Štev. 149
V Ljubljani, v ponedeljek, S. julija 1043-XXI
Leto VIII.
Izkljuva* poobUtteok« ta oglalevauje Italijanskega in tujega UTora: Llnione Pnbblieitt Italiana 8. A, MUana
| Urednlltvo la (piani Kopitarjeva *. Uobljaoa | Concenfontria udariva pei la pnbblidti dl provententa Italiana i Bedazkme. AmmlnUtrazionei Kopitarjev« 4, Lobtana. S	ed	eitera:	Union«	Pnbbliclti	Italiana	tl	A.	Milana
Proso • Cona Ur 0.59
Poltnlna plačana v gotovmv Spedizione in abbonamento postala
„46 milijonov Italijanov veruje samo v eno možnost - v zmago"
Mogočen Ducejev govor na seji vodstva fašistovske stranke. Mobilizacija vseh človeških, gospodarskih in moralnih sil za vojno in zmago. Utrditev discipline v stranki, ureditev industrije in kmetijskega gospodarstva
Vojno poročilo st. 1135
Hude izgube nasprotnikovega letalstva nad Sicilijo in Sardinijo
50 angleških in ameriških letal vseh vrst sestreljenih
Italijansko uradno vojno poročilo it. 1135 pravi:
Italijanski in nemiki lovci ter osno protiletalsko topništvo so včeraj s posebnim uspehom ovirali napade nasprotnikovega letalstva na kraje p o S i * c litji in Sardiniji in se jim je večkrat po-srečilo razpršiti nasprotnikove oddelke, preden so dosegli cilje, ter so jih preganjali daleč na široko morje.
Nad Sicilijo so domači lovci v več zmago* vitih bojih, v katerih se je odlikovala 150. skupina, ki ji poveljuje podpolkovnik Antonio Rizzotto iz La Maddalene, zbil 18 letal, nemški pa 10. Obrambno topništvo je uničilo Se 22 letal, od tega 10 v Trapaniju, 2 v Sciacchi, 2 v Avgusti, eno v Maršali ter 7 v okolici Cagliarija. Nasprotnik je torej izgubil vsega SO letal, med njimi mnogo Stirimotornikov.
Škoda, povzročena po zadetih_ krajih, je kar najmanjša, omejeno je tudi Število žrtev med prebivalstvom.
Nocoj je neki nasprotnikov oddelek vrgel nekaj bomb in nekaj malega, zažigalk na' O s tl o ter Fiumicino, potem pa preletel predmestja Rima. Ni poročil o žrtvah. Protiletalske baterije v prestolnici so izvedle zaporno streljanje.
Letalski napadi, Id jih omenja danaSnje vojno poročilo, so povzročili naslednje, do zdaj ugotovljeno število žrtev: Trapani 11 mrtvih in 15 ranjenih, Catanija 1 mrtev in 5 ranjenih, v pokrajini Saesari
1 mrtev in 21 ranjenih.
Pripomba k vojnemu poročilu št. 1135: Nasprotnikova letal, o katerih poročajo, da jih je zbilo protiletalsko topništvo, so padla v naslednjih krajih: v pokrajini Trapani 1, 1 v vasi Fico, 1 v vasi Xita, 2 v Milu, 1 v Monte Cotinu, 1 blizu. Stagnonia, 3 jugozahodno od oan Teodora, Rta Maršale in Rta Sottile, 1 zahodno od Torre Blinia, V pokrajini Agrigento 1 pred Sciacco, 1 v v^i Gnardia Costa,
2 v plamenih vzhodno od Augutte, eno blizu Maršale. Na Sardiniji eno v Santalussurgiu, 3 blizu Mi-lissa, 1 v morje, 2 pa pri rtu Pulla.
Rim, 5. julija, s. Podajamo govor, ki ga ja imel Duce dne 24. junija 1943-XX1 na eeji vodstva fašistične stranke v Beneški palači.
24. junija leta 1921 so številke o silah stranke zares pomenljive in zaslužijo nekaj pojasnila. Dokazujejo, da je množica tistih, ki imajo izkaznice, še vedno mogočna, in mislim, da bo množica ostala znatna tudi še tedaj, ko bo končan potrebni izbor in čiščenje. Vedno bomo isto, kar moramo biti, namreč stranka množice. Kajti za .vladanje in vodenje naroda s 40 milijoni duš, ki jih bo kmalu 50 milijonov, je potrebna množica, je potrebnih deset in deset tisoč voditeljev, ki morajo okoli sebe imeti stotisoče sodelavcev, navdihnjenih z isto vero. Važno je, da jih izbiramo postopno, kakor to narekujejo potrebe in časi.
Udeležil sem se te seje zaradi tega, ker hočem vodstvu poročati o spomenici, ki mi jo je izročil tajnik stranke in o kateri se mi je zdelo, da jo je treba objaviti. Lahko bi tega tudi ne'bil storil, kakor niso bili objavljeni drugi sklepi vodstva. Toda zdelo se mi je prav, da jo sporočim narodu, zakaj to niso samo ideje vodstva stranke, temveč tudi moje. In prav je, da narod ve, da bi se v določenem trenutku pritisk lahko povečal s tako strogostjo, kakor so morda nekaterim niti ne sanja.
Odgovor na to poslanico je, kar se tiče tujine, bil običajen in se ne velja ukvarjati z njim. S sovražnimi državami se ne gre pregovarjati drugače kakor s topovskimi streli in najboljša polemika je tista z orožjem. Lahko se temu doda še druga, a ta prve ne more nadomestiti. Kar se tiče odgovora doma, je očitno bilo nekaj zavijanja in nekaj začasnih polemičnih pomot ter napačnih razlag. Tovariš Scorza je posegel v stvar, ker je bilo očitno, da ni dovoljeno kreniti s prvotne poti.
Drži, da jaz branim stranko vedno, v vsakem primeru povsod in sploh. Stranka je v vseh svojih razdobjih bila kos svojim' nalogam. Ljudje so delali napake: v kratkem bomo videli kakšne. A napake so bile vedno storjene v dobri veri.
Ali je morda bila napaka, da smo včlanili v stranko vse bojevnike iz svetovne vojne? Mislim, da ne. Sami bojevniki so prihajali in govorili: >Zakaj nas hočete pustiti pred vrati? Mnogi izmed nas, kmetov po majhnih krajih, smo mislili, da je isto, če si v bojevniškem združenju ali v stranki.< Če smo dali to priznanje tem starim, hrabrim bojevnikom iz svetovne vojne, smo to bili dolžni in to dejanje ni bilo nič nevarno, četudi so strankine sile zrasle za nekaj sto tisoč ljudi. Lahko je bila v nekem trenutku napaka, da smo hoteli stranko narediti tako rekoč uradno. Ce ne bi bili potegnili zavore, bi bili v določenem trenutku postali javni uradniki tudi tisti, ki stoje jio barih v. Dopolavorih in točijo pijačo. A tudi
tu smo grešili zaradi pretiravanja, ne zaradi p<* manjkljivosti.
Jasno je, da morajo prvaki stranke uživati nesporno in neposredno avtoriteto ter morajo zaradi tega imeti lastnosti in odgovornost javnih uradnikov.
Stranka ni samo v številkah, ki nam jih je ta trenutek prebral tovariš Scorza: je v deset tisočih padlih, v tisočih prostovoljcev takega kova kakor 60 od Pallote do Borg Pisanija. Borg Pisani je zame človek, docela enak Cesaru Battistiju, Na-zariju Sauru, Filziju, Damianu Cbiesi in tisti, ki so bili mučenci našega preporoda. S premislekom je šel v poslednjo, najvišjo žrtev.
Stranka je vsa ta leta držala pokoncu domovino, zapleteno v boj, ki ga prenašamo zdaj in ki se je začel januarja 1935. Stranka ima svojo idejno smer, ki jo bom branil vedno, tudi če bi jutri moral imeti govor take vrste, kakor je bil 3. januarja. Dobro ločim večne vrednote od enodnevnih.
Kar se tiče točk, ki jih omenja vodstvo stranke, jih bomo obravnavali skupaj. Strogo in kjer bo potrebno neusmiljeno, bomo zatrli vse poskuse, ki hočejo načeti moralno in tvarno trdnost ljudstva. Kjer sedanji zakoni ne bodo zadostovali, bomo izdali novo.
Prav. Toda italijansko ljudstvo zasluži vse naše spoštovanje in vso našo ljubezpn, zakaj daje zares čudovit zgled in jaz prav zares ne vem, kaj bi od našega ljudstva zahtevali še več. Daje nam svoje vojake, daje nam svoje denarje (zadnje posojilo sestavljajo sanio majhni vpisi, velikih je bilo malo), zateguje pas in ostaja pod bombardiranji neustrašeno. Tu vam je mesto, ki je dalo zgled in ki se je pokazalo v novi luči ne meni, ki sem ga poznal, temveč »nnogim Italijanom, ki ga niso poznali, in svetu, ki ga je gledal v napačni tučl. Govorim o Napoliju in o 73 bombardiranjih, ki jih je pretrpel.
Seveda so tudi negativni in nasprotujoči elementi. Toda ali hočete, da bi v narodu s 46 milijoni duš ne bilo tisoč ali sto tisoč posameznikov, ki so nestrpni zaradi osebnih vzrokov ali zaradi oslabljenega živče*ja, ki 60 boječi, poleg tistih, ki 60 tako rekoč zares rojeni nasprotniki? Ni treba posploševati. Mi natančno nadzorujemo vse to in ni treba pripisovati temu prehudega pomena. Tem ljudem, ki so skoraj vsi razbitine starih strank, se ne bo nikoli posrečilo izpodnesti vlade in niti ne pripraviti jo, da bi so zanimala zanje bolj, kakor pa zahtevajo običajne policijske naloge. Treba je smešili tiste, ki si izmišljujejo ali ki Sirij«} detektivske štorije, včasih kar se da detektivske, plod bolne domišljije, ki je potrebna odločnega obnavljalnega zdravljenja.
S strogo disciplino in tudi, kjer bo potreba, bomo tukaj neusmiljeno poenotili industrijsko izdelavo, enotno disciplino kmetijske izdelave pa je treba izpopolniti. Te sile narodnega gospodarstvu je treba spraviti na raven stroge discipline. Izdelati go se načrti za kmetijsko pridelavo. To je načrt, ki naj disciplinira 4 milijone kmetov, to je 4 milijone kmetij. To je res revolucionaren korak tudi zaradi tega, ker je kmečko gospodarstvo v vsaki deželi, včasih celo v vsaki pokrajini različno in zapleteno. Tudi če ni moči to prvo leto misliti, da J)0 vse šlo kakor po maslu, smo vendar izdelali načrte za ureditev kmetijske pridelave.
Se daljo pa je treba iti pri industrijski izdelavi. Treba je imeti pogum, da odstranimo vso industrije, ki nimajo več razloga za obstanek, in treba je imeti pogum, da odstavimo vse indnstrij-ce, ki ne odgovarjajo zahtevam položaja. Človek
—	je dejal grški modrijan Protagoras (oprostite, da sem tako izobražen) — je merilo vsega. Ustanove srednje vrste z izurjenimi in pripravljenimi ljudmi dobro poslujejo, popolne ustanove pa s pomanjkljivimi ljudmi gredo po zlu.
Potrebna je še dalje disciplina in uspešnejše nadzorstvo nad preskrbo, nad razdelitvijo in nad trgovino z vsemi vrstami blaga, t tem da se neusmiljeno odstranijo motnje ter vsako neodgovorno razkrajalno in špekulacijsko rkvnanje. Na tem področju smo napredovali in to lahko nepristransko priznamo. Seveda so bile zmote, motnje, neredi, izgube, pokvare, toda včasih je to treba pripisovati čisto objektivnim razlogom, ki si jih vsakdo lahko misli.
Na najmanjšo neogibno potrebno mero bomo skrčili število gospodarskih ustanov, od katerih se jih je mnogo izkazalo za nekoristne ali preživele ali škodljive riljem gospodarske discipline v vojni ter jih bomo vključili v delovanje korporacij. Nekoč sem moral govoriti v senatu o zmešnjavi krat'c. Nekega dne sem nekemu svojemu uradniku naročil, naj mi zbere vse kratice. Nastal je iz tega zvezek spor štovanje vzbujajočega obsega. Sani sem v senatu dejal, da se ustvarja preveč ustanov in da jo to pogosto bilo odveč ter včasih škodljivo. 1 oda kadar človek hoče organizirati kako področje, mora ustvariti neki organizem. Če ga nočete imenovati ustanova, ga imenujte urad, središče, organizacijo.	,	.
