6 vošči svojim gostom srečno in veselo novo leto
GERMANI - Prodaja jajc in mleka TRST, Ulica Ginnastica 28 želi svojim cenjenim odjemalcem
srečno in veselo novo leto
Srečno novo leto
želita vsem cenjenim odjemalcem
BRATA VIŠINI
TRGOVINA JESTVIN
TRST, Ulica Roma št. 15
Ribarnica MARCELA PERTOT Trst, Barkovlje, Ul. Perarolo 2 - Tel. 28-415
in Prosek št. 2
želi vsem cenjenim odjemalcem srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
ŠČUKA
BARKOVLJE
vošči srečno novo leto
Viiiicula istriana
RAZNOVRSTNA VINA TRST, Ulica Fonderia št- 6, tel. 93-200
vošči srečno novo leto
vsem svojim cenjenim klientom
TRGOVINA JESTVIN
VALENTIN SANCIN
BOLJUNEC
želi vsem svojim odjemalcem srečno novo leto
Trgovina jestvin RADO ŽERJAL
BOLJUNEC 76 Želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
srečno novo leto
Tovarna sodavice ANDREJ GRGIČ BAZOVICA št. 97
želi srečno in veselo novo leto
vsem svojim odjemalcem
TRGOVINA JESTVIN IN GOSTILNA IVAN MAHNIČ BAZOVICA
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in gostom
srečno novo leto
Veselo m srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom
Bar« BAZOVICA »
Brivnica FRANC LAPANJE
BAZOVICA
želi srečno in uspeha polno novo leto
vsem svojim cenjenim klientom
FIUBERT BEMDETIČ:
Prispevek za naš mladinski literarni natečaj
December. Popoldne. Droben dež pada m niti ga ne čutiš na obrazu. Prazne ulice zdolgočaseno strmijo — blatne. Ob ulicah mokri zidovi, na katerih lahko še razbereš napise, ki jih niso docela zabrisali: Gorica je slovenska, Živela Jugoslavija, Bratstvo, Stalin, Tito... V gorečem navdušenju jih je roka trepeta je zapisalai; žive barve so zblede-le-ostalo je tu pa tam na starih zidovih nekaj trdih, umazanih črt.
Zmeraj sem ljubil Gorico. Njene barve sem ljubil; jasnino Soče, mehkobo Brd in mračnost gradu. Danes, v tem monotonem popoldnevu sem jo vzljubil še bolj. Se imam pred seboj ono mračno sliko ladjedelnic; še mi zveni v ušesih ropot in rezki odmevi, ki jih poslušam v soparnih poldnevih. Se čutim v srcu oni mogočni odmev delavnic, kjer delavci v potu o-brazov molče poganjajo stroje — kakor da bi le-ti v ropotu izrekli upor in protest, ki ga besede ne bodo mogle nikdar izreči. Zbežal sem in iščem pri tebi miru. Toda dež pada. Obzorja so mračna. Slovenski napisi bledijo-. Na ustnah zamira materina beseda. Bo v srcih umrla?
* $ if
Ulice so natrpane. Množic naval je zajel Gorico. Andrejev sejem je. Zvočniki hreščijo, da boli v ušesih- Ob vsakem vogalu ti nekaj ponujajo:
— Prosim, poskusite, vzemite.... Sto lir!
— Sto lir...
— Samo sto lir... Prosim, prosim.
In spet zvočnik i, svočnik i, zvočniki—
Mrzla sapa tuje množice biča, da v srce boli.
Nenadoma obstanem. Pred menoj skupina fantov, ki jih poznam. Tonče med njimi ves bled, trepeta.
— Tonče, kaj ti je? — vprašam.
Molčal je in v molku sta se ulili solzi po licih.
— Fantje, kaj se je zgodilo? — ponovno vprašam.
— Tonče je prepeval po slovensko, pa mu je zato nekdo raztrgal kravato.
— Zakaj ga ni udaril?
— Ker je k njifna planil stražnik in Tončetu velel naj odide...
* * *
Gledal sem te svoje kmečke tovariše. V spominu mi bo ostal tisti pogled, ki je hotel razodeti vso bol ponižanega ponosa. Sledil sem jim s pogledom, ko so odhajali domov.
Zmeraj sem te ljubil, jasno, mehko in molčečo. Zato sem rad bežal z doma, da sem pri tebi iskal miru. In danes, v deževnem popoldnevu le bežno pogledam napise na starih zidovih; saj so mrtvi. Z radostjo pa vidim, da še hraniš ljudi, ki jim je slovenstvo — ponos! Dež je spral krvava tla ob Soči. Toda iz tiste krvi, ki ga je zemlja vsrkala, bo še iastel slovenski trpeči narod.
«CE BI BILA POT NA LUNO. BI TUDI TAM ŽE PREBIVALI# naš mladinski literarni naiečai /V A Š KILAVE LISTI C NI KOTIČEK
Težave in trpljenje
mladine	vllenešli Sloveniji
1.1
znamke
Nerodovitna zemlja v visokih in strmih hribih sili mladino, da si išee zaslužka v drugih državah, predvsem v Belgiji, kjer se zastruplja in si uničuje zdravje v tamkajšnjih rudnikih
Kakor stari tako tudi mladi beneški Slovenci ne poznajo dostojnega človeškega življenja. Poznajo samo težave in trpljenje. Njihova nerodovitna zemlja v visokin in strmih hribih jim ne da toiiko pridelka, pa čeprav je dobro obdelana, da bi mogli na njej živeti. Vsi dela zmožni ljudje, mladinci in mladinke morajo s trebuhom za kruhom v vse države sveta. «.\ko bi bila pot do lune, bi tudi tam že prebivali«, pravijo naši mladinci.
V teh povojnih letih se je izselilo največ naših ljudi v Belgijo. Večina je takšnih, ki so k sebi poklicali tudi svoje družine. V Belgiji delajo v rudniku. Delo je naporno in nevarno. Pogostoma prihajajo iz te dežele žalostne novice, da je ubilo v rudniku tega ali onega, da je hudo ranjen ta ali oni,
2e dosti naših mladincev je za večno zatisnilo svoje oči in pustilo življenje v «črnih jamah!« Dosti je pohabljenih da niso in ne bodo več sposobni za delo. Mnogo mladincev je umrlo za jetiko doma in veliko se jih zdravi po italijanskih sanatorijih, ker so jetiko prinesli iz belgijskih rudnikov.
