Nova civilna pravda. LJUBLJANA, 1898. Spisal Praktičen jurist. (Ponatis iz „Slownskega Listaj \ v \\V Samozaložba. — Tisek J. Blasnikovih naslednikov. c/ jO ne 1. januvarja t. 1. je stopil novi pravdni red v veljavo in s tem je odpravljen stari red, kije imel veljavo od leta 1781. Dosedanji pravdni red je imel za podlago pismeno obravnavanje in pa formalno resnico. Sestavil se je namreč po gotovih predpisih dokaz, in kar se je na ta način dokazalo, veljalo je, ne glede na to, je-li, kar je na ta način dokazano, tudi rosnično. Tako do¬ kazovanje je provzročilo marsikatero nepravilno razsodbo. Novi zakon pa zahteva pravo materi- jalno resnico, katero si poišči sodnik sam ne¬ posredno pri strankah samih v javni obravnavi. Tedaj prava materijalna resnica, jav¬ nost obravnavanja in ustno posto¬ panje so stebri novega zakona. Resnica zamore biti le ena, in kar tej na¬ sprotuje, je neresnično. Ker je po zakonu sodniku naložena sveta naloga, le pravo resnico v pravdi poizvedeti in po tej soditi, naredil se je s tem zakonom velik napredek v zakonodajstvu. 1* 4 Časi so prešli, ko so odvetniki vodili sami pravdo s tem, da so popisali neverjetno velike množine papirja. V prihodnje zajemal bo sodnik neposredno iz ljudstva podatke in dokaze za. pravdne slučaje, in baš zaradi tega je novi zakon tudi velikega socijalnega pomena. Odločilno in bla¬ godejno bode vplival zakon na gospodarske in pri¬ dobitne razmere občinstva. Po zakonu vije se duh zdravega realizma, povsodi se kaže nakana zakonodajalca, državljanom podati postopek, ka¬ teri jim bode za male troške hitro pomagal do pravice. Poznati je pa treba določila zakona in zaradi tega veže vsakega državljana dolžnost, da pregleda določbe novega zakona in izkorišča, njega udobnosti. Odvetniki in drugi zastopniki. Novi zakon veleva, da naj se pravdne stranke pred sodiščem same zastopajo, in le iz¬ jemoma določa zakon, da morajo odvetniki zastopati stranke v pravdah pred sodnimi dvori, t. j. pred okrožnimi, deželnimi, trgovskimi in višjimi deželnimi sodišči. V vseh drugih slučajih zamore se stranka sama zastopati in se tudi brez težnje uspešno zastopa, ker sodnik sam itak išče le resnico. Stranka ima pa tudi pravico, najeti si za stop nika, kateri ni odvetnik. Ta zastopnik sme pa biti v pravdah do 500 gold. vsaka svojepravna oseba moškega spola; izvzeti so le sodniku znani zakotni pi- sači. V pravdah v vrednosti nad 500 gld. je pa vzeti v krajih, kjer bivata vsaj dva odvetnika, vsekako odvetnika. Ako se pa ne nahajata v kraju sodišča dva odvetnika, se stranka sama sme zastopati. Omeniti pa je, da je strankam, katere se same zastopajo, ali ketere zastopajo pooblaščenci, ki niso odvetniki, prisoditi, ako so pravdo dobili, edino le troške za kolke in druga plačila v gotovini. Ta naredba je velevažna glede onih pijavk, ki so vešče pisanja, in si s prav¬ danjem ustanavljajo poseben dohodek. Pooblastilo se razveljavi le po odpovedi bodisi pooblastilca ali pa pooblaščenca, vender pa mora zadnji še 14 dnij po odpovedi za po¬ oblastilca nastopati in ga varovati vsake škode. Nasprotno pa pooblastilo ne razveljavi niti smrt pooblastilca, niti spremena položaja o njega pravdni zmožnosti, oziroma o njega zakonitem zastopstvu. Vsak pooblaščenec, bodisi odvetnik ali druga oseba, pa mora sodišču predložiti pismeno po¬ oblastilo, pri katerem zamore sodišče zahtevati, 6 ako se javijo pomisleki glede pristnosti podpisa, da se isto sodno ali pa notarijelno poveri. Neob- hodno je pa potrebno dotičnim spisom pooblastila prilagati, sicer ima sodišče pravico, spise