DR. TOMAŽ ROMIH: Povod, da smo ustanovili Zavezo. V letih 1880.—1890. jie biio v spodnje štajersikih učiteljsikih d*ruštvih, kakoir sploh na Štajjersikem jako živahno društveno delovanije. Rad priznavam, da so nami bili šajerski Tiemški učitelji, s katerimi smo se vsako leto v štaSerski Zavezi redno shaialli, dobri tovariši, iin da smo se slovenski učkeljrj od Tijih v parlamemtarnem, pedagoškem ini metodičnem oziru mnogo nauSili, za kar ijim gre vsekako hvala. V vsem smo smeli z njimi zadovoljni biti, le v en&m ozfcu ne, in to teda}, kadar je šlo za naše narodne zahteve. V narodnih za>htelvah so bili prav tako nestrpni, kakor sploh Nemd, 'ki <ne morejo pravični biti Slovencu. Kot ilustracijo nai navedem sledeci slučaj: V tiistih letih so morali spodnještas jerski učiteljd polagati sposobno&tmi izpit v; Gradcu, ker ni bilo na mariborekern učiteIjišču izpraševalne kocmisije. Da jie bilo to za sloivenske učftelje jako težavna, je umevno ob sebi. Stali so nasproti popolnoma tujiim izpraševalcem in morali so delatr učne slike v nerroškem jeziku, med^tern ko so poučevali v slovemskem. K ternu še pride. da jie spodnještalerski učitelj v njeniu neznanem jnestu mnogo dražje živel, in da ie trajiail iizpit časiti po mesec d-ni, ker ni mogla komiisiia vsega dela prej obvladati — hilo je dostiikrat nad 100 kandidatov. Prišel serri' feta 1881. ali 1882. v Gradec na društven veičer graških učiteljev. Ker sem bil staien dopisjnnik »Piid. Zeitschrift«, sem bil v njihovi družbi dobro sprejet. Porabil sem to priliko in hotel zvedeti niihoivo mtienjle o tem, če H se mtpravila izpraševalna komi&iija v Mariboru. To vam >je bil ogenj y strehi. Ne eden navzočih ni hotel a)li ni mogel uvideti, kaiko živa potreba je to za Sipodnještajerske učitelje. Da smo poizneje to stvar obravnavall! tudi v naših društvih, in da so se tudi naši poslaTici za to zavzeli, je umevno. L. 1886. je izšia ministrska naredba z niovim pred!pisom o poiizkušnijiah učne uspfispbljenosti, v kateri so se na vseh krajih. kjer so moška in ženska učiteljišča, postavile izpraševalne komisrjle za abčne Ijudske in meščanske šale. Ako nam torej še v taki zadevi niso bili naši nemški tovariši pravični, kolikor manj še v drugih. V slovenskih šodah ie bil učni jezik v vseh odddkih slovenski in nemščiiira se sploh ni učila. Začelo pa se je polagoma uvajati nemščino kot predmet in tudi siliti, da bi se v višjih oddelkih nemški jezik uvedel kot učni jezik. Učitelji in sploh vsi spodnještajerski rodoljubi smo se tem nakanam upirali. Naše načelo je bilo izraženo v sledečem: »V sdovenskih Ijudskih šolah ima biti1 slovenski jezik v vseh oddelkih učni Jezik. s Epuko-m v drugem deželnem jeziku pa ni pričeti preje, ko so učenei dosegli postavno predpisani smioter v slovenskem jeziku.« O tem smo posebno intenzivno ot> ravnavali v Ptujskem učijteljskem društvu in na okrajmi učitdjski konieraici v Ptuju. To načelo so zastopali do malega vsi krajni šolski sveti ptujskega okraja in tudi okrajni šolski svet ptujski. Da bi temu naoelu dobili še veojo veljavo, smo spravili tozadevno razpravo na dtievni red štajerske učiteljske Zveze leta 1883., ki je dne 9. in 10. septembra zborovala v Mariboru, mene pa je Ptujsko učiteli^ko društvo določilo za poročevalca. Tu je treba vedeti, da še slovenski učitelji nismo iirrreli nobene skupaie organizacije, da torej ni bilo rnogoče posebe vseh zanesljivih spodnještajerskih učiteliev povabiti na zborovatije, da je bilo pravzaprav še potreba, spoznati naše ljudi. A vse t© me ni oviralo. Z majhno peščico prijateljiev iz ptujsekga okraja stetn šel na zborovanje in tam dne 9. septembra stopil na poročevalčevo mesta. Dasi ie bil referat postavljen v posebno odsekovo sejo, ki dasi je stvar biila važna pravzaprav le za spodnještajerske učitelje, so se zbrali do malega vsi došli nemški tovariši. A tudi slovemskih učitetiey je bilo lepo število, kar sem pa šele doznal pri glasovanju. Po mojern referatu se je vnela obširna debata.; protidebato sem vodi'1 večinoma sam, in reči smem, jako srečno. Vse ugovore sem narodno zavrnil s citati iz nemških iin drugih priznatiih pedagogov, tako da mi nazadnie niso vedeli drugega odgovoriti, kakor: »Da, prijatelj, to je veljalo za nemščino v boju zoper latinščino, a to za slovenski jezik niraa veliave.