Belgija je grob beneških Slovencev, Belgija je poguba za naše ljudi. Kes je. da se tam zasluži precej denarja, a tisti, ki delajo v rudniku, so stalno v nevarnosti za svoje življenje in za zdravje. Ce pomislimo, da je iz vsake naše občine najmanj 400 ljudi v Belgiji; kadar pa se ti naši ljudje vrnejo domov, bi bilo treba zgraditi v vsaki občini sanatorij. «Na tistem pokopališču, kjer nas bodo pokopali — pravijo naši rudarji v Belgiji — bo :z naših trupel postala druga žila premoga, drugi rudnik premoga.«
Kar pa bo gotovo najbolj zanimalo javnost o naših ru-darjih v Belgiji je to, da italijanska vlada ni zajamčila in zabranila dela m pravic naših emigrantov v tej državi. Zgodilo se je, da družine tistih naših Benečanov, ki so umrli v belgijskih rudnikih, niso prejele od te države nobene pomoči ali izplačila. Domov so se vrnili ranjeni, nesposobni za delo in tuberkulozni. Tem ljudem n'* so dali pokojnin ali drugih pomoči.
Naši emigranti niso samo v Belgiji. Kakor smo že zgoraj navedli, so naši izseljenci v vsaki državi. Mnogo mladink je v Švici in v Angliji, kjer so gospodinjske pomočnice in jih vsestransko neusmiljeno izkoriščajo.
Pred kratkim je zapustilo svoje domove dosti naših mladincev. Sli so čez Ocean v Kanado. Tudi ti delavci so bili ogoljufani na krut način. Ko so jih pripeljali v Kanado, so jih prepustili ne-
znani usodi, ne da bi imeli denar in delo. Radi bi se bili vrnili domov, toda brez denarja rii moči" na potovanje. Sli so protestirat na italijanski konzulat skupaj z italijanskim? delavci, in ker jih konzul ni. hotel sprejeti, so mu pošteno povedali. Ti delavci so prepuščeni daleč od doma najbolj strašrfi usadi.
Naši ljudje niso nikdar imeli nobene dobrote od vseh desedanjih režimov. Vedno so jih izkoriščali, v vojoah pa so služili za topovsko hrano. Po končani vojni si je moral naš človek poiskati zaposlitev v tujini.
Posebno v tej povojni do-bi je skrbel režim za to, da th v čini večjem številu beneški mladinci zapustili svoje domove, kajti v Vidmu so vedeli, da je narodnoosvobodilna borba prinesla bene-
škim Slovencem prebujenje.
Beneška mladina je na svojih domovih predstavljala nevarnost za režimske stranke. Vedeli so, da se naša mladina vključuje v borbo in zahteva človečanske in narodnostne pravice. Beneška slovenska mladina ve, katero pot izbrati, da pride do teh pravic.
Strnila bo vrste proti kapitalistični upravi, ki je vedno zatirala beneške Slovence in z njimi italijansko ljudstvo.
Prepričani smo, da se vsi tisti naši rojaki, ki se vrne-, mi objavljenimi deli, ki bodo jo iz Belgije in drugih krajev seveda honorirana, bomo iz-
Kot smo že najavili v naši božični ftevilki. objavljamo danes rezultat našega lanskega mladinskega literarnega natečaja. Med zadnjimi štirimi objavljenimi deli, in sicer »Križem kražem po Julijskih Alpah« (Zapiski iz dnevnika D. Jagodica), C. M. — »(Katarinina smrtn. L. C. — «Spomini iz vojne« in A. Miroslav Košuta — «NTandi». je komisija izbrala kot najboljše delo Košuto-vega »Nandijas, ki prejme nagrado 2.000 lir. Avtorja prosimo. da se zglasi v našem uredništvu, kjer lahko dvigne nagrado.
Vse mlade literate opozarjamo, da bomo zopet začeli objavljati njihova dela pod rubriko «Naš mladinski nagradni natečaj«. Med vsakimi štiri-
sveta, ne bodo obotavljali, da bi se priključili naši borbi, ker se lahko samo tako borijo za boljšo bodočnost beneških Slovencev, za boljše življenje vsega delovnega ljudstva, za boljšo družbeno ureditev, za socializem.
Izidor Pred««
brali najboljše, avtorja pa na gradili še posebej z 2.000 lirami.
Končno naj še omenimo, da so zaželena krajša dela, ki naj ne presegajo štiri tipkane strani. Vsem mladim literaratom pa ob tej priliki želimo mnogo uspehov v letu 1955!
Zadnje noviteta v Švici, Bolgariji, na Puljskem, v Grčiji. Izraelu in nekaterih drugih državah
njih letih ob priliki dneva Organizacije združenih narodov. .Mnogo znamk je bilo izdanih ob priložnosti božiča, od katerih je najlepša avstrijska znamka iz leta 1948. kjer sta upodobljena Franc Gruber in Josef Mohr. ki sta spisala in uglasbila znano pesem «Sveta noč«.
Nekateri drugi narodi imajo zelo v časteh Novo leto. To zlasti Japonci, ki imajo že od prastarih časov novoletne obrede, kjer proslavljajo staro slavo japonske države in naroda ter vzbujajo upanje v bodočo srečo. Tudi Židje zelo svečano praznujejo svo;e Novo leto, ki je na drug dan kot naše. Oni, .namreč, štejejo ieta po 'svojem koledarju, od ustanovitve prve židovske države.
Japonci posvečajo dan Novega leta posebno mladini. Dokaz za ta njihov praznik
k' '-čjz
je ta. da je japonska poštna uprava dala pred vojno v promet znamke; samo za novoletna voščila na razglednicah in pismih, in ki so bile posvečene mladini in otrokom. Takšne znamke so izdali leta
NOVA	KNJIGA V ZBIRKIPQ7 OHSOV 'MLADINSKE KNJIGE*
Potovan ja Marka Pola v izda ji ((Mladinsko kn jige))
Knjigo, ki bo brez dvoma razveselila naše mlade čitalce, je po zadnji angleški izdaji pievedel dr. Vladimir Brezovnik
■
i 1/aT *, G
Kri Mladinski knjigi so . izšla Potovanja- slavnega srednjeveškega potnika, k* je kot prvi Evropejec spoznal skrivnosti Azije. Knjigo je po zadnji angleški izdaji prevedel dr. Vladimir Brezovnik, o-prema je delo Uroša Vogaje.
Marko Polo, njegov oče 'n njegov stric Mateo so se po šestindvajsetletni odsotnosti vrnili s sijajnega dvora Kub-lajkana na svoj stari dom v Benetkah. Njihova obleka je bila iz grobega sukna in raztrgana; njihovi svežnji so oi-li zaviti v blago z Jutrove-ga: na njihovih ožganih obrazih pa so bili vidni sledovi neomajne vztrajnosti, velikih muk in trpljenja. Svoj materin jezik so skoraj pozabili. Vse na njih je bilo tuje, njihova izgovarjava in vse njihovo vedenje je bilo tatarsko V šestindvajsetih letih so se tudi Benetke izpreme-nile in popotniki so komaj našli svoj stari dom.
O življenju Marka Pola po povratku domov, v Benetke, imamo malo dejanskih poro-
čil, zato pa so tista, ki jih imamo, docela natančna in zanesljiva.