zavrniti, ali pa za prilaganje strankam dovoliti obrok. Pooblastilec in odvetnik imata konečno pravico, zahtevati, da odmeri sodišče zahtevano pristojbino, in sicer razsodi sodišče tudi o vpra¬ šanji, je li bilo odvetnikovo delovanje za razvoj pravde potrebno, oziroma se li da glede na do- tični slučaj opravičiti. Sodišča, sodno osebje in pristojnost. Sodišča so edinoosebna in pa sodni dvori. Edinoosebna sodišča so okrajna so¬ dišča in pri teh sodijo kot posamni sodniki: vodja sodišča in pa oni sodni uradniki, katere imenuje predsednik višjega deželnega sodišča kot po- samne sodnike Sodni dvori so pa ustanovljeni pri okrožnih deželnih in trgovskih sodiščih in ob¬ stoji iz predsednika in dveh udov zbornega so dišča, in sicer je vzeti pri trgovskih in rudar¬ skih pravdah mesto jednega sodnega člana stro¬ kovnjaškega lajika iz dotične stroke za sodnika. Nas zanima v prvi vrsti trgovsko sodišče. V . 7 dotičnem senatu bodeta sodila dva c. kr. sod¬ nika in pa trgovec, kateri je v to imenovan, in sicer ima ta velevažno pravico, glasovati takoj za poročevalcem. Zajamčen mu je s tem odlo¬ čilen vpliv na pravdo. Novi zakon pa še dalje gre in prepušča, da se nepristojnost sodišč popolnoma ugotovi, še večji vpliv pravdnih strank na sodno osebje. Sodnike namreč izključuje zakon sam od sodelovanja pri dotičnih pravdah in prepušča strankam pravico, odklanjati jih. Izključen je sodnik a) kateri je v dotični pravdi tožnik ali toženec, ali pa če je v sorod¬ stvu ali svaštvu s strankama, b) ako je bil ali je še pooblaščenec stranke in c) ako je v istem slučaju pri kakem sodišču prve stopinje sodeloval. Odklanjati pa smejo pravdne stranke sodnika, ker je, kakor navedeno, že po zakonu izključen, in pa, če ima stranka opravičen sum, da bi mogel biti sodnik pristranski. O odkla¬ njanji razsodi v to poklicani sodni dvor, na podlagi tega, kar navedb stranke. Sodišča so razdeljena v sodišča L, II. in III. stopinje. Sodišča I. stopinje so okrajna, okrožna, de¬ želna, trgovinska, in pa mornarska sodišča. 8 Sodišča II. stopinje so okrožna, deželna in pa oziroma višja deželna sodišča. O sodbah okrajnih sodišč razsojujejo okrožna in deželna sodišča, in o sodbah okrožnih in deželnih sodišč L stopinje pa višja deželna sodišča. Sodišče III. stopinje je pa brez izjeme le najvišji sodni dvor. Stvarno pripadajo v področje okraju ih sodišč: a) pravde glede premoženja, ki ne presega 500 gld., in pa b) pravde zaradi očetovstva, meje, realnih bre¬ men, zemljiških služnosti, stanovanja in ži¬ veža, motenja posesti, najemščine, služabnih in mezdnih pogodeb, dalje pravde med go¬ spodarjem in njegovimi nastavljenci na ladijah in slednjič zaradi pomanjkljivosti živine. — V področje okrožnih in deželnih sodišč pa spadajo vse druge sporne stvari, katere niso okrajnim sodiščem določene in poleg tega še pravde, zaradi priznanja zakonskega rodu, zaradi ločitve, razveze ali proglašenja neveljavnosti zakona, in vsi sporni slučaji med zakonskimi, med stariši in otroci 9 Sicer pa velja pravilo, da jeono sodišče za pravdo pristojno, v kojega področju toženec redno stanuje. Od tega pravila pa navaja zakon izjeme, med katerimi so najvaž¬ nejše sledeče: 1.) Ljudi, kateri stanujejo zaradi svojega posla dalje časa v drugem kraju, in ne v svojem navadnem bivališču (to je delavce, obrtnike, di¬ jake), mogoče je tožiti zaradi premoženjskih za htev pri sodišču okoliša, kjer izjemoma sta¬ nujejo. 2) Posestnike rudnikov, tovarn, trgovskih in obrtnih podjetij moči je tožiti pri sodišču, v katerega področju se dotični zavod nahaja. 