Da navedem vzgled: leta 1933 je naše rižno gospodarstvo bilo v smrtni nevarnosti. Cene rižu so bile kar najniž.je. Pri meni so se oglasili vsi zastopniki iz štirih poglavitnih italijanskih pokrajin, ki pridelujejo riž — Novara, Vercelli, Pavia, Milan — in so mi rekli, da je njihov polom neizbežen. Ustvarili smo ustanovo za‘ riž. Vsi ali skoraj vsi zdaj enoglasno priznavajo, da je ta vustanova dobro delala za rešitev predragocenega vira italijanskega bogastva — riža.
Nekega dne se je rodila misel, da je zdaj treba narediti konec mišljenju, da bi Italija glede mode bila zgolj francoska pokrajina. Moda zanima vsaj 20 milijonov ljudi v Italiji. In ustanovili smo Zavod za modo.
Veliko drugih ustanov je odlično delovalo. Toda vendar se mi to rastlinstvo ustanov zdi prebujno. V tekstilni stroki so na primer vol-narji hoteli svojo ustanovo in 60 jo imenovali Odbor za volno. Bombažarji niso hoteli zaostajati in so ustanovili Bombažni zavod. Ko smo hoteli uvesti avtarktične tkanine, proti katerim nekateri še vedno kažejo ostanke zakrinkanega nasprotovanja, smo ustvarili Ustanovo za domače tkanine. Ko smo hoteli zavarovati svilo, smo ustvarili Ustanovo za svilo. Vse to bi se v določenem trenutku lahko zlilo v veliko strugo, ki naj vse zbere.
Kadar govorim o ustanovah, govorim tudi
o	tistih, ki so — a ne vedno potrojen — otrok državne uprave. Struga, ki vse te ustanove lahko zbere, je korporacija.
, Korporacije smo ustanovili kot silo, ki disciplinira in vzporeja vse gospodarsko delovanje našega naroda. Vse se mora začenjati, razvijati in končavati v korporaciji, ki je aktualna In umestna ustanova naše vlade. To bodo jutri uporabili povsod, četudi v drugih oblikah, ako naj gospodarstvo preide iz razdobja svobodnjaškega, že preživelega individualizma, in če noče pasti v birokratično državnost sovjetske znamke, kjer je vse gospodarstvo od jeklarstva pa do trajnega kodranja postalo gospodarska funkcija države. Korporacija je revolucionarna stvaritev vlade in predhodnica novo dobe v omiki sveta. Tudi tu je treba gledati ali so ljudje, ki so na čelu korporacij, vedno sposobni izpolnjevati svojo nalogo in res biti vzporejevalci gospodarstva. Če so, l>odo ostati na svojem mesto, ce ne, p« nastaja tudi tu vprašanje o ljudeh. Zdaj razpolaga stranka z dovolj številnim in dovolj izbranim razredom voditeljev.
Državna uprava in vse dinamične produktivne ustanove morajo opustiti birokratično formo in navlako, ki jo je moči trpeti morda v rednih časih, ki je pa zločinska ob vojni. Ne smemo iz italijanskega uradnega stroja narediti turške glave, zaradi česar naj bi tedaj, kadar stvari ne tečejo gladko, plačal uradnik in naj bi ga posadili na zatožno klop. Ne glede na to, da so tu zasebne ustanove, ki imajo zares, številno uradni-štvo, ni zdaj treba zamenjavati državnih uslužbencev, ki jih je okoli 600, 700, 800 tisoč s povečanjem, ki je bilo nujno zaradi vojne, s pravo in pristno birokracijo. No moremo imenovati birokrate 150.000 železničarjev,. 30.000 poštnih In brzojavnih uslužbencev, 120.000 moških in ženskih učiteljev, več kakor 12.000 vseučiliških in srednješolskih profesorjev, 15.000 magistratov, kanclerjev in drugih uradnikov te vrste. Zaradi tega imenujem jaz birokracijo, pravo birokracijo, tisto, ki lahko kako vpliva na politične in gospodarske smernice države. Če je to birokracija, potem se omejuje na nekaj skromnih desetin ljudi.
Generalni ravnatelji po ministrstvih lahko vplivajo na državno upravo ih je to njihova naloga, zaRaj oni pomenijo kontinuiteto.
Gro za ljudi, ki so dosti izobraženi glede predmeta. To dokazuje dejstvo, da so visoki državni uradniki zelo zaželen! pri zasebnikih. Zakon, sprejet na zadnji ministrski seji, dovoljuje posameznim ministrom odstraniti generalno ravnatelje, ki niso kos svoji nalogi. Mislim, da jih ni mnogo.
Khr se pa tiče ostale italijanske birokracije pa jaz, ki sem njen poglavar in 6e imam za enega najpridnejših državnih uslužbencev — pomislite, da ml ni v 21 letih ušla nobena, še tako neznatna vloga, pravim nikdar, ko Je zvečer moja miza prazna, zelo dosti uporabljam telefon. Kadar bi rad zvedel, koliko reflektorjev je že bilo izdelanih, bi mi stari način svetoval, naj pišem prefektu, ki bi pisal ravnatelju tovarne. Ta bi odgovoril s pismom prefektu, ki bi mi poslal prepis tega pisma. Jaz pa včasih telefoniram kar ravnatelju tovarne, včasih prefektu in mu dam na razpolago samo toliko časa, kolikor ga je neogibno, potrebnega, da povpraša in mi odgovori. To je preprosto.
V	italijanski birokraciji je še zmeraj preveč dopisovanja. V dopisovanju je neka naslada, nekaka navada, po kateri si ljudje včasih dopisujejo iz drugega v tretje nadstropje, včasih iz sosedne sobe v bližnjo sobo. Včasih taki dopisovalci z zares hvale vredno vztrajnostjo zagovarjajo svojo trditev s sklicevanjem na zakon, ki mora včasih poseči daleč
nazaj. Da je uradovanje naglo, se mora posluževati modemih sredstev, ki nam jih tehnika in znanost nudita v izobilju.
Treba pa je dostaviti, da je italijansko urad-ništvo eno najmanj številnih izmed vseh držav, najslabše plačano in najbolj pošteno ter tisto, s katerim javnost premalo sodeluje. Občinstvo je zaradi zgodovinskih spominov še vedno vajeno stare birokracije tujih držav. Toda občinstvo mora postati sodobno in misliti, da stoji pred služabnikom države, pred sodelavcem vlade.
Uradništvo smo zadnje čase ojačili z mladimi ljudmi, vendar bo potrebna reforma, da bo še bolj gibčno, naglejše v svojih odločitvah in pa da ga v vseh stopnjah navadimo, naj bo glede ljudi, zlasti do malih ljudi, kar se da vljudno in potrpežljivo. Zlasti do preprostega ljudstva, ki postav ne pozna in ki očitno ne utegne brati jih. Povsod se je treba držati formule, ki sem jo povedal nekoč v Napoliju: »Poslušati potrpežljivo in delati pravično.«
6. Z vsemi sredstvi bomo zatrli črni borzo, splošen pojav v vseh državah, ki so v vojni, a , pojav, ki je v popolnem neskladu s fašistično etiko itd. Ta tako imenovani »črni« trg že danes z vso odločnostjo preganjamo, in to preganjanje bo zlasti drakonično tedaj, ko se mi posreči povečati temeljne obroke hrane — kruha, testenin in maščob. Tedaj se bodo krile koristi tistih, ki bi radi uganjali špekulacijo in se odtegnili oddaji živil v skupna skladišča, ker bodo spoznali, da ne bo več toliko povpraševanja, ker bo obrok hrane zadosten, ter koristi onih, ki bodo dobivali zadostne obroke, ker jim ne bo trebi za vsako ceno oskrbovati se z živili na področjih B (in C). Področje A je tisto, kjer so uveden« nakaznice, področje B pa ono, kjer ljudje dobivajo več ali manj določeno količino blaga, in končno področje C, kjer se ljudje na skrivaj bavijo s svobodno trgovino.
»Jutranji list« karabinerjev, ki imajo nalogo nastopati v tem boju, me vsak dan sproti obvešča. Vse zaseženo blago gre v skupna skladišča in v javne kuhinje ali pa ga dobivajo revne občine. Ko bomo povečali temeljni obrok hrane, bomo lahko imeli popolno nadzorstvo nad vsem in nad vsemi, v korist vseh, v korist tudi tistih, ki se boje, da bi od lakote umrli in sc zato v obilni meri zalagajo in kopičijo blago. Treba bi bilo povedati tem gosj>odom: »Ne ae-lajte tega, bodite pametni!« Ponavljam, da ima ta boj proti črnemu trgu dobro stran, ker bo zvišal temeljni obrok hrane, pa tudi slabo stran, ker bodo kazni v bodoče še strožje, kakor so pa tiste, ki veljajo danes.
7. Najstrožje nadzorstvo bo po hotelih, penzionih, luksuznih restavracijah itd., in če bo treba, bodo ta gostišča tudi zaprta.
Zelo naklonjen sem zaprtju teh luksuznih hotelov, kjer ti preseljenci in preseljenke često delajo sramoto in bi utegnilo priti tako daleč, da bi pokvarili doslej zdravo miselnost naše vasi. O takšnih primerih 6em nekega dne, — kakor vam je znano, zelo pazljivo berem razne pokrajinske liste— bral na notranjih straneh, zakaj na prvih straneh listi prinašajo same brzojavke, da so ženske, ki so ee bile izselile iz Rapalla, igrale partijo golfa na igrišču z 22 luknjami, t. j. igro, kakršna vzbuja ogromno zanimanje. Pomislite, 22 lukenj 1 Zdaj pa bi tiste ženske, ki se zabavajo z golfom na 22 lukenj, zaslužile, da jih pošljemo — in jih tudi bomo poslali — na delo v tovarne in na polje.
To so res klasični primeri tistega, kar jaz imenujem poniglavo sprijenost ljudi, ki so vsi nesrečni, če ne morejo igrati, kolikor bi se jim le zahotelo. In s tem se vračamo k buržuaziji. Vedno se razpravlja o tej buržuaziji, t. j. o tistih, k! imajo mnogo »možnosti«, da bi plačali.
Naj bo tako ali tako, vsekakor se čisto mirno lahko zapro ti luksuzni hoteli. Prav tako pa se lahko zapro tudi moške in ženske krojačnice itd. Mi smo še vedno zelo širokosrčna vlada. Nova argentinska vlada je že izdala odlok, da se uvede enotna obleka. V Angliji so sklenili, da 6i ženske smejo izbirati le obleko treh barv. Roosevelt je zapovedal, da se morajo moške srajce še skrajšati. (Domnevamo, da se jim. bo posrečilo pokriti popek.) Italija je še danes država, kjer so ljudje bolje oblečeni ko v kateri koli drugi deželi na svetu, kjer še ni bilo mogoče postaviti velikih tovarn za izdelovanje oblek v množici, kjer vsakdo hoče ime-
Nadalievanie na 2. strani. .
Uspešen nemški sunek ob Kubanu
Nastopi napadalnih oddelkov pri Lisičansku in Velikih Lukih — Hude angleške in ameriške letalske Izgube nad italijanskim ozemljem — Pri novem napadu na Koln so Angleži izgubili 37 bombnikov
Hitlerjev glavni stan, 5. julija. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
V	lagunah ob kubanskem mostišču je bila bojna Črta kljub velikim ozemeljskim težavam in sovražni obrambi prestavljena dalje naprej. Z ostalega vzhodnega bojišča poročajo samo o krajevnem delovanju napadalnih oddelkov pri Lisičansku in jugozahodno od Velikih Luk.
Letalstvo je bombardiralo preteklo noč z močnimi oddelki težkih bojnih letal sovjetska oporišča za dovoz Jelcc in Valniki.
Pri obrambi sovražnih letalskih nax»adov
na italijansko ozemlje je sovražnik včeraj utrpel hude izgube. Vseh je bilo uničenih tamkaj 50 angleških in ameriških letal, med katerimi ?o jih 20 razdejali netnški letalci. Dva nemška lovca se pogrešata.
Močni oddelki angleških bombnikov so zadnjo noč ponovno napadli mesto Koln. številne rušilne in zažigalne bombe so povzročile spet izgube med prebivalstvom in nova opustošenja v raznih mestnih okrajih. Letalske obrambne sile so uničile po začasnih 'ugotovitvah 37 bombnikov.-Tri druga letala so bila včeraj sestreljena nad zasedenim znhndnim ozemljem.
Ducejev govor na seji fašističnega sveta
Nadaljevanje • 1. strani.
ti 6vojega krojača. Treba bo demobilizirati preveč založene žen6ke in moške garderobe. Lahko bi
naredili iz tega obleko za nekaj letnikov vojaštva.