Ker so bili Polovi trgovci, so se takoj zopet začeli o-kvarjati s trgovino; brez dvoma so trgovali s kakim blagom, ki so ga prinesli s seboj z Daljnega vzhoda. Med beneškimi trgovci in trgovci iz Genove ter Pize je obstajala velika tekmovalnost. Trgovsko ljubosumnje med temi tremi samostojnimi italijanskimi državicami se je kmalu razraslo v mržnjo m zagrenjenost, V začetku leta 1298 je nastala zavoljo zaplembe treh genovskih ladij, ki so plule v grških vodah, vojna med Benetkami in Genovo neogibna. V poročilih o tem spopadu naletimo na trne Marka Pola. ki je zabeležen kot «plemiški poveljnik« neko bojne ladje.
Z bravami, v vetru včselo plapolajočimi zastavami in sto vesli, ki so jim dajale
.i':,	>T?f,
takt. pavke in piščalke, se je beneško bredovje sedmega septembra 1298, ravno tri leta po povratku Marka Pola z Vzhoda, pomerilo z genovskim V bitki, ki se je razvila, so Genovežani osvojili celo beneško brodovje, Marko Polo in sedem tisoč njegovih rojakov je bilo ujetih.
Po takratnem običaju so s premaganih ladij strgali zastave, jih vrgli v vodo, zaplenjene ladje pa so zadenjsko odvlekli v svoje pristanišče.
Tukaj, v ujetništvu, je Polo izrabil priliko. Poslal je po knjižice, ki jih je pisal Kabla.ikanu v zabavo: nekemu pisarju in sojetniku iz Pize, imenovanemu Rustigie-io, je narekoval potovanje, ta pa jih je pisal na perga- j ment.	|
Vse dosedanje izdaje so poudarjale važnost potnikovih opazovani:	njegova razisko-
vanja, odprave, srednjeveško I roz:ce pojejo. historično gradivo, geološka I M&ka jt venela.
j ker je muco vjela.
1 Tam na njivi zelja
srn*::
25 decembra je pakistanska vlada izdala posebno spominsko znamko ki je posvečena zavzetju vrha K-2
Mnoge	države	imajo	nava-
do izdajati priložnostne znamke ob raznih praznikih. To j seveda v tistih deželah,- kjer so ti prazniki najbolj občuteni in najbolj v navadi. Danes imamo že celo vrsto znamk,	ki proslavljajo	držav-
ne. delavske. cerkvene, narodne	praznike	dotične dr-
žave ali pa praznike, ki so priljubljeni	pri vseh narodih.
Mnogo znamk je bilo n. pr. izdanih	ob	priliki delavske-
£namkajTkbilo'izdaanih	v^zad-	1936,	1937.	1948. 19.50,	1951,
19o3.
2iaje pa so izdali leta 1949 posebno znamko za njihovo 5710.	Novo	leto. leta 1950
spet eno. leta 1951 kar tri znamke, leta 1952 pa štiri.
Ob	koncu	preteklega leta
so prišle v promet znane in priljubljene švicarske znamke «Pro Juventute«. Štiri vrednote nam prikazujejo različne	žuželke, peta znamka
pa ljudskega pisatelja Jeremijo Gotthelfa iz Berna. Na Nizozemskem izdajo, prav tako vsako leto meseca decembra dobrodelno serijo za o-troke	«Voor	het Kind«. Le-
tošnjih pet znamk nam prikazuje	otroke	pri različnih
igrah.
Naj omenimo na kratko še zadnje izdaje nekaterih držav. Bolgarija je izdala znamko za 85-letnico ustanovitve umetnostne akademije. Češkoslovaška pa je izdala tri nove znamke navadne frankov-ne serije, dve za počastitev 50-letnice smrti ruskega pisatelja Čehova, dve za počastitev dneva armade. Poštna uprava v zahodnem Berlinu 'J1 je izdala znamko sprije «pa-norame«. Vzhodna Nemčija pa je izdala frankovno serijo iz leta 1954 z novimi pretiska-nimi nominalami. ter dve znamki za počastitev pete ob-! letnice proglasitve republike. Na Poljskem so izdali dve znamki ob priložnosti dne\ a železničarjev, dve ob priložnosti meseca sovjetsko-poljskega DriiatclUtvn. not znamk oo priložnosti priključitve Poroor-janskega k Poljski m deset znamk ob priložnosti desete obletnice proglasitve republike Španija je izda'a štiri dopolnilne vrednote serije »Marijanskega leta«. Turči a pa tri znamke v počastitev 30. obletnice smrti sociologa Go-kalpa. Na Madžarskem sta iz: šli dve znamki ob priložnosti stoletnice smrti pisatelja Jo-
opazovanja .in uspehe njegovih raziskovanj. Prav nobena izdaja pa ni objavila celotnega Potovega dela kot klasičen potopis.
.Izdaja, po kateri je prevedena knjiga, ki je izšla v zbirki potopisov pri «Mladin-ski knjigi«, skuša to doseči. Prežet z željo, da bi poda! čitatelju v kolikor mogoče natančni obliki ves zanimivi potopis Marka Pola, je ure nik izpustil vse nepotrebne pripombe in vse gradivo, ki bi moglo ovirati tok te zanimive pripovedi.
Prekucnjen svet
Čudno čudo se godi, vse narobe se ir ti: Ptičice cvetejo.
Ilustracija iz knjige Potovanja Marka Pola
Pravljice, pesmice in ntanke za naše
zajček lovca strelja.
Trava zre telico.
-■rp vihti zanjicc.
Morje v potok se izteke ljubi kruhek peče peka. Pod konjičem jezdec dirja, ovca žene past pastirja. Volk pred jagnjetom trepeče, muha slcva cb tla meče. Pes s piščanci se sprehaja, koklja okrog hise laja. Rožmarin mladinko duha. lonec se v Robasi kuha.
O božiču In vso zimo od vročine se znojimo, a poleti dol in breg Icrije beli mrzli sneg.
Kdor to zmedo opazuje, radovedno se vprašuje:
«Le odkod ta čudni red...?»
kaja, v Sovjetski zvezi pa r izšla znamka ob priložnosti 50-letnice rojstva pisatelja N. A Ostrovskega. Grčija pa 3® izdaja šest znamk, ki nam pričajo o borbi ciprskega ljudstva za priključitev h t>r* i j i. Na znamkah je prikazana deklaracija angleškega parlamenta glede ciprske zadeve, proti kateri je grška vlada protestirala. Dokument je objavljen na dveh znamkah, v grškem, angleškem in francoskem jeziku. Nad tem dokumentom je viden madež ®rrn7 la, ki pomeni da grški narod
Ha, to je prekucnjen svet. ne’ priznava tega dokumenta
RIBARNIC
OPČINE. Proseška
žeti vsem svojim cen
A DANEU	!
roseška št. 47	J
j enim odjemalcem	j
srečno	i	vo leto .
Grabežljivi trgovec
Nekoč Je živel zelo gra-ežljlv trgovec. Jedel je in il. spal in lenaril, a delal .1 nič. Za delo Je najemal
elavce, dninarje, pa so detli namesto mega. Pa se : trgovec močno Jezil, da » dan tako kratek.