3.) Mogoče je tožiti tudi pri onem sodišču, v kojega okolišu bi se morala pogodba spolniti’ ako stranki to pismeno določita. Dotično do¬ ločilo mora pa imenovati kraj izpolnitve s pri¬ stavkom, da je pripuščeno zaradi dogo¬ vorjene p ogod be pri sodišču kraja iz¬ polnitve tožiti. Pri osebah, katere izvršujejo trgovinsko obrt, je pa podsodnost kraja izpolnitve s tem določena, da se sprejme brez ugovora faktura, ki je poslana zajedno z blagom, ali pa pred ko se je blago odposlalo, na kateri fak- 10 turi se bere zaznamek: Plača in tirja se v .. .. .To določilo uvaževati je osobito trgovcem, kadar svoje fakture razpošiljajo. Za zapu- ščinskorazpravo je pa pristojno ono okrajno sodišče, kateremu je pripadal rajnik za svojo osebo, izvzemši slučaj, da je zapustil zemljišča, ki so vpisana v deželni zemljiški knjigi. Za ta slučaj poklicano je za zapuščinsko razpravo do- tično okrožno, oziroma deželno sodišče. To vo¬ dilo velja tudi za varuštva in skrbništva. Postopanje pri sodiščih prve stopinje. A. Pri sodnih dvorih. Pravdanje se prične z vložitvijo tožbe, ki se imenuje v novem zakonu pripravljalni pismeni sestavek, ker mu je določen namen, sodniku tvarino za pravdo pripraviti. V tem se¬ stavku so v prvi vrsti navesti dejstva, na katera tožnik svoje zahteve opira, potem so po¬ nuditi dokazila, s katerimi hoče dejstva do¬ kazati in staviti so določeni zahtevki. Ako je pa- pristojnost sodišča od vrednosti spornega predmeta odvisna, napovedati je v sestavku tudi določno visokost zneska. Do zdaj je veljalo načelo, da je v jedni tožbi samo j eden predmet zahtevati, novi zakon 11 pa dopušča, da se sme več spornih predmetov proti istemu tožencu z jedno tožbo vložiti, ako je za vse zahtevke isto sodišče pristojno, in ako se more uporabljati ista vrsta postopka. Tako je n. pr. dopuščeno proti istemu tožencu v jedni tožbi zahtevati plačilo skupila in pa na- jemščine, nikakor pa ne plačilo skupila in pa razveljavljenje zakupne pogodbe. Kadar je tožba, oziroma pripravljalni se¬ stavek sodišču predložen, ga reši sodnik s tem, da odredi takoj dan za ustno razpravo. Tožba se dostavi strankama s to rešitvijo, in sicer to¬ žencu v lastne roke, ali pa v roke za preje¬ manje tožbe izkazanega pooblaščenca oziroma prokurista kake tožene tvrdke. Z vročitvijo tožbe je pravda uvedena, in to ima sledeče pravdne nasledke: a) poslednjo tožbo z istim zahtevkom, kakor- šnega ima uvedena pravda, je zavrniti ura¬ doma ali pa vsled dotičnega predloga; b) toženec sme pri istem sodišču do konca ustne obravnave nasprotno tožbo vložiti in c/ tožnik ne sme sam tožbe premeniti, ne da bi toženec v to privolil; nasprotno pa sme so¬ dišče premenitev privoliti. Tožba je pa le tedaj premenjena, ako se tožbeni naslov premeni. 12 Dopuščeno je tožniku tožbo nazaj vzeti do pričetka prve razprave, in ako toženec k tej ne pride, tudi še na dan obravnave. Na dan vsled tožbe odredjene prve raz¬ prave. katero vodi predsednik dotičnega senata sam ali pa po njem naročeni sodnik, spre¬ jemajo se priznanja strank in odpovedi tožnika, ter poskusi o pravdi pogodbo skleniti, in raz¬ pravlja se edino le o zavarovanju pravdnih tro- škov, o dovolitvi premene tožbe, o zavrnitvi tožbe za slučaj da kaka stranka nima pravice pravdati se, ali da pooblaščenec ni izkazal pooblastila. Pri tej prvi razpravi napovedati so pa tudi ugovori: da je pravda nedopustna, da je slučaj že pravokrepno razsojen, ali pa, da je dotična tožba že uvedena, in da sodišče ni pristojno. Ako izid prvega razpravnega dne kaže, da se pravda ni poravnala, in da tudi stavljeni ugo¬ vori ne veljajo, oziroma da bo treba o tožbi pravdno postopanje uvesti, tedaj sklene in na¬ loži sodnik, ki je razpravo vodil, tožencu takoj pri razpravi, da mora vložiti v roku, ki ne sme 4 tedne presegati, odgovor tožbi v obliki pri¬ pravljalnega pismenega sestavka. Obseg in vse¬ bina tega sestavka provzroči sklep sodnega dvora, je-li se takoj razpiše dan ustne raz- 13 prave, ali pa je treba uvesti pripravljalni postopek. Ta postopek je pa le tedaj uvesti, kadar je razpravljati o večjih računih, o razde¬ litvi premoženja ali jednacih slučajih; potem tudi, kadar imajo pismene - dejanske navedbe velik obseg, in konečno, kadar je treba dokaze izvesti, katerih pri ustni razpravi sploh ni mo¬ goče dognati, ali pa le s težkočo. Pripravljalnemu postopku je tedaj določena naloga, sodniku pripraviti in sčistiti pravdni materijal za ustno razpravo. Ako ni potreba uvesti pripravljalnega po¬ stopka, ali pa če je isti končan, določi sodnik dan za ustno razpravo pravde, in sicer tako, da ostane strankama od vročitve vabila še osem dnij za pripravo k razpravi. Za slučaj, da se ni vršil pripravljalni postopek, imata pa stranki pravico do pričetka ustne razprave svoje pred¬ loge, razgovore in dokaze, katere nameravati pri ustni razpravi uporabljati, podati sodnem dvoru s posebnim pripravljalnim pismenim se¬ stavkom. Ustno razpravo vodi predsednik senatu v javni seji in skrbi za red pri razpravi. Ker je razprava javna, ima vsak odraščeni človek pravico, v sodni dvorani razprave poslušati. 14 Predsednikova prva dolžnost je, poskusiti, je li mogoče stranki poravnati, in še le tedaj, ako se poravnava ne posreči, prične se ustna razprava. Stranke ali njih pooblaščenci razpravljajo sporni slučaj ustno in morajo potrebne dejan- stvene okoliščine določno brez ovinkov, resnično in popolnoma pojasniti, dokaze navesti, o nasprotnikovih napovedih in ponudenih dokazih odločno izjaviti se in konečno tudi izid do¬ kazov pojasniti. Predsednikova skrb pa mora biti, da spravi po primernih vprašanjih za razsodbo merodajna dejstva na dan, ter da poduči stranke, kako morejo svoje zahtevke pravilno staviti in dokaze izvesti. Da je pa mogoče predsedniku vse te dol¬ žnosti izpolniti, mu daje zakon pravico, pokli¬ cati stranke, da pridejo osebno k razpravi in prineso, ako treba, svoje listine; potem po¬ iskati si pri drugih uradih za pravdo potrebne listine, in zaslišavati zvedence in priče. Dokazovanje in dokazila. Dejstva, na katerih temelji sodna razsodba, je treba dokazati. Po novem zakonu pa ceni 15 sodnik dokaze po svojem lastnem prepričanju, ne da bi bil vezan kakor v dosedanji pravdi, na gotove predpise, kako je dokaz sestaviti. Sodnik mora le trezno uvaževati podatke cele razprave in skupnega dokazovanja in iz tega pridobiti si prepričanje o vrednosti dokaza. Od dokazovanja so pa izvzeta ona dejstva, katera nasprotna stranka sama priznava, ka¬ tera so obče znana, in o katerih zakon do¬ mnevanje pripušča, da obstoje. Dokaze sprejema in izvaja ali predsednik sodnega senata pri javni razpravi, ali pa naro¬ čeni oziroma naprošeni sodnik. Stranke in njih pooblaščenci imajo pa pravico pri sprejemu dokazov biti navzoči in pričam ali zvedencem za razjasnilo položaja staviti pripravna vprašanja. Izid dokazov, kateri se niso izvedli pri javni ustni razpravi, prijavi predsednik v po¬ novljeni javni razpravi, in na podlagi teh sledi razsodba. Dokazila, s katerimi stranke navedena dej¬ stva dokazujejo, so: a) sodni ogled, b) izpovedi prič, c) listine, in pa d)” zaslišanje strank za priče. Izostala je pa v novem zakonu do zdaj čestokrat zlorabljena prisega kot dokazilo. 