8.	Vrnitev tujcev v domovnio. V Itlaliji je 110.000 tujcev, od katerih se jih je že mnogo vrnilo v domovino, drugi pa so v koncentracijskih taboriščih. Potrebno je, da zvezni tajniki po posameznih pokrajinah budno pazijo na vse, kar zadeva ne le tujcev, temveč tudi ravnanje z ujetniki v takšnih primerih, kjer je položaj ujetnikov enostavno vsega obžalovanja vreden. Vsi oni, ki se vrnejo iz Ujetništva, pripovedujejo res grozno stvari o zlobi in okrutnosti, kakršne se poslužujejo Angleži, ki 60 navzlic svojemu zunanjemu okviru ostali narod razbojnikov, narod, ki je z nasiljem, ognjeni in mečem osvojil svet, narod, ki je sprožil vojno, da bi kitajski vladi vsilil uporabo opija, ki je poživinil četrtino človeškega rodu.
Značilno je, da so me častniki, ki so 6e bili vrnili iz ujetništva, prosili samo za eno stvar: da bi ujetnike naredil za ravnatelje koncentracijskih taborišč. (Živo odobravanje.)
Zadnji del poslanice zadeva obvezno delo. Treba je izkoristiti vso človeško moč naroda. Doslej to So ni bilo v celoti storjeno. Rili so to le bolj ali manj uspeli poskusi, toda glede tistega, kar zadeva Jude, ni bilo storjenega dosti. Jasno je, da moramo iti odločno dalje po tej poti in mobilizirati vse moške in ženske sile. Tako so storili po vseh deželah na svetu z bolj drastičnimi in drakonskimi ukrepi, kakor pa smo jih mi doslej, pravim doslej, izdali.
Prav tako je pravično, da se zaposle vsi fašisti, da ustvarijo listo, kar sem lani označil z besedo »ozračje oddajanja pridelka«. Čutimo potrebo po celotni oddaji pridelkov, zakaj — ponavljam — hočem povečali dnevne obroke hrane delovnemu ljudstvu. Ustavitve dela — takšne, ki so trajale le zelo malo časa — v preteklem inar-ru, so bile le redke in gospodarsko utemeljene. Vsak poskus, spremeniti jih v »politične«, je iz-podletel na najbolj smešen in najbolj pomilovanja vreden način. Na skrivna vabila k demonstracijam na trgu se ni nihče, rečem nihče, odzval. Delavski razredi so v isti bojni črti z ostalim narodom. Upam, da bo nov zagon sindikalnega življenja prepričal delavce, 'da je fašistična vlada res najboljša vlada, ki si jo morejo misliti na katerem koli koncu sveta.
V	zvezi s tem je dobro, da delavski voditelji žive med delavci in ne snadc njimi, čeprav »med« njimi ter morajo iskati čim pogostejših stikov z delavci. Ti, kadar niso pokvarjeni po boljševikih, so hvalevredni ljudje, vzgojeni in mirni, ljudje, ki zahtevajo le to, da drugi cenijo njihove napore in da so obveščeni.
Glede tega, kar zadeva mladino, je vodstvo stranke seveda z menoj istega mnenja. Vedno sem prepričan, da je treba za mladino delati mnogo, in pri neki prejšnji priliki sem dejal, da jo nezmotljivo znamenje začenjajočega se staranja naravnost brezsmiselna ljubosumnost do mladih. Treba je dati prosto pot mladini, toda ne za tisto, ki je samo zapisana v anagrafskih uradih, pa nič drugega. Treba je dati mesto mladim, ki so poleg tega, da so mladi, to se pravi v boljši * in bežni življenjski dobi, in imajo tudi osebne sposobnosti. Jasno je,‘da;če-je kdo pri svojih 18. letih neumen, njegovo stanje otežkoča dejstvo, da je star 18 let in da bo ostal neumen še nadaljnjih 50 let. Prepričan sem, da bo poslanica, ki jo naslavljam na stranko, naredila iz maldine naše naslednike. To moramo hoteti. To secn povedal na trgu v Milanu leta. 1936. Biti moramo ponosni in srečni, da lahko izročimo svoje prapore mladini, zakaj samo na ta način se bo revolucija od rodu do rodu bogatila z vedno novimi svežimi in navdušenimi silami.
Zelo sem vesel, ko lahko ugotovim, da je tudi med zveznimi tajniki danes zelo mnogo ljudi letnika 1915 in 14, to je ljudi, ki so stari 28 ali 29 let.
In zdaj še vprašanje, ki mi ga je zastavil strankin tajnik, vprašanje straže pri praporih Ta straža ne more biti dvojnik milice, zakaj milica je bila in je oborožena straža revolucije. Milica zasluži, da jo italijanski narod občuduje in ljubi. Milica se je na vseh bojiščih, kamor je bila poslana, dobesedno pokrila s slavo. Milica ima danes na sto tisoče mož, in bataljone »M«, ki so zrcalo in bi morali biti zrcalo za vse, ima oklepno divizijo, ki so jo oskrbeli z orožjem — v znamenje medsebojnih simpatij — nemški SS oddelki.
Da bi se izognil vprašanjem, ki so v neposredni zvezi s tem, sem tudi sklenil, da se straža pri praporih zaupa mladini, t. j. članom GIL-a. Je to vzorna straža. Naki prvoboritelji so tisti, ki vidijo v tem dejstvu nadaljevanje. Sto, sto petdeset tisoč mladeničev bo, ki bodo pod poveljstvom skvadrista prve straže, imeli to nalogo, ki bo — o tem sem prepričan — dvignila njihov ponos in njihovo vero. Te mladeniče bo treba zelo skrbno izbrati tudi z ozirov na telesno moč. Skvadristi bodo morali biti lakšpi, kakor so bili skvadristi prve ure, ki so se
tudi borili, pohabljenci, odlikovanci, ljudje kristalne in najbolj trdne vere.
Vsi člani stranke, vsi njeni voditelji morajo biti prepričani, — in to prepričanje mora postati evangelij vsega italijanskega naroda — da v tej vojni ni nobenih izbir, nobenega »ali—ali«. To je vojna, ki dovoljuje samo eno pot: nadaljevati z njo do končne zmage. Ali zmagamo, — o čemer sem najtrdneje prepričan — skupaj s tovariši osi in trojne zveze, ali pa bo Italija doživela poniževalni mir, ki jc bo postavil na četrto ali peto mesto med silami.
Še danes zjutraj sem bral v članku neke angleške revije tale stavek: »Anglija mora gospodovati nad Sredozemljem. Nič več ne bo dovoljeno Italiji, da bi se prištevala kakor koli med vojaške sile.«
Kdor verjame ali se dela, da verjame prigovarjanju, ki ga sovražnik širi s Svojo živčno vojno, je zločinec, izdajalec in spaček. Mir pomeni vdajo, vdaja pomeni sratnoto in pogubo. Prva umljiva stvar, ki bi se je sovražnik lotil, bi bila ta, da bi razorožil Italijo; vzel bi ji celo lovske puške in Italiji ne pustil drugega kakor mestno policijo. To bi pomenilo uničenje celotne industrije, saj je jasno, da bi bila sleherna rudniška, kovinska in mehanična industrija zatrta, ker ne bi več imeli priložnosti oboroževati se. Bilo bi tudi konec mehanične avtomobilske industrije. Ford je že dvakrat skušal priti v Italijo, prvič je hotel postaviti svoje šotore v Livornu, drugič pa v Triesteju, toda oba poskusa sta bila zaman. Sovražniki bi nam pustili oči, da bi se lahko jokali, ni pa izključeno, da nam no bi odnesli umetniške zaklade, da hi prišli do plačila. Sicer pa se je že večkrat v zgodovini zgodilo, da so osvojevalci Italijo oplenili, kakor je storil tudi Napoleon. Tudi naše poljedelstvo bi šlo po zlu, zakaj veliki pridelovalci žitaric v Sever Ameriki b; dejali: »Vaše poljedelstvo ni gospodarsko, mi vam bomo dali žito. Vi boste smeli pridelovali samo zelenjavo, ki sc hitro kvari.« Italija bi postala to, kar so njeni 6toletni sovražniki zmeraj želeli, da bi bila: navaden zemljepisni izraz. Zavračam misel, da bi bilo kaj Italijanov, vrednih tega imena, ki bi mogli taki stvari gledati v oči, ne da bi čutili, kako se pogrezajo v najgloblje ponižanje in sramoto. Nekaj dvomljivcev je, a temu se ni čuditi. Kristus je imel samo dvanajst učencev, ki si jih je z nadčloveškim naukom vzgajal tri leta po pustih palestinskih gričih. In vendar ga je v uri preskušnje eden izdal za trideset srebrnikov, drugi ga je zatajil, nekateri drugi pa so bili bolj ali manj nestalni.
Nič čudnega ni, da je nekaj dvomljivcev. Tem dvomljivcem jo treba povedati, da so v tej vojni razvoji, ki jih ni mogoče vnaprej videti, razvoji politične narave, ki pa niso samo politični ter še dozorevajo.
Pokolji črncev v Detroitu dokazujejo, dn je slovita atlantska listina 6amo papirnata listina. Videjo se je, da ima Amerikanec belec nagonski in nepremagljiv odpor do njih. Črnci sami so 6e po mesarskem klanju v Detroitu prepričali, da so Rooseveltove obljube lažnive. Chandra Bose, ki 60 ne posli, stoji pred vrati Indije. Sovražnik mora igrati karto.
Že prevečkrat je razglasil, da je treba vdreti na celino. Torej bo moral poskusiti s to karto, zakaj drugače bi utegnil biti poražen, šc preden sc je spustil v boj. Toda ta karta je takšna, da je ne bo mogel vdrugič več zaigrati. Treba je še razlikovati med »izkrcanjem«, ki je mofno, ter med »prodiranjem« in končno med »vdorom«. Povsem jasno je, da če bo ta poskus spodletel, kakor sem prepričan, potem sovražnik ne bo imel nobene karte več, ki bi jo mogel igrati, da bi premagal sile trojne zveze. Slabo presoja razvoje te vojne, kdor se ustavlja pri postranskih dogodkih.	i
Italijanski narod je zdaj prepričan, da gre za življenje in smrt. Brž ko se bo sovražnik skušal izkrcati, ga bo treba zajeziti in zadržati na tisti črti, ki jo mornarji imenujejo »vodno črto«, na-peščeni črti, kjer je kraj vode in se začenja zemlja. Če bi pa sovražniki slučajno le poskusili, potem morajo vse rezervne sile, kar jih je, planiti nad izkrcance ter jih uničiti do poslednjega moža, tako da bi se sicer utegnilo zgoditi, da bi sovražniki zasedli kak kos naše domovine, a bi ga vselej zasedli v vodoravni črti. ne pa v navpični. Naloga fašistov je tale: dati ta občutek, in sicer več ko zgolj upanje, dati popolno gotovost, kakor gre železni, neomajni in granitni odločitvi. Tako se stranka pripravlja, da bo izpolnila svojo vlogo v tem silnem trenutku.
Stranka je moja ustvaritev, ki jo ljubim ter branim in na katero sem ljubosumen. V tej dobi mora stranka bolj ko kdaj prej biti gonilna sila v narodovem življenju, mora biti kri, ki kroži, mora biti ostroga, ki spodbada, ter zvon, ki s svojim glasom -daje venomer pravi zgjed. Zgled, ker ni nobene stvari na svetu, ki bi bila tako uspešna kakor dober zgled. Treba je stati sredi naroda in mu pomagati, ker narod zasluži, da mu pomagamo. Treba mu je govoriti resnico in mu povedati, da mora vztrajati, ker to zahteva Čast. Tisti, ki se nam laskajo, ali nam z žalitvami in smešenjem pošiljajo poslanice, bi se nam vljudno nasmehnili, a v srcu bi nas prezirali, če bi sc jutri vdali njihovemu lažnivemu laskanju. Dejali bi: ti Italijani pa res niso zmožni vztrajati do dva-
najste ure. cb tri četrt na dvanj-st že popuščajo. Toliko glede časti, ki se je moramo držati z vso silo. Potem pa so' šc najvišje koristi naroda in dosega zmagovitega miru, ki naj da Italiji, katera sc bije v bojih že trideset let, pokoj in sredstva, da bo lahko izpolnila zgodovinsko poslanstvo, ki jo bo zaposlilo ves 06tali vek.
Polemika je res bedasta, kadar meri name. To je večni sistem Angležev. Angleži imajo vedno potrebo, da naperijo svoje sovraštvo na eno osebo, ki jo kot napačni kristjani ter preostali antikristi prikazujejo kot vtelešenje zlodeja. Kar zadeva mojo odgovornost,- jo prevzemam in zahtevam zase v ceLii. Prišel bo din ko tem dokazal, da se tej vojni nismo mogli in nismo smeli ogniti, ker bi nas doletela kazen samomora, kazen, po
.kateri bi izgubili veljavo kot sila, vredna zgodovine. Sovražnik, ki je bil zame vedno sovražnik številka ena, je Anglosaksonec; ta se bo zdaj prepričal, da dvajset let vlade v italijanskem življenju ni preteklo zaman in da jih je nemogoče zbrisali.