Začel je iskati modrijana, i bi ga naučil kako naj daljša dan.
Iskal Je tako. iskal in na-adnje našel modrijana ta rega sromasnega modri-ana.
•Kakšna nevolja te je prl-edla k meni, bogati gost?« e trgovca vprašal modri-an.
«Nisem zadovoljen z dne-■om.» je odgovoril trgovec. Poleti Je krajši od zajčjega
repa. Delavci mtl ne začno prav delati, ko se že kokoši spravljajo spat *
Modrijan je pogledal trgovca s svojimi pametnimi očmi in dejal:
»Obleci sedemdeset in sedem oblek, navrh obleci še kožuh in pokrij glavo s kape. Na noge obuj tople c-bojke in škornje. Naprti si veliko košaro s hrano, vzemi leseno lestev in se vzpni na najvisji topol- Potem dvigni lestev in podj>rt z njo sonce, pa ga drzi, da ne bo odšlo naprej. Tedaj sonce ne bo nikoli zašlo in dneva ne bo nikoli konec.«
Trgovec se je zahvalil za nasvet. Dal Je modrijanu sto dukatov in odšel domov da bi naredil tako. Oblekel je sedemdeset in sedem | oblek, na vrh Je dal še kožuh, glavo je pokrii s kapo, prav tako kot mu je rekel modrijan. Obul je obojke in tople škornje, naprtil na hrbet košaro s hrano, vzel lestev in splezal na naj višji topol. Z lestvijo je podprl sonce in ga držal.
»Ej, delavci,« je zaklical s topola, »brez mojega ukaza ne smete prenehati z delom.«
Pa je trgovec tako držal sonce eno uro bilo mu je že precej vroče — držal je dve uri - znojne kaplje so mu polzele po vsem telesu — drži tri ure ~ pot lije z njega kakor dežl Ti
govec se je utrudil, bil je ves zlomljen in komaj. je še držal lestev.
»Hej, delavci,« je spet zaklical s topola, »danes ste zelo dolgo delali. Dovolj bo Pojdite spat.«
Roke so mu otrpnile, noge so mu zatekle in niti premakniti se ni mogel.
Padel je na zemljo-
In še dobro, da je padel v košaro,-ki jo je imel na hrbtu in dobro- da je imel na sebi sedemdeset In sedem oblek in kožuh in kapo in na nogah obojke in škornje. Malo se je pcbil, a nikoli več ni poskušal zdalj sevati dneva.
Dan in Noč
Sedela sta Dan in Noč na jutranji zarji.
Dam Je dejal: »Štiriindvajset otrok! Veliko Jih imava, veliko. Kako sl jih bova razdelila? Meni dvanajst, tebi dvanajst. Tako bi šlo! Toda ti sl slabotna. Utrudila se boš. Veš kaj. ko pride poletje, jih bom jaz vzel kaj več Kar veselim se že teh malčkov! Sonca jim bcm dal, toplote, cvetja in sadov, iger in veselja! Potem jih bom zalil malo z dežjem, pregnal malo z vetrom in prestrašil z gro-UiOni. Rad vidim, če Je o-
troke malo strah in dobro dene v i asih.«
Noč ni dejala nič. Toda ko ,1e sonce zgubilo svojo moč, ko so se privlekle jesenske megle, je začel oče Dan neopazno gubiti svoje otroke, drugega za drugim. Za njim pa je hodila Noč in jih pobirala. Ko je napočila zima s svojim mrakom in hudimi mrazi, je imela Noč že poln plašč otrok im jih je pestovala od večera do jutra.
Prijateljici
Kaj bo, kaj bo, kaj bo, to? Tinka se drži grdo in prijateljica. Mila hrbet ji je obmilu.
Prav lepo sta se igrali, zogo sem in tja metali, a nesreča je hotela, da je žoga odletela.
Odletela je krog ogla. no, saj žoga je okrogla.
A za oglom ni obstala, v lužo se je skotrljala.
Kdo je kriv? Je kriva M>la da se igra je razbila? Milg? Ne, saj ni hotela! Tinka? Ne, pač ni ujela!
Naj bo to že ali to.
Tinka se drzi grdo m prijateljica Mila hrbet ji je obrnila-
toga pa tam v luži cvili In obema se zasmili. Skočita po njo — oho! — spet igrata se lepo.
91. Hvm
Slava za kožo
Človek je ubil kravo in ko je prodajal meso, je kožo razpel pred svojo trgovino, da bi se posušila.
Drugi trgovec, njegov sosed. reče prijateljem, ko so bili pri njem:
»Ostanite tu m poslušajte. Grem k sosedu. Stavil bom z njim za tisto kožo, ki je razpeta pred njegovo trgovino. Eden od naju bo stavo dobil.«
Gre k sosedu in resno vpraša:
«Cigava koža je to?«
»Moja. č.gava pa?»
«Pa ni!«
»Pa je!«
«No, staviva, da ni!«
»Dobro, velja!«
Stavita torej in oba nestrpno čakata, kdo bo stavo dobil.
Pa vas vprašam, kdo je stavo dobil?
»Prav gotovo tisti, čigar ja bila koža. kako pa?«
»E. ni tako! Koža ni bila njegova, marveč kravja!«
Čevljarnica ANTON TREMRU TRST, Ul. M- (TAzeglio št. 11
vošči vsem svojim klientom in znancem
srečno novo leto
UHUŠTVIiiA (iUSTII.M H OPČINAH
Katera vam nudi dober kozarec domačega vina, domače klobase ter izvrstno domačo kuhinjo
vošči srečno in uspeha polno novo leto
GRADBEN A ZADRUGA n a OPČIN Ali
d. z o. z.
Alpinska ul. Št. 97
želi polno uspehov v bodočem letu
in se priporoča
FOTO STUDIO E D I
TRST, Ul. Oriani 2-1. (nasproti Ul. Madonnina)
slike ra osebne izkaznice in potne liste, reprodukcije, poročne in družinske toto-tografije po želji tudi na doinu
vošči vsem svojim klientom srečno novo leto
Krojaška delavnica
-STANISLAV KOŠUTA
TRST, Ulica Raffineria št. 5 - Tel. 95-498
želi cenjenim klientom
srečno in uspeha polno no do leto
Krojaški salon
M - MOZETIČ
TRST. Trg Garibaldi štev. H - Telefon 20-280
žeti vsem svojim klientom srečno novo leto
M		
	Trgovina	čevljev
		JOSIP TREVISANT
	TRST. Ul.	G. Vasari št. 10 - Tel. št. 69-661
	želi vsem	svojim cenjenim odjemalcem
		srečno novo leto
Bife «PM .I0/.H0T(!»