16 a) K sodnemu ogledu pokliče sodnik one zvedence, katere je določilo sodišče, zasli- šavši pred poklicanjem stranki z njih pred¬ logi. Poklicanega zvedenca je. pa mogoče le v onih slučajih odklanjati, v katerih se odklanja sodnik, kakor je bilo zgoraj navedeno. Ako se zvedenec protivi svoje mnenje iz¬ reči, ali pa če od dotičnega obroka izostane, ga obsodi sodišče, da plača vse troške dotičnega ogleda, in mu naloži poleg tega posebej še globo. Zvedencu je pa plačati na njegovo za¬ htevanje vse denarne troške in odškodovanje za njegov trud, ter za zamudo časa. b) Priče kliče sodnik uradoma in jim mora na¬ znaniti predmet, o katerem bodo zaslišane. Vsaka poklicana priča mora priti k sodišču in mora tudi pričati, sicer jo obsodi sodišče, da plača vse troške dotičnega zaslišanja, posebej pa še globo. Ako se pa priča neopravičeno protivi pričati, je pripuščeno z globo in za¬ porom prisiliti jo, da kot priča izpoveduje. Sicer je pa prepovedano za priče za¬ slišati osebe, katere ne morejo dejstev izprevi- deti, ali pa katere ne morejo opazb razložiti; potem duhovnike o tein, kar se jim je na spovedi povedalo, in državne uradnike o 17 tem, kar jim je kot uradna tajnost znanega, ako jim predstojnik ne dovoli, da smejo izpo¬ vedovati. Nasprotno se pa smejo pričevanju od¬ reči oni, katerim samim, ali njih bližnjim so¬ rodnikom preti po izpovedbi nevarnost zaradi kazenskega zasledovanja, ali pa premoženjska škoda, potem oni, kateri bi morali izpovedovati o dejstvih, o katerih država tajnost zahteva, oziroma s katerimi bi se skrivnost umetnosti ali pa obrti izdala, in konečno oni, ki bi mo¬ rali izpovedovati o tem, kar jim je stranka kot svojemu odvetniku zaupala. Priča zamore zahtevati plačilo onih troškov, katere je imela za potovanje k sodišču in na¬ zaj in za prebivanje na mestu zaslišanja. Za¬ radi zamude časa zamore priča pa le tedaj od¬ škodovanja zahtevati, ako pokaže da je imela zaradi zaslišanja izdatno izgubo pri vsakdanjem zaslužku. Priča mora pa vsaj v 24 urah po zasli¬ šanju plačilo zahtevati, sicer izgubi pravico do -odškodnine. c) Listine, in te so javne, ali zasebne listine, in pa trgovinske knjige. 2 18 Javne listine, namreč one listine, katere so zapisali v to pooblaščeni javni uradi in njih za zapisavanje listin pooblaščeni in v to za¬ priseženi uradniki ter po c. kr. notarjih zapisani menični protesti, dovedejo popolni dokaz, in zakon pripušča domnevanje, da so pristne. Zasebne listine dokazujejo popolnoma dejstva proti onim, ki so jih zapisali in pod¬ pisali, oziroma kojih podpis je na listini po¬ verjen. Pristnost zasebne listine velja pa za ne- oporočeno, ako se nasprotnik dokazovalca ni izrazil o pristnosti listine, oziroma ako ostale postranske izjave nasprotnika ne kažejo, da se hoče listini pristnost odrekati. Ako se listini ali pa podpisu na listini pristnost odrekuje, tedaj mora pristnost oni do¬ kazati, kateri listino kot dokazilo navaja. Prist¬ nost listine je pa mogoče po primerjanju spisov dokazati, in to zamore sodišče samo 'izvesti ali pa pokliče zvedence, da preiskujejo pisavo. Njih izvid je potem dokaz za pristnost oziroma za nepristnost. Trgovinska knjiga dožene pa le polo¬ vični dokaz, kakor do zdaj, in treba je ta dokaz dopolniti. Za ta stučaj ne velja tedaj prepričanje sodnika. Da se pa dokaz po listini izvede, je 19 treba dotično listino sodišču predložiti. Ako ima dokazovalec sam listino, jo mora predložiti so¬ dišču tako, da jo sodnik in nasprotna stranka pregledata. — Za slučaj pa, da