Vojaki vseh oboroženih sil čutijo veličino trenutka in svojih nalog, italijanski narod ima še nedotaknjene nravne moči. Menili so, da bo padel v treh mesecih. Pa je še po treh letih na nogah. Danes se sovražnik obrača proti svetim mejam domovine, 48 milijonov Italijanov — če se ne ozremo na nepomembne odpadle. — pa je v možnosti in v dejanju 46 milijonov bojevnikov, ki verujejo v zmago, ki verujejo v večno silo domovine.
Prvo julijsko nedeljo živahna kopalna sezona
Ljubljana, 5. julija.
Vremenar-kronist je za prvo julijsko nedeljo kratko zapisal, da jc bila nedelja po volji vseh ljubljanskih kopalcev in kopalk. Zadnjo nedeljo v junija, ki je bila zelo čemerna, je bilo delno mrtvilo na vseh prostih kopališčih, ko hudje niso prišli v pravi element, vedno sc boječ, da jfh nebo ne poškropi s kapljicami dežja. To nedeljo pa je bilo vse zadovoljno in veselo, vse razigrano in nasmejano. Kamor je človek prišel, povsod so bila prosta kopališča, v kolikor so dostopna, popolnoma zasedena in spremenjena v velika mravljišča.
Ni nam treba tu navajati, kako veselo je bilo tam na Špici ob Ljubljanici. Oba bregova nizdol proti Prulam sta bila spremenjena v živ vrvež. Tam se je kopalo mlado in staro, fantje in možje, dekleta in žene. Tudi mestno kopališče višje gori je bilo veliko torišče za vse aice. Živahno je bilo dalje ob Gruberjevem prekopu tja do izliva v Ljubljanico. Tudi Ljubljaničini pritoki, kakor Mali Graben in Gradaščica so sprejemali goste trume kopalcev in kopalk, ki so bili vsi srečni in razposajeni, ko so sc lepo sončili in gnetli po obrežnih krajih, kjer je bilo kaj več mivke. Mivko letos zelo iščejo revmatiki. Ni čudno, da so nekateri kraji ob Gradaščici in Malem grabnu, kjer jc na kupe mivke, zelo dobro obiskani od starejših gospodov-kopaleev.
Toliko naj bo o kopanju in kopalni sezoni, ko jo v nedeljo sonce prav močno pripekalo. Saj je bila včeraj dosežena tudi visoka dnevna temperatura. Bila je visoka in že kmalu nismo letos dosegli take temperaturne višine. Splošno pa moramo pripomniti, de smo letos še nekam srečni, ko imamo vobče vse nedelje kaj lepe in prijazne. V zadnjih treh mesecih ni bilo niti treh nedelj, ki naj bi Ljubljančanom kvarile nedeljsko veselje, nedeljske izlete zaradi slabega, deževnega vremena. Redke so bile nedelje z dežjem. V vsem tem času edino ena sama. Meteorološki zavod je v nedeljo zaznamoval dnevni maksimum +28.2 stopinji Celzija.
Izleti na Golovec, borovnice in drugo
Gozdni predeli na našem znamenitem Golovcu so postali vedno bolj priljubljena izletna točka. Že zgodaj lahko človek opazi resne in previdne ljudi, ki se nekam oprezno premikajo po raznih golov-Ških jarkih in grebenih. Ofiledujeio v prvi vrsti kraje, kjer vedo, da jih bodo osrečili lepi jurčki. Ob zgodnjih jutranjih urah je bilo v nedeljo na Golovcu že prav mnogo »gobarjev«, ki so iskali jurčke in jurje. Mnogi so jih precej nabrali. Pozneje, že dopoldne, zlasti pa popoldne, pa so se pojavile skupine nabiralk borovnic, ki gredo sicer že h kraju, toda ljudje jih še vedno toliko nabero, da jih lahko spravijo na trg ih dobe nekaj lir zanje. Nekatere ženske s svojim otročički so nabrale po več litrov tega dobrega gozdnega sadeža. Mnoge, gmotno šibke družine so si z nabiranjem borovnic prislužile primerno lepe denarje. Bila pa je dan za dnem na Golovcu, ustrašila se ni. celo dežja.
Obiranje lipovega cvetja
Lepo nedeljsko vreme |3a so nekateri obiralci in nabiralkc lipovega cvetja porabili, da so se spravili na visoke in stare lipe. Na mnogih krajih so okoli lip stali dečki, ki so sprejemali z lipe veje in jih nato smukali. Nabiralci cvetja so dostikrat zelo malomarni in brezobzirni. Po privatnih lipah pustošijo brez .pardona za lepo drevo in neusmiljeno lomijo vejevje. To lahko opazujemo, ko gremo nekoliko izven mesta, kjer ni mestnih lipovih drevoredov in mestnih lip. Na zasebnih lipah so obiralot pravi uničevalci in odnašajo domov celc veje. To se godi posebno na Kodeljevem. Mestna občina je tudi letos oddala obiranje lipovega cvetja raznim interesentom, ki se morajo strogo, držati vseh predpisov obiranja. Pravi pa, da se je letos javilo nekoliko manj ljudi kot lani.
Ker so mestne lipe kolikor toliko zaščitene, so se pa obiralci spravili na zasebne lipe, ko jim nihče ne brani lomiti vej in jih nihče ne podi
z *'P-	T
Pri obiranju lipovega cvetja se je v Ljubljani primerilo že nekaj nesreč, da je obiralec padel z drevesa ali z lestve ter sc polomil. Tako si je
pred dnevi zlomil desno nogo 78-letni železničar Janez Merjasec, ko je na lestvi stoječ obiral lipovo cvetje in je zgubil ravnotežje in telebnil na tla.
Za lipovo cvetje je v poslovnih krogih veliko zanimanje. Lekarnarji ga skušajo nakupiti velike količine. Pred leti jc bil na Karlovški cesti poseben mlin, ki je lipove cvete rezal na prav drobne kvadrate in so lekarnarji nato napravljali lepe zavitke. Na ta mlin izrezani lipov čaj je bil povsod iskan. Pravijo, da ta mlin še deluje. Lipovo cvetje je na trgu po 16 lir,
Dodatne živilske nakaznico za težake
Dodatne živilske nakaznice za težke delavce za me6ec julij bo mestni preskrbovalni urad začel deliti po številkah potrdil tako, da pridejo na vrsto v torek, 6. julija, številke 1 do 100, v 6redo, 7. julija, številke 101 do 200, v četrtek. 8. julija, številke 201 do 300, v petek, 9. julija, številke 301 do 400, v 6oboto, 10. julija, številke 401 do 500, v ponedeljek 12. julija, številke 501 do 600, v torek 13. julija, številke 601 do 700, v sredo, 14. julija, številke 701 do 800, v četrtek. 15. julija, številke 801 do 900, v petek, 16. julija, številke 901 do 1000, v soboto, 17. julija, številke 1001 do 1100 in v ponedeljek, 19. julija, številke 1101 do 1200.
Opozarjamo, da bodo upravičenci dobili dodatne živilske nakaznice 6amo s potrdilom, in to samo do 25. vsakega meseca, ko morajo biti nakaznice prevzete. Podjetja morajo še v juliju vrniti potrjene sezname št. III. Pripominjamo, da morajo delodajalci prijaviti svoje delavce mestnemu preskrbovalnemu uradu v Ljubljani v času od 20. do 25.. v ostali pokrajini pa od 15. do 20. v mesecu za naslednji mesec.
Novo mesto
Dvomesečni tečaj iz stenografije in strojepisja po desetprstnem sistemu otvori: Enoletni trgovski tečaj 12. julija. — Pojasnila in prijave pri vodstvu.
D0MANI Al CINEMA JUTRI V KINU
UNION
Un forte drsnima che vi commuoverA Pretresljiva drama
V#1
Premiato alla XI Mostra Clnemstografiea di Venezia. — Film nagrajen na XI. beneški tilmski razstavi.
Con — Igrajo:
ROBI RAPP — LEOPOLD BIBERTI PETRA MARIN
Režija^' EDMUND HEMBERGER Produzione'- Produkcija: GOTTHARD FILM EsclusivjtA - Izposojevanje: LUX-FILM
»Ti torej misliš, da je zločinec računal s tem, da bomo tole pismo našli?« je vprašal.
»Ne vem.« Vancejeve oči, ki so se bile zasanjale nekam daleč, se niso niti ganile. »Morda... a nc verjamem- Verjetnost je bila silno majhna, komaj ena proti tisoč, da bomo pismo našli. Tisti, ki ga jc vrgel v tale koš, ni mogel vedeti, niti si ni mogel količkuj misliti, da nam bo Salvcter povedal, da ga jc pisal in ga potem pustil v miznem predalu-«
»Sicer pa je fnorilcc,« — Markham še ni hotel opustiti svoje domneve, »vrgel pismo v tule koš lahko z namenom, da bi sum še bolj letel na dr. Blissa, kakor da še ne bi bili dovolj tista zaponka s skarabejem, stroškovnik in krvave stopinje.«
Vanče je zmajal z glavo.
»»Ne, to pa že ne bo držalo- Veš, dr. Bliss nc bi bil mogel pisati tega pisma... Preveč očitno je, da gre za Salvctrovo sporočilo gospe Blissovi!«
Vanče je vzel v roko zloženo in na beli papir nalepljeno pismo in se za nekaj trenutkov poglobil vanj.
»Brez posebnih težav ga lahko prebere vsak, kdor sc količkaj razume na staro egipčansko pisavo. V njem je napisano točno tisto, kar je rekel Salveter.« Položil je pismo nazaj na mizo. »Pri vsej tej stvari pa je le nekaj čudnega. Čim bolj premišljam, tem bolj sem prepričan, da nihče ni mogel računati s tem, da bomo mi tole pismo našli. Imum vtis, da ga je nekdo brezskrbno vrgel proč. potem ko je odslužilo.«
»Bet front« tn&j bi bilo vendar služilo?...« je vprašal Markbenm
»Če bi to vedeli, Markham,« je z vso resnostjo odvrnil Vancc. »bi lahko preprečili novo žaloigro-«
Markham je ves zaskrbljen stisnil ustnice. Točno sem uganil, kakšne misli so ga obšle. Spomnil.se je strahotnih Vancejevih napovedi, ko so se drug za drugim odigravali zločini pri Grceuc-jevih, napovedi, ki so se uresničile do pičice natančno.
»Vem, da žaloigra še ni končana. Ves načrt še ni izveden-Presenetili smo morilca, ko smo dr. Blissa spustili na svobodo. In zdaj moram nadaljevati. Videli smo do zdaj še samo prvi del njegovega jicklcnskega načrta. Ko bo vsa spletka razkrinkana, se bomo znašli pred nečem strahotnim...«
Vanče se je mirno podal proti vratom, ki so držale na hodnik, jih nekoliko odprl in pogledal ven.
»Markham,« jc. dejal, ko je vrata spet zaprl, »biti moramo pozorni. To sem ti že rekel, pa ti še enkrat ponavljam. Ne smemo se ujeti v nobeno mrežo, ki nam jo je morilec nastavil. Ena takšnih mrež je bila, da zgrabimo in zapremo dr. Llissa. En sam naš napačni korak lahko povzroči, da sc krvavi zločinčev načrt posreči-«
Obrnil se je nato k Ileathu.
»Gospod narednik, ali hočete vzeti rumeni papir, peresnik in zelenkasto črnilo iz muzeja?... Tudi mi moramo zabrisati svoje sledove, zakaj morilec nam je stalno za petami, kakor bi mu bili radi tudi mi.«
Heath je brez besede odšel v inuzej in se čez nekaj minut vrnil s tistim papirjem, peresnikom in črnilom- Vanče je vzel te j stvari in sedel k doktorjevi pisalni mizi. Potem je položil predse Salvctrovo pismo ter z. njega posnel na kos rumenega jiapirja tiste hieroglife.
I	»Verjemi mj, da je bolje,« je začel pojasnjevati med pisanjem, »da se nikomur ne izdamo, da smo našli tole pismo. Človek, ki ga je strgal in ga zagnal potem v papirni koš, lahko zasluti, da | smo pismo našli, in se a tem potem prepriča na ta način, da pogleda v koš, če, ga res ni več v njem. Če bi ga ne našel tam, > bi postal pozoren. Jc to morda precej pretiran varnostni ukrep,
toda gorje, če zagrešimo kakšno napako* Opravka imamo z izredno bistrim in spretnim človekom...«
Ko je Vancc prerisal hieroglife, ki jih jc bilo kakšnih deset, je raztrgal papir na enako velike koščke, kakor so bili tisti na izvirnem pismu in jih pomešal med ostali papir v košu. Potem je prepognil znova zloženo Salvctrovo pismo in si ga vtaknil v žep.