V I ii I) V H C
TRST, Ul. C. Ghe.ga št. 3
želi svojim gostom ,srečno n» vo leto
Trgovina jestvin
ANDREJ OBERSNEL
TRST, Ul. Maiolica štev 1 zeli vsem svojim cenjenim odjemalcem
srečno novo leto
Slovenska trgovina
FRANC UDOVIČ
Z MANUFAKTURO IN MODO
v TRSTU. Ulica Mazzini št. 46 - Tel. 94-550 in Trg Ponterosso štev. 5 - Telefon 29-868 želi srečno novo leto
Srečno novo leto 1955 želi
ŽADU. KUVZUHCIJ JESTl/INČAUJliV
UVOZNIK IN GLAVNA ZALOGA RADENSKE MINERALNE VODE
TRST, Ul- Valdirivo št. 5. tel- 35-034
7
SRETNU N0VU
W ' v
i w
pPP V™
GODINU lfe*.
ŽELI VAM
VG
,710 U O
MAREC
Po pustu post in zdehamje. Pokora, se ve, kristjanom ni preveč povleči, zato sklenili so na dan privleči perilo, ki je bilo predmet spora že leto prej. No da. processo Muto je kljub karakteristični oznaki glasno odjeknil v svet. ker so junaki
Otrok je menil, da bo vadil polotrokKi zdaj naj se otok nauči od polotoka!
Se to naj bi omenil: Ras Tatari nabere nekaj vrednih srebrnikov, ter gre v Ameriko na pot dolžnikov,
Iz Beograda krene zopet' Stari na pot. Tokrat v Atene se odpravi, da bi osebno stisnil vozel zveze.
 iiM.niiiimitiHiiiiiiiiiHiiiiMitiitiiiiiiiiiMHiiiiiiiHiiiiiiiiiminiiiiimMmmMiiiiiiimmiiiiiniiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiNiemjmt
ii-roi i'iiiiiiiniiiiiiiriitiu(iii oiii>i<oi!)iiini'i(iifhTiijHiiiiiiiin m, um n n n
• M
Vi •
*
H.
Prehodil sem dolgo vas po glavni ulici do cerkve, ki stoji na drugem koncu vasi, s prisiljenim masivnim zvonikom; zvonovi so majhni in obešeni zunaj lin. Cerkev mora biti zelo stara, saj je zidovje vse okrušeno Po poti ljudje tu ne zijajo tako zvedavo in nadležno na tujca, ki se takoj spozna po obleki, kakor v naših krajih in posebno v Furlaniji in Benečiji. Gruča žensk s tradicionalnim tinom (posoda za vodo), čakajo na vrsti pred vodnjakom, kjer teče voda po cevi počasi, ker se je nekje kaj pokvarilo. Zanimivo je opazovati te vrste ljudi, tipov italijanskega Juga. O tej vasi so mi že v Acquavivi pravili tudi z nekakim očitkom, da tu slovun-ska govorica posebno pri mladini nekako upada. Hotel sem to preveriti in dognRl resnico, sicer pa ne s tako zaskrbljenostjo. p0 drugi strani pa so 'nekateri razumniki, ki pospešujejo slovansko govorjenje. N_ pr. soprog
učiteljice, domačin, odvetnik zahteva od svojih dveh otročičev, da se vadita in govorita hrvaško, dasi mati ni domačinka in ne pozna narečja, pa najmanj ne oporeka možu. On sam je bil na Hrvaškem v zadnji vojni in je tako tam izpopolnil svoje znanje hrvaščine, ki jo govori gladko. Uradno hodi v Kamboveš, kakor to imenujejo domačini glavno mesto dežele Campobasso, ki je dalje v nostranjosti še kakih 50 km od tu in je 750 m nad morjem. Seveda so tu zime ostre in polne snega poletja pa ne toliko vioča na planem, medtem ko je na poDočjih ali v kotlinah silno vroče.
Iskal sem, kam bi se obrnil za svoje folklorno delo in se .vrnil zopet na izhodišče, kjer sem izstopil. V pogovoru z neko žensko sem se prepričal, da sem dobro naletel. Povedal sem. kaj hočem in takoj mi je zrecitirala dve pesmi in jih potem tudi zapela. Eno od teh navajamo na prejšnjih straneh
»Lipa Mara, bomo u ružice*, nil za moje folklorno delo ln začetek druge »Moj bac Ima pirje na klobuke#. Drugih napevov na besedila nisem dobil.
Narečje je tu z majhnimi odtenki enako onemu v Ac-guavivi. Razlike so le v kakem izrazu, n. pr. da tam rečejo tako in tu pa malo drugače, a v bistvu je vse enako. Za natančnejše proučevanje bi se moral človek tu dalj časa muditi in študirati. Kadar sem koga vprašal, kako govorijo, rečejo; «Cičerjamo na našo». Se ponašajo, da rečejo zemlji — zemblja, torej bolj pravilno, medtem ko oni iz Acquavi-ve rečejo njiva. Trdijo tudi, di oni iz Montemitr«, ki menijo, da je njihovo narečje najbolj čisto, pravijo zemlji -r- largo kar pa ni res kakor so mi povedali tamošnji domačini, ko sem jih o tem vpraševal. V Montemitru namreč tudi poznajo prav dobro izraz zemlja oz. zemblja.
Bodo pač kat i neznatni fo-nični odtenki v izgovarjavi
v posameznih vaseh. Vas je zelo nakopičena s hišami, ker so ulice zelo ozke. Hiše so stare in brez ometa. V zakotnih ulicah je precej nesnage, za čistočo poskrbi tu zelo izdatno dež, predvsem zato, ker so tla nagnjena. Na vzhodni strani obdaja vas nekako zidovje ker Je ta stran gore zelo strma. Zato se zdi vas, če j'o gledamo z vzhoda, kot nekaka trdnjava. Sicer imajo vse vasi tod, ki so na vrhuncih gora, po: dobo trdnjav. V teh krajih je nujno vprašanje preskrba vasi s pitno vodo, kar ni prav lahko. Sedaj imajo tu speljano gor vodo v večji zbiralnik, od koder se razte-ka po ceveh po vasi. Sicer so požari tu bolj redki, kar je razumljivo, ker se pri gradnji hiš uporablja zelo malo lesa. Ker je zemlja tu glinastokrednate tvorbe, so tudi v vodi te primesi, ki: ostaja na dnu vrčev. Pri umivanju opazi človek po nekaj dneh, kako se mu lasje zaradi tega nekoliko sprije-majo Z antropomorfičnega vidika zasledimo pri ljudeh iz-
razite znake prebivalstva, iz katerega izvirajo, dasi so se ti v. dolgih stoletjih precej zabrisali, Prebivalstvo je dru-
gače dobro, mirno, ni zvedavo in je zelo gostoljubno.