« Moj tozadevrii predlog je bil sicer odbit, a za niega je vendar glasovalo nad 100 slovenskih učiteliev. Vsem tem sem iz srca govoril in serni bil takorekoč njihov glaisnik, in četudi se niso udeležili debate, so mi dali s svojitm priznanjtem pogum, potegovati se za načela, kr smo jih spoznali za edino pravilna. »Popotnik« je v svojem poročilu zapjsa'1 sledeče stavke: »Na drugi strani pa smo se slovenski učitelji žalibog prepričali, da naši sodrugi na srednijiem in zgofnjem Štajerskem za zdravi razvitek slovenskega šolstva nimaio ali celo nič ali da imaio le malo razuma, še mani pa dobre volje in da merijo šolstvo pri nas s eisto drugim merilom, nego ga podava pedagogika, kar se je posebno prvi dain pri predraetu o poučevan'iu v drugem deželnem jeziku (poTooemlec g, Rctfnih - Ptuj) dovolj pokazalo.« Bil sem nekoliko užaljen, da nisem mogel svoiib nemškiih tovarišev prepričati irtsem se takoj po končani odsekovi seji odpelja1!, ter nisem pri drugih točkah prisostvoval. Kakor sem pozneie izvedel, so slavili pri banketu in zvečer prr veselioi svoio zmago. nad slovenskiimi učitelji, in poznefe smo lahko tudi v politiških listih čitali. da so stali nemški učitelji na bramiku iin da so srečno odMi sovraien napad. Moje predavanje pa ni padlo na nerodoviitno zemljo. Vsi zgorai} omcnjeni slo venski učiteilji so dobiili pogum>, zahtevali tudi za slovenske šoile zdrava pedaigoška načela iin vsa zadeva se je čiisto drugače razvMa, kakor smo mislili mi in kakor tudi iraši nemški tovariši niso prtčakovalT. Dne 3. julija 1884. 1. je stavil na mieseonem zboTOvanju učitelijiskega društva ptujskega pod mojim predsedstvom pri točki »voilitev delegatov za letošnje zborovanie učiteljske zaveze v Brucku« tov. Grebenec nasvet, da naj se društvo kot takšno letos ne udtele-žuje zborovanja uči1teljske »Zaveze«. Tovariš Šijanec pa nasvetuje, da naj se naše društvo ne udeležuje Tiele letos tega zboTovanja, ampak sploh ne, in da izstopi u učiteljske Zaveze štatjierske. Ta nasvet se splošno sprejme, in tov. Grebenec odlstopi od svojega nasveta. Tega koraka niso naši niemiški tovariši pričakovali. Vsa sloveniska javnost pa ie postopainje Ptujsikega uičit. društva pozdravljala, in prejel sem mnogo pisetii, ki so priznavala ta čin. Izmed pisem pa jie bilo eno, ki ie imelo razen priznanja tudi stavek sledeče vsebine: »Ne gre samo razdirati! Treba je tudi zidati! Zberite vsa slovenska učiteljska društva v posebno zvezo!« Ta poziv je bil mleni in mojiin prijateliem dovoli, .da smo šli naprej. Treba ie bilo tistega podrobnega dela, o katerem se ne da ničesar pokazati, a treba ga je bilo oipraviti. Osebna i'n pismena agitacijia, da so društva izstopila iiz štajerske učiteljske zveze. Poziva, da se ustanoviilo n»va društva ter prijavijo svoj pristop k novi organizaciji. Treba je bilo sestaviti pravila itd. itd. Skraja si še nismio biili na jasnem, katera društva bi na} obsegala nova zveza, ali samp spodmještajferska dtuštva, ali tudj društva drugih dežel. V tistih časih smo še saniali o združeni Sloveniji. to nas je napatilo, da smio osnovali zvezo sloven-. skili društev v vseh deželah. Na Kramjskem pa je bilo ted*aj samo eno učiteljsko društvo, namrč Sloivenisko učiteljsko društvo v LjuMjani. Skrbeti1 je torej bilo, da so se po raznih krajih ustanovila nova društva. Dela za novo organizacijo so s« popriiela pozneje tudi druga učitefcka društva. Bilo je mnogo predavanj v terru oziiru. »Popotnik« je prmašal tozadevne članke. Sploh veliko navdušenje je vladalo v učitdjstvu, in vse razumništvo slovensko iras je podpiralo in bilo veselo, da jma tako zavedmo, iiarodno učiteljstvo. Leta 1888 so bila potrjena pravila, leta 1889 pa je bil I. redni občni zbor. Priprave so tonej tragiale od leta 1884 do leta 1889. Pismo pa, ki je vse to po vzročilo, je pisal tedanji profesor na c kr. učiteljišču v Gradcu, seidaj c. kr. šolski svetnik v pokoju, mnogozaisiužni šoilnik France Hauptmann.