»Ali bi hoteli, gospod narednik, odnesti papir in črnilo spet nazaj v muzej?«
»Vi bi se morali iti zločinca, gospod Vanče,« je z t>bčud°-vanjem pripomnil Heath, vzel v roke papir in črnilnik ter odšel skozi jeklena vrata.
»Ne vidim, da bi se nam bilo že kje kaj posvetilo,« se je oglasil Markham precej slabe volje. »Vsa stvar postaja čedalje bolj zamotana.«
Vanče je mrkega obraza pritrdil.
»Za zdaj nam ne preostaja nič drugega, kakor da počakamo, kako se bodo dogodki naprej razvijali. Vse doslej smo svojemu nasprotniku napovedovali šah, a on ima še vedno poteze. Vse se mi tako zdi kakor kakšna duhovita Aljehinova domislica sredi zamotane šahovske igre... Ne moremo reči, kaj je imel v mislih, ko je začel napadati... Lahko se mu posreči poteza, ki bo pošteno počistila po šahovnici in mi se bomo znašli v brezupnem položaju...«
V	tem trenutku se je vrnil iz muzejske dvorane Heath s kislim obrazom.
»Ta prokleta dvorana mi ni nič kaj všeč,« se je pridušiI. Preveč maziljenih trupel je v njej. Ne razumem, zakaj morajo vendar ti vražji učenjaki izkopavati one mumije in druge podobne stvari. Zdi se mi vse to res prava blaznost.«
»Vaša ocerja egiptologov je res nadvse popolna, gospod narednik,« je dejal Vanče in se prikupno namrdnil. .»Egiptologija ni znanost... to je le neke vrste bolezen, vnetje možganov-• • demerttia scholastica. Kadar zaide v vaše živčevje spi ril lu m terrigenum, ste izgubljeni... popade vas neozdravljiva bolezen-«
Nedeljski sprehod v pasje vročo Ljubljano
Ljubljana, 5. julija.
Zadnjič sva si ogledovala Ljubljano, kakršna je vsak dan med tednom, včeraj pa bi te bil rad povabil na nedeljski sprehod, čeprav vem,"°da ne bi šel z menoj, ker sem zanj določil tako nesrečni čas — najbolj vroče popoldne, ko je 6once kar bodlo v oči in 'je zrak ves trepetal nad razgretim tlakom. Morda me boš pa vsaj hotel poslušati, če ti povem, kako je bilo. Saj ni bilo tako napak, čeprav se mi je venomer dozdevalo, da se mi ljudje izza spuščenih zaves na oknih smejejo in si mislijo: ta mora pa res imeti silno važne in nujne opravke, ko niti ob tej najbujši vročini in ko je povrhu še nedelja, ne more ostati doma v senci. Pa ti moram takoj povedati, da sem se že čisto t privadil temu, če se mi ljudje smejejo, saj ima vsak pravico imeti svoje muhe, tudi jaz, drugič pa je najbrž še celo dobro, če v teh časih poskrbim za kakšno zabavo, čeprav s takšno bedarijo, kakor je parjenje po vročem soncu sredi nedeljskega popoldneva, ne da bi človek imel kak poseben opravek. Le poslušaj me, kako je bilo, potem pa kar sam presodi, če mi jo je morda res malo manjkalo.
Po navadi me 6koraj V6ak dan takole po kosilu premaga spanec in me za kakšno uro popelje tja, kjer je v trenutku vse pozabljeno, kar se človeku hudega pripeti, včeraj pa sem navzlic temu, da sem se pri kosilu še nekoliko bolj podprl kakor po navadi, zaspancu odločno uprl: »Ne boš, danes 6em sklenil, da me ne boš, in me tudi ne boš, da veš!« Močna volja je pol življenja in če le kdaj, sem včeraj prav gotovo spoznal, da je to res. Zdaj je Žgalo, da sem se nehote spomnil na tisto peč, v katero 60 me bili nekoč vtaknili v bolnišnici, ker sem imel tako bolezen, da se je zdravnikom zdelo še najpametneje, če me malo »prekuhajo«. In če sem takrat zdržal, bom tudi zdaj, še toliko prej, ker včeraj prav za prav nisem bil nič bolan, če od vseh svojih telesnih udov izvzamem žep, ki ima večkrat kakšno akutno bolezen in ga je že zaradi drugih udov treba čimprej pozdraviti. Skratka, bilo je neznosno vroče, jaz pa sem bil nič manj trmast. Sonce ni odnehalo, jaz pa tudi ne in tako sem nastopil svojo vročo pot v na pol izumrlo Ljubljano.
Zapravljivček, ti presneti zapravljivček!
2e nekaj 'korakov od hiše me je dvakrat pogrelo. Pridirjal je za menoj po cesti tihi zapravljivček, ki ga je za iskrim konjem neslo ko vrag. Ž njim se je peljal v mesto najbrž premožen meščan, ki ima morda kje v predmestju svojo vilo in 6voje konje ter še vse drugo, kar je potrebno za takšne izlete po mestu in okolici. Takole z drvečega voza, kjer tako prijetno pihlja, čeprav drugače ni nobenega vetra, bi bilo pač prijetneje ogledovati si od sonca in od kosila očividno kar nekoliko onemoglo Ljubljano — sem dejal sam pri sebi, pa sem to svojo misel takoj pobil, češ zakaj pa tiščiš v tej vročini ven. In možakar, ki ga je iskri konjiček kar nesel mimo, je to svoje razkošje navsezadnje tudi lahko čisto pošteno zaslužil s trdim delom v prejšnjem svojem življenju. Cernu bi mu bil zdaj nevoščljiv in bi mislil, da je vse, kar ima kdo kaj boljšega, prigoljufano. Ne, nisem takšne vrste človek, da ne bi privoščit vsem vsega, kar so si zaslužili, in sem zato že V | Hjtistem hipu, ko je zapravljivček švignil za vogal, j jj^gozabil nanj.	^
Stojnice pod kostanji pred cerkvijo
Pred trnovsko cerkvijo in tam naokoli 6e mi je spet zazdelo, da ni vse tako, kakor po navadi. Pod kostanji stojnice, prav takšne, kakor sem jih nekoč vsako leto vsaj enkrat občudoval pred domačo cerkvijo na deželi, kadar je bilo žegnanjc. Le toliko leda in drugih sladkih dobrot ni bilo na njih kakor nekoč. Prevladovale so le bolj razno
svete podobice in knjižice, drugače pa je bilo vse prav tako kakor v tistih davnih časih doma na deželi: polno drobiža okrog stojnic, v žepih pa seveda ne toliko. Mora že biti kakšne vrste »žeg-nanje«, sem si mislil, in jo že mahnil čez most.
Srečanje z znanim hrustom
In spet sem od samega, novega začudenja kar skoraj obstal. Nekaj deset korakov pred seboj sem zagledal tistega, po vsej Ljubljani in tudi že po deželi znanega čiko Savo, ki jo je prav po težaško mahal proti prelepemu Trnovu. Naredil sem se, kakor da ga ne opazujem, in čakal, kam jo bo mahnil. Tudi njega je bila očividno »strudila težka hoja« po žgočem soncu, zakaj že je stopil pod prvi kostanj ob mostu in 6e zagledal v leno Gradaščico. Palica v njegovi desnici se nru ,je ustavila, levica pa zdrknila počasi z že nekoliko upognjenega hrbta, da upognjenega, saj se tudi ne boš čudil temu, če si ga kdaj gledal tam na Figovčevcm dvorišču, ko je razkazoval svojo 6ilno moč z železnimi palicami, skalami in polnimi sodčki piva. Tudi ta hrust se je očividno utrudil, kako 6e ne bi šele jaz, ko v svojem življenju nimam opravka z železnimi palicami, pač pa kvečjemu s kakšnim svinčnikom, in tudi ne s sodi, razen tu pa tam včasih s kakšnim vinskim, če me zanese, kakor v starih dobrih časih v tisto presneto družbo.
Moja pozornost pa se je v hipu obrnila 6pet drugam, na bližnji vrt, kjer so obirali krasno^ zarumenele
»bele« češnje
Kako se ne bi človeku pocedile sline in kako si na bi zaželel biti med tistima dvema obiralcema visoko med vejami. Pozno so dozorele, a prav zato si jih človek še bolj zaželi, drugič pa so češnje takoj z drevesa tudi boljše kakor pa iz košare na trgu. Nisem se mogel zdržati, da ne bi vprašal, če jih kaj prodajo. Tako so me zamikale, da bi jih kljub temu kupil in seveda tudi jedel, čeprav sem bil šele pred kratkim k6s.il. Tisti obiralec je, kakor da bi vedel, da jih nisem ravno prav preveč potreben, dejal, da nič ne proda. Pa imej, sem si mislil sam pri sebi, rekel pa raje nisem nič, ker sem se brž spomnil, da je bolje, če je človek z ljudmi dober. Torej z zapravljivčkom ni bilo nič, z leetom na stojnicah pred cerkvijo nič, tudi čika Sava je bil sam revež kakor jaz, in nazadnje še s češnjami, tistimi krasnimi »belimi« češnjami nič! Prav mi je, zakaj pa si delam skomine, če ni treba.
Soncu obraz, knjižnici hrbet!
Pot od trnovskega mostu do Kongresnega trga je bila. moram reči, zelo dolga, zlasti včeraj, ko je bila tako malo zanimiva in tako zelo vroča. Le one klopice pred vseučiliško knjižnico menda res niso nikoli povsem zapuščene. Se že najde kak »lenivec« ali kuščarica, ki jima sonce tako zelo prija.
Knjižnici hrbet, soncu obraz — to je geslo, ki se ga nekateri očividno na vso moč drže, pa če gre mimo vsa Ljubljana.
Nov dokaz vročine in še česa
Na Kongresnem trgu pa življenje menda res nikdar ne zamre, tudi v nedeljo po kosilu ne. Če se nihče drug tedaj ne shaja na njem, pa so se gospodinjske pomočnice — vsa ča6t tudi temu novemu poklicu — domenile, da se bodo tu sešle in jo potem popoldne kam mahnile, ko 60 si pri svojih gospodinjah izposlovale nekaj ur prostega časa, pri tistih, ki Imajo otroke, seveda pod pogojem, če drobiž vzamejo s seboj. In tako sem tudi včeraj videl, da je bilo med gospodinjskimi pomočnicami kar precej dogovorov. Le kam jo bodo mahnile. Da, kam? Same najbolje vedo, kam, jaz jih nisem izpraševal. Zdi se mi pa, da so bile med njimi tudi takšne, ki ,so si zaželele malo kina ali kakšne druge podobne zabave, vsaj enkrat po dolgem času. Kako bodo, oziroma kako so bile z n jo zadovoljne, ni važno, saj je to tudi težko reči, ko je pa toliko različnih okusov na svetu.
Dolgo se tam med globoko razkopanim svetom pod nunsko cerkvijo tudi nisem zadrževal in sem jo mahnil proti Marijinemu trgu mimo vogala, kjer še nikdar letos nisem videl toliko papirnatih vrečic za sladoled kakor ravno včeraj. Spet dokaz, kako je bila včerajšnja nedelja vroča, čeprav tudi dokaz, da vsem še vedno ni zalegel javni opomin, da je treba skrbeti za snago tudi po ulicah in jih ne nastiljati z raznimi papirčki, ki meščanom ne delajo časti, tudi če so za sladoled ne.
Na Marijinem trgu pa\pem se tega neobičajnega parjenja le naveličal in sem sodel na tisti »zapravljivček«, ki stane kvečjemu le eno liro in te po tračnicah tudi ob nedeljah zapelje, kamor si zaželiš. Jaz sem si zaželel
pod kostanje tja dol na Šmartinsko cesto
ker sem sc bil prav za prav z nekom domenil, da se lam dobiva. In pod tistimi kostanji se je moja nedelja še dokaj srečno in zadovoljno končala. Sicer se čisto zatrdno nisem z nikomur zmenil, a kljub temu je bilo tam videti, ko da smo se vsi dogovorili, da pridemo. Ni nas bilo malo in med toliko ljudmi že najdeš znanca, ki te povabi k mizi, ti pa sc nekaj časa delaš, ko da ti je nerodno, če bi moral motiti družbo, nazadnje pa le prisedeš in si pustiš celo naliti kozarec, čeprav si morda »abstinent«, ali pa »zaradi kakšne bolezni no smeš pi4i«.