dokazovalec trdi, da poseduje listino, na katero se sklicuje na¬ sprotnik, ukaže sodišče istemu, da mora listino sodišču predložiti. Le-ta se pa le za slučaj pred¬ laganju sme protiviti, ako razkriva listina obi- teljsko življenje, ako bi se s predložitvijo kaka častna dolžnost krčila, ako bi po vsebini listine nevarnost nastala za stranke ali druge osebe, da jih sramota ali kazensko zasledovanje za¬ dene, in ako bi se dolžnost tajnosti krčila. Mo¬ goče je pa tudi, da poseduje listino oseba, ka¬ tera stoji izvan pravde V tem slučaju mora pa dokazovalec naj prvo sodišču verodostojnost dokazati, da poseduje tretja oseba listino, in potem naloži sodišče dotični osebi, da mora listino predložiti. d) Zaslišanje strank, za priče uvedel je zakon mesto prisege. Ali to dokazilo sme sodnik le tedaj uporabljati, ako ni mogoče za razsodbo odločilnih dejstev niti po do¬ kazilih, katera so stranke ponudile, niti po drugih dokazih, katere bi sodišče samo pri¬ pustilo, dokazati. 2* 20 Zaslišati so pa stranke za priče po pravdnem sodišču samem, le izjemoma sme se drugemu sodniku zaslišanje prepustiti, in to le tedaj, ako dotična stranka nikakor ne more k pravdnemu sodišču priti. Ako je sodišče sklenilo, da je zaslišanje strank pripustiti, tako zasliši sodnik obe stranki o dotičnem dejstvu, ne da bi stranki prisegli. Na podlagi tega zaslišanja sklene sodnik šele, katera stranka bode v spornem dejstvu pod prisego izpovedala, ker le ena stranka sme o istem dejanju za pričo zaslišana biti. Krivo pričanje stranke zasleduje in kaz¬ nuje kazensko sodišče. Zakon pa ne pripušča, da bi se stranke silile v to, da morajo -) kjer obstoje posebni krajevni predpisi, po teh predpisih, oziroma po krajevni navadi, in c) v vseh drugih slučajih se pa morajo odpo¬ vedati zakupi vsaj šest mesecev, letni na- 29 jemi ali pa taki, ki presegajo letno dobo, vsaj tri mesece, najemi, kojih pogodbena doba traja dalje nego mesec dnij pa ne dalje kakor jedno leto, vsaj štirinajst dnij, vse druge najemnine pa vsaj osem dnij pred, kakor je’ vrniti najemni predmet. Stranka, kateri se je odpovedalo, ima pa pravico v osmih dnevih odpovedi ugovarjati, in sicer pismeno ali pa ustno pred sodiščem samim. Vsled ugovora prične sodišče sodno ob¬ ravnavo, katera se konča z razsodbo. Pri ob¬ ravnavi izostalo stranko smatrati je kakor da bi priznala. Ako pa obe stranki izostaneta od obravnave, tedaj se vidi kakor da bi bil odpo- vedovalec odstopil, in njegova dotična odpoved nima nikake veljave. Izvansodna odpoved ima pa le tedaj pravno veljavo, ako se je zapisalo o tem notarsko spri¬ čevalo ali pa sodni zapisnik, oziroma ako je oni, kateremu se je odpovedalo pismeno, to potrdil. Da pa dobi izvansodna odpoved neposredno izvršilno veljavo, je treba po verodostojni listini dokazati, da se je odpovedalo in da se je odpoved tudi sprejela. Taka listina je pa zopet le notarsko spričevalo, sodni zapisnik ali 30 pa po dveh pričah potrjena izjava onega, kate¬ remu se je odpovedalo. Na podlagi takih spričal je mogoče pri sodišču izposlovati sodni izgon iz stanovanja. Iz tega je pa razvidno, daje sodna odpoved vsekako najkrajša pot do iz¬ vršitve odpovedi, oziroma da je tudi najbolj po ceni in da se zaradi tega vsakemu priporoča. B. Pri okrajnih sodiščih. Pred okrajnim sodiščem teče obravnava načeloma tako, kakor pred sodnim dvorom, raz¬ loček je le ta, da izvršuje uradne posle pri okrajnem sodišču samo jeden sodnik. Razliko med postopkoma navaja pa zakon posebej, in sicer kot izjeme deloma splošnega, deloma po¬ sebnega pomena. Splošnega pomena