LESNI TRGOVEC
VITTORIO iMISERl
Gorica. Ul. Ariosto 5 Telefon 33-35
želi vsem. svojim cenjenim odjemalcem crečno
(Nadaljevanje sledi)
Knjigarna
« G. CARDUCCIn združena s prodajo papirja in pisarniških potrebščin na debelo in na drobno Gorica, Ulica Carducci 7 Telefon 22-68
želi svojim cen j, odjemalcem srečno novo leto
Klobučarna M. LEBAN
Športni in klasični klobuki, dežniki, itd.
Gorica - Rastel 28
želi svojim klientom srečno novo leto
zenske iz Acquavivo
Urama in zlatarna MARTIN ŠULIGOJ
Gorica, Ul. Carducci 19
želi svojim cen}, klientom srečno novo leto
TVRDKA Z ELEKTRIČNIM MATERIALOM GIO V A N NI M1ZZON GORICA, Corso Verdi št. 33 - Tel. 30-48
želi vsem srečno novo leto
GOSTILNA JOŽE GERGOLET
Doberdob, Ul. Roma 23
želt vsem cenjenim gostom srečno novo leto
želi vsem srečno in uspeha polno novo leto
STANKO SAULE
AVTOPREVOZ GORICA, Ulica U. Foscolo 21 - Tel. 37-11
želi vsem srečno in uspeha polno leto 1955
KOMEL
avtoprevoznik (avtotaksi tudi za Jugoslavijo)
Gorica, Trg De Amičis 10 Telefon 22-04
želi vsem srečno in uspeha polno novo leto
IGNAC PLAHUTA
trgovina koles in motorjev «OLIMPIA»
Gorica, Ul. D. d’Aosta 4 želi srečno novo leto
MIRODILNICA ANTON PODGORNIK
Gorica, Trg De Amicis 12 Telefon 30-09
želi vsem svojim odjemalcem srečno novo leto
TRGOVINA JESTVIN
JOŽE CIGOJ
GORICA, Ulica delle Monache 17
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
srečno in uspeha polno novo leto
KAVARNA - BIFE’
BRATUŽ
GORICA, Ulica Mameli 14 - Tel. 34-78
želj vsem svojim cenjenim gostom
uspeha polno novo leto
Gorišlio avloprevflzno podjetje
Gori.a, Ulica Donizetti 27 Tel. 28-45
želi vsem svojim članom
srečno in uspeha polno novo leto
BAR «ADRIATICO»
ALOJZ BEGUŠ
GORICA. Travnik - Tel. 32-57 želi vsem svojim cenjenim gostom srečno novo leto
—		
	JOŽEF GORJAN	
	AVTOPREVOZ	
	GORICA, Ulica U. Foscolo 14 - Tel. 21-10	
	želi vsem srečno in veselo novo leto	
LESNI TRGOVEC
KARLO MISCHOU
GORICA, Ul. Angiolina 23 - Tel. 23-29
želi svojim cenjenim odjemalcem srečno in uspeha polno novo leto
VETAp
Naj bo tako! A leto posvečeno .ie že takoj v začetku obljubilo, da bo. če treba tudi z grdo sdo metalo ljudstvu med nege poleno.
In res nam je pošteno vzelo seno! Pritisnil je tak mraz, ko na tečajih, cevi so pokale in v nekih krajih je burja marsikoga vrgla v grapo.
V politiki enako to se reče: le Scelba zleze nekaj klinov više, vprašanje Avstrije pa se zapise na led, češ: konferenca nima sreče! Sem pravil vedno in sem rekel zmerom: ni vse zlato ne, kar se sveti, zato ne hvali dneva pred večerom!
ALOJZ ZONGHER
prodaja in popravila ra-dio-aparatov - popravila električnih strojev
S počitnic vračajo se diplomati lepo spočiti. Skličejo posvete, da, bi sestavili evropske Sete z izbranimi, najboljšimi soldati.
'A mnogim to nikakor ne ustreza! Zastopniki Balkancev pa na Bledu nikakor nočejo slediti zgledu zapadmh cincarjev: vojaška zveza jespravila pokonci novo silo. je spravila-pokonci novo silo.
SEPTEMBER
In na Japonskem? Tam so pač v navad ' potres, tajfun in slična razvedrila, nemara prav zato, da zajezila bi prepogosta rojstva qtročadi.
* J)c 4C-
Da bi ljudem lahko razkazovali, kako se zvezdam bohotijo nedra in se jim daljšajo vabljiva bedra,
na filmskem festivalu, so. jih zbrali.
Ta čas je v Rimu zmagala ideja pravičnosti in vzvišene tendence —: saj so zašili sina ekscelence in psevdo-grofa svetega Jerneja!
V si pojejo: Coiomba bianca vola-..
Kot se je zvedelo, se bosta vzela sin princa Pavla in dokaj debela hči plešastega kralja brez prestola...
Tako je vzdihnil tudi sveti oče, čim se je prevalilo prejšnje leto, ki zgolj Gospodovo ni bilo sveto in ni natreslo Piju zlate toče.
Mar naj se mož odreče mastni biri? Nikakor ne! Posvetil je Mariji nadaljnje dni — in v večni zakristiji so se odprli spet denarni viri.
Kot čujem. je bila to skrajna mera, da bi Kitajčki od gladu ne mrli, zamorčki eden drugega ne žrli, kot se dogaja tam, kjer pesa vera. Svetost in slava, čast — to je denar, nemara si pošten, a prej slepar!
februar
Gorica, Corso Verdi 1 Telefon 23-64
želt vsem
srečno novo leto
KMEČKA BANKA GORICA, Ulica Morelli 14, Tel. 22-06
OKTOBER
bi človek rekel — še dokaj mikavna. Politični problemi? Ph! Se smeje gospa poslanik. Vseaev.se za mizo, na mah odprav; laško vladno krizo in kar z rdečilom riše nove meje-Po njeni pameti je bilo jasno:
Če bo oktobrski načrt pogrela,
bo s Trstom drugič vsekakor uspeta -
kar se je res izkazalo bolj kasno.
No. kar zadeva Luce in Lucije,
naj opuste politiko in se bolj s pridom
poprimejo otrok in kuhartje.
•*.
APRIL
Ah, to so dnevi... Pa o tem kasneje, da Križemsvet ne bi prekršil reda. Eroz-Tito namreč Tunce si ogleda, ko pa se vrne, narode ogreje za trdno zvezo na Balkanu. Lahi so kakor po navadi mečno proti, vendar Balkancev taka ieC ne moti.
V Ženevi konferenca za zapahi: se trese gora, miš se je rodila!
Ljudje morijo se po Indokini,
a ne da bi politični capini uvideli, da ne koristi sila!
V Ameriki imajo zopet norce, ki so se izrodili v teroriste. •
Loviti so pričeli komunste
kot so preganjali nekdaj zamorce. Bedakov in tepcev nikjer ne sadijo, pa vendar povsod se obilno rodijo.
MiM
Pustimo, zdaj MacCarthyja s pristaši in mrko srednjeveško domišljijb, pa se -vrnimo v času na «partijo» med najbolj znanimi nogometaši. Angleži v Beogradu pač brez nade poskušajo potresti vame mreže, a tudi Bud mpešta se obveže, da bo imela žoga mojstrov mlade.