Zdaj vidiš, da navsezadnje le nisem tako napak ukrenil, ko sem včeraj popoldne hotel na vsak način poklicati sonce na korajžo, čeprav je bilo
—	lepo je, če je človek odkrit — po tistem, ko sem mu ušel pod kostanje, še najlepše in najza-bavnejše. Kje pa si ti hodil? Morda Sva 6e pa videla, vsaj pod kostanji.
Hermes: Mars 4:2 (1:2)
Kljub premočni igri so Marsovci včeraj izgubili
Še eno kolo domačega nogometnega prvenstva nas loči do kouca tega domačega tekmovanja. Včeraj je bilo predzadnje kolo, v katerem sta se srečali enajsterici šiškarjev in Poljanča-nov. Šlo je za drugo mesto v prvenstveni tabejj: Mars ali Hermes? Kdo bo na častnem drugem, mestu? Na to vprašanje so včeraj šiškarji odgovorili v svojo korist. Tisti, ki se razumejt> na razlike v golih, ki prihajajo pri izračunavanju za plasman v jmštev, so izračunali, da bi bilo Marsovcem jjotreba zmagati z rezultatom 2:0 ali pa
3	:1. Vsak drug rezultat pa bi šel v hermežan-sko korist. Ne samo, da ni bil dosežen nobeden omenjenih rezultatov, pač pa so šiškarji celo spravili ves izkupiček v svojo korist in poslali Poljančane brez točke domov.
Z žalostnim srcem naznanjamo, da nam je po kratki bolezni umrla naša ljubljena mama, stara mama in tašča, gospa.
Uršula Andoljšek roj. Mavec
posestnica
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 5. julija 1943, ob treh popoldne z Zal, iz kapelice sv. Petra k/Sv. Križu.
Ljubljana, Kranj, Rab, dne 3. julija 1943.
Ivanka por. Schriefl, Mara por. Starc, hčerki Ivan Schriefl, - • franc Starc, zeta — Ivo, vnuk — in ostalo sorodstvo
Kljub izredno lepi sončni nedelji se je okrog 400 prijateljev obeh klubov ‘zbralo na igrišču ' Ljubljane, da vidijo, kako se bo tekma končala. Sodniku g. Kosu sta se predstavili moštvi v običajnih postavah in tekma se je začela.
Marsovci so se zavedhli važnosti tekme in možnosti, da lahko pridejo na drugo mesto, če bo šlo vse tako, kot si žele. To so v precejšnjem delu prvega dela igre tudi pokazali, saj so imeli pretežni del igre oni v rokah in so posebno v prve četrt ure silovito napadali. Herinežani so bili brez sape. Pred hennežanskimi vrati je bilo nekaj kočljivih zadev, ki pa so se nekam srečno končale. Šole v 10. minuti se ponudi Doberletu lepa prilika in žoga že obsedi v nasprotnikovi mreži. Osem minut pozneje mora llogelj že po drugo žogo v mrežo. Tokrat je bil uspešen Zajec. 2:0 za Mars. 2o kaže, da se bodo Marsove vroče želje izpolnile. Zeleni rezultat je postavljen, do konca igre pa je še precej, precej minut, še ni polčas, ko je Aljančič znižal rezultat na 2 :1. Acetov prosti strel je lepo podaljšal v mrežo. — Polčas.
Marsova premoč je že koncem prvega polčasa izgubila na svoji udarnosti, slika pa se je bistveno spremenila v drugem delu igre, kjer so bili Hcrmežani enakovredni nasprotniki, le s to razliko, da so bili razen tega se uspešni. V 17. minuti zabije Aljančič drugi in izenači gole za svoje barve. Ilezultiral je iz lepega prodora. V ‘27 minuti se Hermesu spet nasmehne sreča in Zupanov strel obsedi. 3:2 za Hermes. Bitka kaže, da je za Mars izgubljena. Njihove moči pojemajo; s pregrupacijo igralskih vrst pa je bilo storjeno več slabega ko dobrega. V 34. minuti je spet Zupan tisti, ki je v četrto potresel mrežo. Sleherna nada na izenačenje ali celo zmago je' splavala po vodi.
Mars je tekmo izgubil zaradi neodločnosti svojega napada, ki je imel nekaj 100% prilik za gol, pa jih ni znal izrabiti. Lep delež na dobljenih golih ima tokrat tudi vratar, ki bi jih moral
vsaj pol ubraniti. V obrambi je bil pol moža tudi Klingenstein, pa tudi Slamič v krilski vrsti je dal podpovprečno igro. Na splošno smemo reči, da je Mars igral boljše, Hermežani pa so bili koristnejši. In slednje je pri nogometu poglavitno: kaj igra, ampak zabiti goli.
Z včerajšnjo tekmo je položaj že jasen, kljub temu da imata odigrati Tobačna tovarna in Ljubljana še eno tekmo. Prvo mesto je zasedla Ljubljana, ki ji primat vsekakor upravičeno pripada, drugo mesto si je zagotovil Hermes, Marsovci se morajo zadovoljiti s tretjim, na koncu pa so ostali Tobakarji.
Mladika : Korotan 3:1 (1:0)
Na Korotanu je bila včeraj odigrana derby tekma med navedenima kluboma. Z včerajšnjo zmago si je Mladika čisto upravičeno zagotovila sodelovanje v prvem razredu v prihodnji prvenstveni sezoni. Korotancem pa zna biti včerajšnji poraz še v veliko najmtje za drugo mesto. Njihovo usodo bosta drugo nedeljo krojila Zabjak in Vič. Če zmaga Zabjak, ki bo on prisvojil častno drugo mesto, če pa bo Vič zmagovit, bo Korotan ostal s točko razlike na drugem mestu. — Včerajšnja tekma je bila prvenstvene narave in ni pokazala tistega kar obe moštvi znata. Mladika je dala v celem boljšo in povezanejšo igro. Tudi pokrivanje in padanje je bilo točnejše kot pa pri Koro-tancih. Pretežni del igre so bili Mladikarji gospodarji na igrišču, čeprav so imeli tudi domačini nekaj zrelih prilik za dosego gola. Tekma je bila prav lepa in borbena. Sodil je g. Makovec.
Ljubljana : Vojaška reprez. 4:1
Dopoldne je imela Ljubljana na svojem igrišču v gosteh vojaško reprezentanco. Čeprav je moštvo našega prvaka nastopilo brez nekaterih svojih najboljših, je gladko odpravilo vojaško predstavništvo s tremi goli razlike. Igra ni bila na bogve kakšni višini, rezultat pa ustreza poteku igre.
*
Ljubljana rez. : Mladika rez. 3:1 Korotan rez. : Vič rez. 2:1 Žabjak rez. : Mars rez. 6:0 Hermes jun. : Mars jun. 3:0 Vič jun. : Tobačna tov. jun. 2:2
Dvojni lahkoatletski nastop
Včeraj je Lahkoatletska zveza izvedla na Stadionu dvojni lahkoatletski nastop. V prvi točki je nastopilo 12 tekmovalcev, članov Hermesa, Viča, Ilirje, univerze in Planine, ki so se pomerili kdo od njih bo hitrejši v teku na 100 metrov. Najprej so začeli s tremi predteki in na koncu je sledil finale. Rezultati prvega predteka so bili takešnilc:
1.	Jereb (II) 12.2, 2. Galien (Her) 12.6, 3. Bezlaj (Her) ‘13.1.
Drugi predtek: 1. Tavzes (II) 12.4, 2. Hribar (univ.) 12.7, 3. Mozetič (Her) 13.2
Tretji predtek: Kadunc (Pl) 12.5, 2. Šoštarič (II. gimn.) 12.5, 3. Poljšak (Her) 12.8.
Finale: Jereb (II) 11.9, 2. Zarkič (II) 12, 3. Šoštarič (II. real. gimn.) 12.4.
Kaj posebnega teki niso pokazali, pač pa moramo pohvaliti Jereba, ki je tekel v prav lepem času.
it	f:'
Po teku na 100 m pa smo videli dekleta, kako so nastopila v nekaterih lahkoatletskih disciplinah. Nismo pričakovali bogve kakšne rezultate in res 'jih nismo doživeli, veseli pa smo, da se je začela pri nas buditi tudi ženska lahko atletika, ki je bila pred mnogimi leti že na lepi ravni. Šestnajst deklet je prišlo na start kar je za začetek gotovo lepo število. Kot prva točka je bil
skok v višino: 1. Sedej Pavla (Her) 1.36 m met krogle: Kobav (Her) 7.12 m tek na 100 m: Kien Jožica (Her) 16.2, Zajc Ivanka (Tob. tov.) 17.3, Džuraškovič (Tob. tov.) 18.6 tek na 60 m: Sedej (Her) 9.2, Jazbinšek (Her) 9.3, Kobav (Her) 9.3
skok v daljino: Sedej (Her) 3.84 m, Jazbinšek (Her) 3.81 m, Kobav (Her) 3.78 m.
Kakor je razvideti, so bile tekmovalke le članice Hermesa in Tob. tovarne Seveda so v vseh disciplinah prevladovale Hermežanke, ki pridno trenirajo,'dočim so bile članice Tobačne tovarne včeraj prvič na startu in menda tudi prvič na te-kališču. Kot razvidno, niso bili rezultati kaj posebnega; kot rečeno, pa smo veseli, da se je tudi ženska lahka atletika prebudila.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Sreda, 7. julija ob 19.30: »jesen«. Red A. Zadnja uprizoritev.
Četrtek, 8. julija: Zaprto. (Generalka).
Opera:
Sreda, 7. julija ob 19: »Tiha voda«. Opereta. Ited Sreda.
četrtek, 8. julija ob 19: »Prodana nevera«. Red Četrtek.	j'
Petek, 9. julija: Zaprto.
Kolumb odkriva Ameriko
. Večji otok (Haiti) se mu je zdel precej visok s položnimi hribi, toda v bistvu je bil raven in skoraj ves obdelan. Posejana zemlja je bila takšna kakor žitna polja v Cordobi maja ali junija. Ponoči so	videli	mnogo kresov, opazili	pa so jih	tudi
podnevi, kakor da	bi bila to znamenja,' ki so napovedovala	pri-
bliževanje plemena, s katerim so bili otočani v vojnem stanju. Vsa obala tega otoka se	vleče proti vzhodu.
Kolumb je ob	prvih	večernih urah zavozil'	v pristanišče in
mu dal ime Sv. Nikolaj v čast svetnika, katerega god je padel na tisti dan. Bil je prijetno presenečen nad lepoto in prostornostjo pristana. Kakor je bil močno hvalil pristanišče Kube, pravi, da to ni nič manj pohvale vredno, verjetno jih celo prekaša, brez dvoma pa ga tam ni enakega. Poldrugo miljo je široko ob vhodu, prostorno pa tako, da ladja svobodno plove po njem. Obrežje je prekrasno, poraščeno z gozdom, polnim tisočev vrst dreves in sadežev, za katere je mislil, da so dišavni in moškatni orehi. Sredi zaliva pa se v morje izteka rečica. Pristanišče je zelo globoko, ker se merilna naprava dna ni dotaknila niti v globini 4*1 sežnjev. Povprečna globina blizu obrežja znaša 25 sežnjev. Plitvin ni nobenih.
Nato je zavil po zalivu globoko proti notranjosti in dognal, da je pristanišče še vedno enako prostrano. Tudi v tem zalivskem rokavu je bila globina velika. Okolica tega pristanišča je bila ljubka in mikavna, toda brez drevja. Kolumbu se je zdelo, da je otok bolj skalnat kakor pa drugi, ker je odkril nizka drevesa, močno podobna onim v Španiji, kakor so na primer črepinjaki, hrasti, medvedove hruške in drugo. Isto pravi o rastlinah in zeliščih. Zemlja je dvignjena in uživa ugodno podnebje. Ni sicer
trpel zaradi mraza, v kolikor se sploh sme govoriti o mrazu, pač pa je tukaj toplota nižja kakor pa drugod.
Nasproti pristanišča je ležala lepa dolina, preko katere je tekla reka, o kateri je govoril poprej. Kolumb je bil prepričan, da mora biti v tej pokrajini veliko trgov, kajti opazil je bil veliko domačinskih čolničev, od katerih so bili nekateri tako veliki kakor čolni s petnajst klopmi za veslače.
Ko so zagledali ladje, so jo Indijanci popihali, kakor so bili pobegnili tudi prebivalci drugih otokov. Otoških Indijancev, katere je Kolumb vodil s seboj, se je polastilo takšno domotožje, da je Kolumb začel misliti na to, da bi jih povedel nazaj, čim bi zapustil otok, na katerem je bil. Postajali so namreč nezaupljivejši, ko so opazili, da ni usmeril vožnje proti njihovim otokom. Njegovi Indijanci so se strašno bali otoških prebivalcev. Da bi se s prebivalci pogovoril, bi sc moral ustaviti za nekaj dni v tem pristanišču. Tega pa ni storil, ker je hotel odkriti še druge zemlje, pa tudi zato, ker lepo vreme najbrž ne bo trajalo več dolgo.
Petek, 7. decembra. — Ob štirih zjutraj je dal Kolumb razpeti jadra in je zapustil pristanišče Sv. Nikolaja. Dve milji je vozil proti severovzhodu. Potem je zavil proti vzhodu, zmerom ob obali, približno 48 km. Ves čas je vestno meril globino in dognal, da je morje zelo globoko. Zemlja je bila nad morjem še vedno precej dvignjena, na njej pa so rastla drevesa, ki niso bila posebno visoka, pač pa podobna medvedjim hruškam in drugim drevesom, kakršna rastejo v Kastiliji. Ko je prevozil sedem milj, je odkril velik rtič, v notranjosti pa prostrane, raz-sčžne doline, polja in zelo visoke gore. Vse je bilo močno slično Kastiliji. 8 km naprej se je v morje izlivala globoka reka, toda tesna, da bi mogla Vanjo zaviti le ena ladja. Pač pa je bilo ustje brez čeri in brez peščin.'
Sedemnajst kilometrov naprej je zapazil zaliv, precej širok in zajeden v zemljo. Ker pa je pihal ugoden veter in je nebo obetalo hudo nevihto, je sklenil za nekaj časa v zalivu počakati
Pristanu je dal ime »Pristanišče Marijinega spočetja«. Zasidral se je v neki rečici, ki sc je Izlivala na dnu zaliva. Ta reka je namakala ravan in polja, ki so bila čudovito lepa.
Stopil je na svoj čolnič in vzel s seboj ribiške potrebščine. Ko se je bližal obali, je velika morska riba skočila na čoln. Opazili so tudi mnoge ribe, popolnoma podobne ribam v Španiji. Kolumb pa je raziskoval pokrajino in našel vso ravan obdelano. Slišal je petje slavcev in ptičev,	podobnih	onim	v Kastiliji.
Kristjani so	opazili dva moška in	jima stopili nasproti, toda
čim sta jih opazila, sta jo takoj popihala. Našli so mirtina drevesa in drugo rastlinje, ki je kakor vse ostalo zelenje z oblikovitostjo tal vred sličilo razmeram v Kastiliji.
Sobota, 8. decembra. — Huda nevihta in močna burja. Toda pristanišče je bilo dobro zavarovano proti tem neugodnostim. Po polnoči je zavel severovzhodnik, potem pa vzhodnik.
Nedelja, 9. decembra. — Tudi danes je obilno deževalo. Vreme je bilo precej zimsko, kakor oktobrsko v Kastiliji. Doslej Kolumb ni videl nobenega naseljenega središča z izjemo koče v pristanišču sv. Nikolaja, ki je bila lepša in bolje zgrajena kakor pa vse, kar jih je doslej obiskal.
Kolumb pravi, da je otok zelo prostran' in da ga ne bi nič presenetilo, ako bi imel obsega 200 morskih milj. Ves otok je obdelan. Izraža mnenje, da se vasi nahajajo ob obrežju v takšni legi, da so lahko ljudje iz njih opazili prihod ladij in imeli zadosti časa,	da so se oddaljili in	odnesli s	seboj	vse, kar so
imeli, in da	so pred begom zažgali	kresove,	kar je	oltft-aj med
vojaškijni plemeni, ki si dajejo taka znamenja na velike razdalje.
Ker je bil ta otok po svoji zunanji podobi in rastlinju močno podoben Kastiliji, mu je Kolumb vzdel ime Španski otok.
Ponedeljek, 10. decembra. — Severovzhodnik je močno vlekel in potrgal sidra ladij. To je Kolumba osupnilo in je nezgodo pripisoval dejstvu, da so bila sidra vržena preblizu obrežja in je veter pihal od kopnega sem.
\
Izide v lepi. veliki knjigi (obseg
216 strani) in bo veljal:
Kaj vse že niso učene gkve povedale in zapisek na primer o Marsu, na' čigar površini so z močnimi daljnogledi odkrili celo »plovne prekope«, o katerih nekateri mislijo, da so jih zgradila živa bitja, ki so že na precej viSji stopnji omike in napredka kakor pa človek na zemlji. Zdi se pa, da v zadnjih letih zvezdoslovci vedno bolj opuščajo polje domišljije, na kakršni so bili prej tako bogati, ter da so postali dokaj stvarnejši in nezaupljivejši. Zanje nekaj veljajo le neizpodbitni dokazi, ne pa morda domneve, ki se temu ali onemu modrijanu ali nemodrijanu porode v njegovi glavi. Tako je začelo zadnja leta vedno bolj prevladovati mnenje, da so tisti »plovni prekopi« na Marsu prazna bajka, še več, z vso zanesljivostjo celo že trdijo, da na Marsu sploh ne more biti ni-kakega življenja, to pa zaradi tega, ker je na tem planetu toplina prenizka. Na drugi strani pa ne
Na svetu so zdaj trije veliki plovni prekopi, Suez, Panama in Kiel, — beremo v turinski »Stam-pi«. Izdelali pa so tudi že načrte za četrti veliki jlovni prekop in vse kaže, da se bodo dela v tratkem začela. To bo prekop Kra na Malajskem polotoku. Na najožjem mestu je ta polotok, ki se vleče od Birmanije pa do sredine otoka Sumatra, najožfl (10 stopinj severne zemljepisne širine), širok komaj kakšnih 40 km in loči Siamski zaliv od Indijskega oceana. Svet je tu ob obeh straneh gri-čevnast, v sredini pa je nižavje. Zato ne bi bilo jreveč težko ta jezik kopne zemlje prekopati. 5rekop Kra, kakor ga že zdaj imenujejo, bo velikega pomena za vso pomorsko plovbo v jugovzhodni Aziji, saj bo z njim pot iz Indijskega oceana v Siamski zaliv in od tam dalje v tihomorske vode zelo skrajšana.
Leta 1883. je Lesseps, Francoz, ki je naredil načrte tudi za Sueški prekop, pretehtaval možnost, da se na najožjem mestu prekoplje tudi Malajski polotok. Že tedaj so spoznavali, kako velikega pomena bi bil ta novi prekop za vso pomorsko plovbo v Južni in Vzhodni Aziji. Res bi se ves pomorski promet, ki gre iz Evrope v Vzhodno Azijo mirne Singapurja, zelo okoris*i! s prekopom Kra Singapur leži na drugi stopinji severne zemljepisne širine, mesto, {pjer bi bil izpeljan omenjeni f.rekop, pa na 10. stopinji se /c.-ne širine. Kar celih 8 stopinj poti bi bilo ladjam prihranjene. Francoska komisija, ki jo. je vodil Lesseps, se je podala na kraj sam, da tudi geološko prouči to zemlje Angleška vlada pa se je tedaj ustrašila, da bi Singapur, ta njihova gospodarska trdnjava, izgubil vso veljavo in stopil preveč v ozadje, ter c zato brž posredovala pri siamski vladi v tem smislu, naj vendar prepreči izvedbo omenjenega francoskega načrta. To se je Angležem tudi posrečilo, saj so imeli tedaj zavezniško pogodbo s Siamom.
Ker je London mislil, da ima samo on pravico graditi pomorske prekope in da zato tudi
Kra, četrta umetna žila med morji
Velike koristi, ki bi jih Japonci imeli od izvedbe tega velikopoteznega načrta, za katerega je dal pobudo Francoz Lesseps
prekopa Kra ne sme zgraditi nihče drug! ko le Angleži, je sklenil leta 1897. s siamsko vlado sporazum, po katerem bi smeli edino Angleži prekopati Malajski polotok. In res je bilo tudi sklenjeno, da ga bodo. Vendar pa so to misel kmalu opustili, sp«t samo iz razloga, da bi Singapur bil preveč prizadet.
Leta 1922., potem ko so na washingtonski konferenci prilili'japoncem v njihovo čašo pelina, ker jim niso priznali enakopravnosti na morju, se je rodil prvi japonski načrt glede omenienejja prekopa Dolgo so potekala pogajanja med japonsko finančno družbo Mitsui in najvplivnejšimi zastopniki siamskega javnega življenja. Šele meseca maja 1934. je državni tajnik Luang Bradit Manudharm iz siamskega notranjega minstrstva s pogodbo dovolil japonskim tvrdkam, da »mejo zgraditi prekop Kra, čigar dela bi se morala končati do leta 1940. Ustanovljene so bile tovarne za cement in za izdelovanje posebnih strojev. Denarno so i.h podprli Japonci. Istočasno so inženiiji iz Toki«, začeli izdelovati načrte za zgraditev velike avtomobilrke ceste. Toda angleška politika, ki je bila budno na straži, je brž dosegla pri vladi v Bangkoku, to. te pravi pri siamski vladi, da so tudi tokrat morali Japc/nci svoje načrte opustiti, ker so jim Siamci pod vplivom Angležev naenkrat začeli nasprotovati.
Gotovo je, da bi z novim prekopom Kra dobil Singapur zelo hud udarec. Na svoji pomembnosti bi mnogo izgubil. Koristi, ki bi jih daja> prekop Kra, pa bi bile predvsem te-le:
1. Skrajšala bi se pomorska pot med Vzhodno Azijo in Evropo.
2. Japonska moč v Indijskem oceanu bi se precej povečala.
3. V primeru, da bi Angleži in Amerikanci s kakšno ponovno ofenzivo spet zavzeli Shonan (prejšnji Singapur), bi Japoncem še vedno preostala dosti krajša in v političnem oziru doka; pomembnejša pot, po kateri bi lahko ogrožali Indijo in gospodovali nad Indijskim oceanom.
Presenetljivo odkritje, ki dokazuje, da so
tudi na drugih planetih živa bitja
Z vprašanjem, ali so na drugih planetih tudi kakšna živa bitja, se v zadnjih desetletjih z vso vnemo bavi znanost. Čeprav je postavila že najraz-novrstnejše domneve in razlage, se ji do nedavnega vendarle ni posrečilo, vsej do zdaj še ne, neizpodbitno dokazati, ali je sploh mogoče, da bi bivala na drugih planetih živa bitja, kaj šele dokazati, da v resnici bivajo na njih oziroma obratno, da jih na njih ni. Domišljija zvezdoslovcev, učenjakov z drugih znanstvenih polj ali pa pisateljev je »obljudila« z nenavadnimi, naravnost bajnimi bitji planete našega sončnega sestava, planete, ki so tako rekoč v soseščin naše domače hiše, naše zemlje, naši daljni sorodniki, ki vsem sveti isto sonce.	•	,
Verjetneje je, da je Venera obljudena kakor pa Mars
Kaj vse že sela na primer močnimi pe«, o živa in pa,
m zapi-so z preko-zgradila omike
na
izključujejo možnosti življenja na Veneri, kjer večno vlada silno vroče podnebje s toplino okrog 85 stopinj nad ničlol Brez dvoma je misel na obljudeno Venero morda bolj zapeljiva kakor ona o Marsu, na katerem naj bi živela bitja, ki si jih ne znamo predstavljati drugače, kakor da so to že po svoji naravi zelo bojeviti »ljudje«, neutrudljivi delavci, oblečeni vsaj tako kakor na primer na naši zemlji Eskimi. Vojn in dela imamo tu na zemlji že toliko do grla, da radi sanjamo o zvezdah, kjer je življenje pravi zemeljski raj, o deželi lepega 6pomina.