In res bilo je golov kakor cmokov na znanem žrt.iu pri Trimalhijonu, tako da so igralci v Albijonu lahko prihranili dokaj obrokov-
Prav sredi mučnih žalostnih pretresov v Parizu dvigne se France Mandesov in vlije vsej Evropi nove nade. Politična napetost z njim pojenja ln svet se znova vrne k nogometu, čeravno — lahko-rečemo — v tem leta ni nudil nekaterim zadoščenja.
Gb koncu meseca je starost strla v Slovenski Benečiji narodnjaka.
Ne bo skopnel spomin na učenjaka in zgodovma ga ne bo prezrla!
JULIJ
Nič! — Nič? — Ma nič, če rečeni!
Cas dopusta!
Le zapuščeni, vohljajoči peski, ki močijo vegaj — drugod obeski naznanjajo: Zaprto do avgusta!
AVGUST
Tu je začetek novega poglavja:. _ oktober! Kr žemsvetovo pisalo nemara je preskromno, da bi znalo prikazati ljudem val zmagoslavja, ki je zajel nestrpne Tržačane.
Dva dni smo gledali...
Potem se je umirilo;.. Domačini se vračajo k vsakdanjemu opravku: odrasli k delu, mladi zopet k nauku. Parad ni več... A vstajajo spomini, ko Iz- vojašnic včasih sc oglasi značilen, srcu drag odmev trobente...
...ki poje Tržačanom, da počasi, naj znova se navadijo polente!
November
Mrtvilo .vseppyspd. Tišina je nastala, ker diplomatski zbor . spet nekaj snuje P‘a tildi Trst se malce oddihuje...
Le večni Rim ne shaja brez škandala I No, tam so zlobneži menda odkrili, da so deležni oče nepošteno na posodo dajali lastno ženo in poleg tega zraven še svetili.
.Fa to so majrpje! Bolj so zanimivi obiski Marsovcev,* kj vse bolj često prihajajo zdar v to, zdaj v ono mesto ter So z Zemljani močno ljubeznivi.
DECEMBER
Njim je lahko! A nam življenje teče prav nič drugače kakor po navadi, od ranega poletja do pomladi, pa zopet znova... vsaj tako se reče. Zakaj poglejte: spet začenja zima, Miklavž se vrne, vrnejo opravki, nad nas prihajajo spet novi davki in z njimi zopet komisar iz Rima.
Papa spet hlipa, oa pod tjaro zlato se spričo tega Petrov prestol maje, apet Tito se napoti v daljne kraje,
:fja, kjer prehrajo Mahabharato.
Mar -.nuj vam Križemsvet se dalje pravi, kako so. se tobaki podražili, kako so nagci se na trak lovili, kako kitajska goba vse ozdravi?
Ne! Zdaj smo vendar tu: na koncu krajev!
Sicer december ni bil brez dogodkov, a Križemsvet ne bo dajal napotkov in ne tolmačil zadnjih pripetljajev... Presveži so! in pieonazmo tečno menda nihče ne bo poslušal večno, a poleg tega, saj se vse ponavljajo da! Spet staro leto se poslavlja...
UVOD
JOŽEF LUTMAN MEHANIČNA DELAVNICA Z A VSAKOVRSTNE MOTORJE, EDINI ZASTOPNIK GORIŠKE ZA ORIGINALNE NADOMESTNE DELE IN PRITIKLINE «MOTOM»
GORICA, Ulica Marconi 9
želi vsem srečno in veselo novo leto
v pikantni zgodbi vrgli neobuto in skoraj Slečeno siroto k Ost ji.
A ker se je, kot vemo, vsa zadeva^ razvlekla pred sodiščem v kurja čreva, posvetimo pozornost novi gostji: gosipe poslaniku. Na moč postavna, zavita v svilo od peta do brade in po zaslugi šminke in pomade —
JUNIJ
JANUAR
V imenu tega, onega.. Začenjam s pobožnim vzdihom, da ne bo rečeno,
češ; ta je Turek — torej vse, kar piše, je zlonamerna laz in nepošteno. Poročam verno, kakor se spodobi.
Ce kdo — na to Pač opozarjam — izza kulis šepeče v jedki zlobi, je Staroletnik. Zanj ne odgovarjam!
TRGOVINA JESTVIN
CIRIL BUDIHNA
Gorica, Ul. Veniero 6 Telefon 29-18
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno in ' uspešno novo leto
IVAN BRIC
zaloga vina in likerjev ter najboljših domačih in briških vin
GORICA, Ul. Croce 4, tel. pis. 34-97, stan. t. 20-70
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
srečno novo leto
MESNICA
8KMEivGnir.no smrel
Gorica, Travnik 8 Telefon 21-35
želi vsem svojim cenjenim 'odjemalcem srečno novo leto
I
Pri uprav
PRIMORSKKC.A dnevnika
T K S T Ul. sv. Frančiška 20/1U Tel. 37-338 •
lahko naročite
JUGOSLOVANSKE
in
SLOVENSKE
revije
zdravstvene 11 te rame pravne pedagoške polit ičn e itd.
MIRODILNICA KARLO FERLETIC
DOI3ERD03
želi vsem svojim odjemalcem srečno novo leto
UPRAVA
KINO STANDREŽ
ieli vsem svojim cenjenim obiskovalcem srečno in uspeha polno novo leto
KMEČKO - DELAVSKA POSOJILNICA
Doberdob
želi vsem svojim članom srečno in uspeha polno novo leto
MATILDA TERPIN
trgovina s sadjem in zelenjavo
Gorica, Zel. trg Stojnica 72
želi svojim cenj. odjemalcem srečno novo leto
AVTOPREVOZNO PODJETJE FRANC LIPOVEC
PRIVOZ
POTNIKOV
iiaTriašhBm.vlndo-slavila, Avstrijo in druge države
GARAŽA:
UL Timeo* 4, teL 00-296
STANOVANJE i
UL E. Severu 6, teL 33-113
ieli srečno novo leto.
kliše
fotografija
tablice
tiskovine
TRSI-ULICI MOkTECCHI & TELEFON: 95-073, 90-0»
JANKO KUSTERLE avtoprevoznik
Gorica, Ulica Leoni Tel. 30-72
želi
srečno novo leto ttsetn.
#£ad#efta Ohatica
u ~Vl4lo
ieli vsem svojim članom, gojencem in njihovim storžem ter vsem obiskovalcem svojih koncertov srečno novo leto.
MIZARSKA DELAVNICA JOŽE MIHELJ
TRST, Ul. Ugo Polonio St. 3 - Telefon 93-337 želi vsem mnogo sreče v novem letu I95S
Tvrdka JOŽE SILA
TRST’, Ulica F. Filzi 26 UVOZ — IZVOZ
čeli vsem srečno novo leto
J	
DANTE	SIMKO
trgovina	JESTVIN
	SEDL1SCE
	
TVRDKA S. I. L. L A-GORICA. Ul D d'Aosta 17 - Tel- 3+36
želi vsem srečno in veselo noro leto
j__l
!L
&
&
s**
"I
111
delavnica T K * T
Ul. P Crispi 15 Telefon 95214
Mili
ieli s rečno novo leto vsem cenj. klientom.
TRST. Ulita Carducei št- 11
(nasproti pokritega trga)
TRGOVSKO PODJETJE
SOČA" - Koper
žeti vsem svojim cenjenim odjemalcem in dobaviteljem srečno in uspehov polno novo leto 1955
TRGOVINA STAVBNEGA MATERIALA
DORČF, TERČON seslja*
voščL srečno novo leto
vsem svojim cenjenim odjemalcem
ZADRUGA TISKARJEV t GR AP H I S » TISKARNA TRST. Ulica S. Francesco št: 20 - Tel. 29-477 želi srečno in veselo poslovno leto 1955
TRGOVINA JESTVIN IN GOSTILNA
(KRIŽMAN) OLGA GUŠTIN
IZ VELIKEGA REPNA
želi vsem cenjenim odjemalcem in- gostom
srečno in uspeha polno leto 1953
GORIŠKU NABAVNO PRODAJNA ZADROGA
GORICA, Dl. Don Bosco 48 . Tel 264)8
seli vsem svojim odjemalcem
srečno novo leto
PBEDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP BLA6A ZA MOŠKO OBLEKO. OGLEJTE SI NAŠIH 500 RAZLIČNIH VZORCEV
TRST
UL. GINNASTICA 22 * TEL. 95998
ii boste dobro po ii|piiej8ra
želi srečno novo leto vsem cenjenim klientom.
BB
VIMPIK
BB
VRBOVAČKA INDUSTRIJA MESNIH PROIZVODA I KONZERVI
VRBOVEC	JUGOSLAVIJA
Nudi sve vrste mesa, mesnih preradjevina - cit.: i konzervi
Želi svim svojini poslovnim priiateljima
sretnu novu 1955. godinu
UUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE KOPER IN KOPER OKOLICA
teli vsemu delovnemu ljudstvu srečno in uspehov polno novo leto 1955.
GOSTILNA
PAVLIN
GORICA, Drevored XX. septembra 84 želi srečno novo leto svojim cenjenim gostom
Karoserija B E M B I C TRST. Ulica Cologha 28
žeti vsem svojim cenjenim klientom
srečno in veselo novo leto
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM
ERNEST ZDRAVLIC
HLODIC
IVAN KORMONS
PEKARNA
PLATIŠČE
KRIŽMAN
TRGOVINA ČEVLJEV
SPODNJI TRBIŽ
Televizija za vse
TELEVIZIJSKI APARATI
NAJBOLJŠIH DOMAČIH IN TOJIH TOVARN
po 17 in 21 palcev
GALATIC IRRADIO
po 17 palcev
s panoramskim platnom po 17 in 21 palcev
PRODAJA NA OBROKE
Višino prvega plačila in obrokov določite sami
ANTENA IN VSA TEHNIČNA POMOČ BREZPLAČNO
		ril
W9£B|P		mmm
Tvrdka RUGGER0 R0SS0NI
CORSO GARIBALDI 8	CORSO	GARIBALDI	8
želt vsem srečno nove leto.
Vsem cenjenim gostom želi srečno novo leto GOSTILNA
«EX USSAR0*
IVAN FiLlfClC
Vam postreže l najbollšim domačim in istrskim vinom ter t domači n pršutom
MARINIČ
in DREŠCAK
MLIN
GRMEK
JOŽEF BONINI
GOSTILNA
LJESA pri Htodiču
TVRDKA
G. Bl-ASUTTO
LESNA INDUSTRIJA, 7.AGA, TOVARNA STOLOV IN ZA EVAPORACIJO LESA
GORICA - SV. IVAN OB NADIŽI
MESNICA
ROMANO MILIC
BARKOVLJE, Miramarska ul. št. 135
ieli vsem svojim cenjenim odjemalcem
srečno novo leto
Zaloga drv in premoga DANILO ŠULIGOJ Opčine, Proseška št. 24
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
srečno novo leto
	TRGOVINA JESTVIN		
	M I LIČ		SLIVNO
	želi srečno in veselo novo	leto	
	vsem svojim	cenjenim	odjemalcem
vošči vsem svojim cenj. obiskovalcem srečno In uspeha polno novo leto.
DANES z začetkom ob 15. ur: BARVNI FILM:
ONGER
Mod. i jeki. dnom	HUflO
Mod. pozlačen	11.300
Mod. ves Jeklen	13.000
Mod. vodotesni	15.300
Mod. zlat 18 k	36.000
V,-'
'AZA'-7-
'	—...	v'
tfosfct sreOno novo leto.
MotoGuzzi.,
ZNIZANE CENE
AIRONE TURIZEM 250	........
A1RONE ŠPORT 250	.	...
ZIGOLO 98 ccm .................... j.s.uuu	»
ZIGOLO 98 ccm luksuzni	.......	163.000	»
CARDELLINO 65 ccm . .	- •	^-
FALCONE 500 ccm............
FALCONE 500 ŠPORT..........
GALLETTO 192 štiri prestave .
Franko Trst.
TOVORNI MOTORJI ZVRNLJIVI 15 STOTOV DELAVNICA ZA BRUŠENJE CILINDROV BENCINSKIH
™ ™,„,. —. CREMASCOLI
■ aa	*
349.000	lir
364.000	»
149.000	»
163.000	))
99.500	»
399.000	»
419.000	»
289.000	»
Z,A
IN DIESEL MOTORJEV
Izključni predstavnik:
TRST - Ul. F. Severo 18 - Tel. 38903
želi vsem srečno novo lato.
Magazrini KANCIH
UL. TIMEUS 3
(NOVA STAVBA) TEL 44185 JE
VAŠA TRGOVINA
V njej dobite s
OBLEKE IZ CISTE VOLNE od 6.500 m naprej Bogato izbiro USNJENIH JOPIČEV in TELOVNIKOV - JOPICE od 2.950 lir naprej. - VOLNENE HLaCe po 1.350 lir — Poleg tega dobite pri nas: VELIKO IZBIRO DELAVSKIH OBLEK v vseh barvah m po najnižjih cenah. AMERIŠKE PLATNENE HLACE. AMERIŠKE JOPICE za delo. NOGAVICE, PULOVERJE Itd.
POSKUSITE!
Z.elimo vsem srečno novo let0.
GOZDAR S h A ZADRUG 4
j	MUZAC	V	TERSKI	DOLINI
TVRDK.. RADIOELEKTROTEHNIKA - TELEVIZIJA
SERGIO ROSELLJ
TRST, Ul. Tor S. Piero 2 - Tel. 31-294 želi svoji cenjeni klienteli srečno novo leto