Živa bitja, ki so se z izpodneb-nikom »pripeljala« na zemljo
Toda pustimo ob strani bajeslovje. Danes res vse tako kaže, da je tudi kje zunaj te niže »hiSe«, ki te imenuje zemlja, vsaj nekaj življenja. V prvih jutranjih urah leta 1939. je nedaleč od San Francisca -v Kaliforniji padel na zemljo meteorit, to se pravi drobec meteorja, ki ga je kje v vsemirju razneslo. Kakor je znano, so meteorji kosi planetov ali kakršnih koli drugih nebesnih teles, ki so razpadla. Sicer pa ni nič nenavadnega, čc pade kje na zemljo kak izpodnebnik, saj se takšni pojavi odigravajo zelo pogosto, tako rekoč neprenehoma. A izpodnebnik, ki je padel leta 1939. v bližini San Francisca, je bil vendarle nekaj posebnega. Med učenjaki, ki se ukvarjajo s takšnimi pojavi, je vzbudil veliko pozornosti vprav spričo dejstva, da ni vseboval samo niklja in železa, kakor običajno drugi izpodnebniki, temveč tudi dušik. Pa to še ni vse. Navadno so izpodnebniki, čim prilete v zemeljsko ozračje, užgo zaradi trenja v zraku. Silna vročina, ki se pri tem razvija, uniči vsako znamenje življenja, ki bi utegnilo biti na
njem. Včasih pa se zodi, — in tako je bilo tudi z omenjenim izpodnebnikom, ki je padel pri San Franciscu — da meteoriti padajo z izredno hitrostjo ter prelete tako naglo zemeljsko ozračje, da padejo prej na zemljo, kakor pa bi vročina, ki se je v zemeljskem ozračju razvila na njegovem površju, prodrla v vso njegovo notranjost in izpodnebnik razdejala. Ko so si z drobnogledom natančneje ogledali ta svojevrstni izpodnpbnik, so ugotovili, da so v njem tudi majcena drobna živa bitja, mikrobi.
Nič več samo domneve
Ta najdba je v resnici presenetljiva, saj neizpodbitno dokazuje, da so tudi na drugih planetih živa bitja, čeprav so morda še na silno nizki stopnji razvoja. Nič več torej nimamo opravka z golimi domnevami, pač pa že z dejstvi, ki so zanesljivo dokazana. Ti mikrobi, ki so jih zasledili v izpodnebniku, morajo imeti velikansko odporno silo nasproti toplini, saj so morala na svoji poti do zemeljskih tal prenesti silen mraz širnega vse-mirja, na drugi strani pa silno vročino žarečega iz-podnebnika, v katerem so se na tej dolgi poti do zemlje »vozili«.	'
Seveda najdba mikrobov v notranjosti kakega izpodnebnika človeku še ne dovoljuje delati kakšnih pretiranih in fantastičnih sklepov. Vendar pa le ni izključeno, da je tam, kjer se razvija prva stopnja življenja, življenje v svojem razvoju doseglo tudi višje stopnje ter tako ustvarilo lestvico, na katere vrhu so morda živa bitja, ki so še dokaj višje razvita kakor pa človek na naši zemlji.
V Katynu so doslej izkopali 4243 trupel
Berlin, 3. julija, s. Poročajo iz Smolenska, da so pri izkopavanju v katynskem gozdu s go. delovanjem poljskega Rdečega križa doslej spravili na dan 4243 trupel izmed 12.000 poklanih poljskih častnikov. Ker so bila trupla že precej razpadla, so mogli doslej ugotoviti samo 2805 mrličev, ki so jih potem dostojno pokopali na nekem pokopališču. Med umorjenimi so prepoznali. 2 generala, 12 majorjev, 440 kaiDctanov in 146 vojaških sanitejcev. Zdaj so z izkopavanjem prenehali, ker je nastopila vročina.
\
Izila ie nova knjiga Slovenčeve knjižnice
težko pričakovani
J ALENOVI
BOBRI
II. DEL
e podnaslovom
Rod
Na3 najboljši pisatelj Janez Jalen nam v tej knjigi pokaže razvoj rodu Ostrorogega Jelena, razmah njegove veljave, njegova pota v širni svet proti Donavi in proti morju. V stiku z drugimi rodovi spozna razne novosti, ki jib s pridom presaja v življenje svojega rodu. Njegov rod postane najmogočnejši med koli-ščarji na velikem jezeru — ljubljanskem , barju, kakor tudi v njegovi okolici.
Po mnenju mnogih, ki so knjigo že prebrali ie ta del boljši od prvega, bolj živo prikazuje žitje in bitje takratnih prebivalcev ljubljanskega barja, zeto smo prepričani, da bedo i ■ bralci z veseljem segali po tej knjigi, ki je tako velik donos k naši domači književnosti. Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah
Skrivnosti z nevidnega bojišča
Plavi las
»Tiste čase sem stanovala v zelo mirnem, skromnem, majhnem hotelu, da bi ja moje bivanje nikogar ne bodlo v oči- Poleg mene so bili v hotelu sami taki gostje, ki sem jih zdaj že dobro poznala. Ni ga bilo med njimi nikogar, da bi o njem mogla sumiti kaj, kar bi dišalo po vohunstvu.
Moja soba je bila vodno zaklenjena in kovčeg tudi. Ta je imel celo prav posebno ključavnico, ki je ni bilo moči odpreti kar tako. Kdor bi bil hotel kaj takega poskusiti, bi moral biti strokovnjak v odpiranju zapletenih ključavnic in pa imeti bi bil moral prav dobre živce, zakaj ni mogel biti niti pol ure varen, da sc ne bom na lepem vrnila v sobo ter ga zasačila.
V	duhu sem pretehtala in pretresla vse ljudi, Kar sem jih v tistem kraju poznala, toda niti eden, bodisi moški ali ženska, ni bil med njimi tak, da bi mu mogla kaj takega prisojati.
Navsezadnje sem začela samo sebe prepričevati, da ni vse skupaj nič in da se samo moji izmučeni in napeti živci okrutno šalijo .z mano. Kdo neki bi se bil v tem gnezdu mogel zanimati zame in za moj kovčeg? Pa četudi bi se, saj bi si ga ne upal odpirati. Še dotakniti ne, zakaj navzlic skromnosti, ki sem jo kazala'v svojem zunanjem življenju, so me vendar vsi prebivalci imeli za odlično damo, ki ie v ta zapuščeni kraj prišla pozabljat kdo ve kakšno srčno bolečino in se otresat žalostnih spominov.
A naj sem si to Sc tako dopovedovala, prav do kraja se pa le nisem mogla prepričati, še zmeraj je v meni tlel rahel sum in znova in znova sc mi je oglašalo vprašanje: kaj pa, če je le res? Kaj če je nasprotnikova obveščevalna služba le postala pozorna name in mi je
mehko vezana Izdaja ... 32 lir za naročnike Slov. doma . 23 lir v polplatno vezan .... 45 Ur v celo platno vezan na najboljšem papirju .... is Ur
Cas za prednaroCbo do 5. avgusta.
Narofa se na naslov: Uredništvo » Slovenskega doma « Ljubljana,
Ljudska tiskarna, Kopitarjeva «, III. nadstropje.
poslala na vrat katerega izmed svojih premetencev? Kajti če me je res kdo zasledoval, je moral biti mojster v svojem poslu, da ga nisem zavohala in da ni pri svojem delu pustil niti toliko sledi, da bi bile v meni lahko vzbudile kaj drugega kakor pa le nedoločen sum.
Svojo opreznost in pozornost sem zdaj navzlic nejevernosti, ki se me je sem pa tja polaščala, še podvojila. Če sem hotela priti do kakega spoznauja, sem to seveda morala delati premišljeno in po načrtu-Teden dni sem vsakokrat, kadar sera se vrnila v hotel, takoj stekla
v	sobo in pogledala, kaj je s kov-čegom. Prihajala sem domov ob najbolj nenavadnih in nepričakovanih urah in sem skrbno pazila, da ja nisem prišla niti dvakrat ob istem času ali v enakem presledku. Tako bi se človek, ki me je zasledoval, ne bi mogel prav nič ravnati ali se zanašati na moje ure in navade.
Takoj, ko sem ob teh prilikah prišla v sobo, sem se zaklenila, potem pa naglo odprla kovčeg, da bi se prepričala, kako in kaj. Skrbno sem pregledala, kako stvari v njem leže, in se skušala po kakih značilnih, pa na videz neopaznih podrobnostih prepričati, Če ni kdo ee-sa premaknil. Kadar sem kovčeg zapirala, sem zmeraj kako stvar nastavila tako, da bi se je tisti, ki bi hotel kaj brskati po njem, mogel in moral dotakniti.
Nekaj dni nisem mogla ugotoviti ničesar, naj sem še tako pozorno pregledovala.
Peti aji šesti dan pa sem čisto razločno opazila, da zvitka listin, ki sem ju tila položila na vrh vsega in križem. .ne ležita več tako, kakor sem ju bila pustila. Da je to res, sem bila neizpodbitno prepričana. Zdaj ni moglo iti več za ka-
ko prevaro preveč'razgrete domišljije ali za igro živcev. Zdaj sem imela na dlani dokaz, da nekdo brska po mojih listinah.
* . . sKer je bilo zdaj docela jasno — in še več kakor jasno, dokazano,« je nadaljevala Marcelle Dubois, »da se nekdo natančno zanima za vse, kar je v zvezi z mano in z mojim delom v tistem kraju, je bilo treba to zanimanje nedvomno pripisovati agentom nasprotnikove vohunske organizacije, ki mi ie prišla ua sled. V kovčegu ni bilo prav ničesar tnkega, kar bi moglo vzbujati teka navadnim tatovom ali roparjem. Denarja ali zlatnine v kovčegu nisem imela. Če bi šlo za vrednost, je bilo drugje po sobi za tatu dosti vrednejših reči kakor j>a tista brkljarija v kovčegu- Toda česa drugega v sobi se neznani zasledovalec niti dotaknil ni. Moral je torej iskali nekaj, kar bi po
njegovem utegnilo biti skrifo samo v kovčegu.
Ljudje, ki so vlamljali v moj kovčeg, so morali biti mojstri v svojem poslu in so znali delati hitro ter neopazno. Morali so imeti na razpolago vrsto kar se da izbranih ponarejenih ključev. Pa kaj pravim >moralitl lega ni moglo delati več ljudi kakor en sam, nekdo, ki je vedel, kaj sem in kaj v tem kraju iščem- Iz poprejšnjih bojev in tekem z nasprotnikovimi vohuni sem vedela, da me vsaj nekaj nasprotnih agentov pozna in me lo-
vi	križem sveta. Vedela sem tudi, da so tiči, kakršne človek tudi v našem poslu težko najde.
Ko sem točno in zatrdno ugotovila, kako in kaj, ie bila prva mpja misel, da bi jo pobrisala ter jim enkrat zmedla sledove. Hotela sem tudi obvestiti vse svoje tovariše,_ ki so delali pri isti nalogi in v bližini tega kraja, naj se pazijo in jo tudi
vih* dokazov v ro Uk. NtffSSS vrišč in povzročili tak škandal, da bi nas bila holandska vlada vse izgnala. Holandija je bila sicer nevtralna, tq se pravi, da je bila kakor nalašč t&rišče za vohunjenje, vendar tega nismo smeli delati tako očitno, da bi se bil nasprotnik lahko pritožil. To bi bila kršitev nevtralnosti in Holandci so več kakor enkrat v tej vojni dokazali, da so sicer zelo gostoljubni, da pa vohunskih škandalov ne marajo.
A ko sem stvar bolj premislilo, se mi je zdelo pametneje, da še malo počakam, dobim novih dokazov za svoi sum in potem ukrenem tisto, kar bi tedaj oilo najbolj na mestu.
Tedaj sem prišla na misel o pla-vern lasu.	(Dalje.)
Mleko v vedrici je še močneje zadišalo; Drava je silne je zabučala in zašumela. Tedaj je srednji brat slišal grozansko sopihanje ...
Sem s Kačjega otoka se je preko rečnega rokava stegnil zmajev vrat, medtem ko je njegov velikanski trup še obležal tam na otoku. Srednji brat je tedaj za hip odrevenel od strahu, zakaj proti njemu se je dvignila strašna zmajeva glava in zasikala vanj.
»SLOVENSKI DOM«
izhaja vsak delavnik ob 12. Urejuje: Mirko Javornik. Izdajatelj: inž. Jože Sodja- Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič, vsi v Ljubljani. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Ljudska tiskarna, Kopitarjeva 6. Telefon 40-01 do 40-05. Mesečna naročnina 11 lir, za tujino 20 lir. — Posamezna številka 50 cent.
Ko se je srednji brat prepričal, da je v vedrici res sveže mleko, se je hotel belemu duhu za dani nasvet zahvaliti; toda belega drvarja ni bilo nikjer več, zakaj izginil je, kakor se je bil pojavil. — Tedaj je n\leko silno zadišalo. Srednji brat se je razkoračil, .stisnil svojo sekiro ter nepremično čakal, kdaj se bo pojavil sdravski zmajt sem s Kačjega otoka.
Najstarejši brat je paidel pred belim drvarjem na prodnata tla, zakaj vest o bratovi usodi ga je potrla in premrazila. Beli duh pa je nadaljeval: >Na temle štoru je vcdrica svežega mleka, in ko ga bo zmaj zavohal, se bo z otoka stegnil sem, da bi ga pil. Tačas skoči nadenj in ga skušaj ubiti s sekiro... Če ne boš ti njega, bo pa on tebe; za kazen, ker si oslepil in prevaral svojega najmlajšega brata.«