so določila, da mora sodnik pravdanja nevešče stranke, katerih ne zastopa odvetnik, napeljati na potrebna dejanja, jih poučiti o nasledkih njih nastopanja ali opu¬ stitve, ter jih opozoriti na obroke, katere za¬ hteva zakon za nadaljno postopanje; potem, 31 da sme stranka pred tožbo poklicati nasprot¬ nika pred sodnika v dogovor o pravdni zahtevi in v poravnavo, to pa le tedaj, ako zahtevana vsota ne presega gld. 500, in ako stanuje na¬ sprotnik v istem sodnem okraju, kakor klicalna stranka; na dalje, da mora sodnik, ako je vložil tožnik pismeno tožbo pomankljive vsebine, po¬ klicati tožnika k sodišču in ga napotiti, kako naj tožbo dopolni, oziroma ako hoče tožnik pri sodišču narekovati tožbo, poučiti ga za slučaj, da tožbeni zahtevek ni dopusten; potem da se morajo stranke v prizivih natančno poučiti o nasledkih izostanja od obravnave; in konečno, da mora sodnik opozarjati stranke na določila zakona, v katerih slučajih da mora stranka iz¬ ročiti pravdno zadevo odvetniku, da jej sestavi pritožbo. Posebnega pomena so pa sledeča do¬ ločila : 1. ) Stranke imajo pravico zahtevati, da se njih tožbe, prošnje, predlogi in poročila vzemo* na zapisnik. 2. ) Prvi narok o tožbi določiti je pravi¬ loma tako, da se bo pri naroku vršila tudi že obravnava o vsebini tožbe. 32 3. ) Stranki nista obvezani na tožbo pismeno odgovarjati ali pa pripravljalne spise vlagati. 4. ) Pripravljalni postopek je, izvzemši ra¬ čunsko pravdo, izključen. 5. ) O tožbi je mogoče, ako je zahtevek nujen in posebno pri tožbah zaradi motenja mirne posesti, še tisti dan obravnavati, ko se je tožba vložila. 6) Sodnik sestavi o obravnavi zapisnik, kojega vsebina kaže pregledno tek obravnave in dokazovanja, ne da bi se izjave strank bese- doma zapisovale. Ako se pa pravda konča pri prvem naroku, tedaj se ne sprejme stvarni po¬ ložaj v zapisnik, ampak le v razsodbo samo, in če je stranka preverjena, da stvarni položaj v razsodbi ni pravilno zapisan, ima pravico v treh dneh potem, ko je bila obveščena o zapisku, vložiti ali na zapisnik dati svoj ogovor. Značaj novega zakona stopi posebno pri okrajnem sodišču na dan; sodnik vodi, uči in opozarja stranke na vse znamenitosti in potrebe postopka, in s tem je strankam oglajena pot pri sodiščih, tako da jo lahko same najdejo brez plačanega pomočnika. Pravdni leki. Novi zakon se je postavil glede pravnih lekov popolnoma na posebno stališče. Izginila je do zdaj običajna raznovrstnost pritožb in položil nov jednoten sistem pravnih lekov, vsled katerega se presojajo pravosodne razsodbe in sklepi na podlagi istega gradiva, katero je bilo prvemu sodniku na razpolaganje ne da bi bile novotarije pripuščene. Presoja se mora pa raz¬ tezati na vse strani razprave in razsodbe, tako da je presojevalni sodnik obvezan razmotrivati vgotovljevanje dejstev in dokazovanja ter pre¬ iskovati pomankljivost razprave in pravilno upo¬ rabo zakona. Zakon pozna pa kot pravne leke: <) priziv in revizijo, b) rekurz, in c) tožbo zaradi ničnosti in zaradi obnove. a) Priziv in revizija. Priziv je mogoče vložiti proti vsem raz¬ sodbam prvega sodnika, in to v teku 14 dnij od tedaj, ko je bila razsodba stranki dostavljena, ali pa ako je bila razsodba o zahtevku do 50 gld. (v malotnem postopku) obema navzo¬ čima strankama proglašena. 3 34 Pravočasni priziv ustavi pravomočnost in izvršilnost razsodbe v toliko, kolikor zahteva priziv predrugačenja razsodbe. Priziv je mogoče pismeno vložiti, ali pa pri sodišču na zapisnik dati. V prizivu se mora pa natančno razločiti, v katerih točkah da se raz¬ sodba graja in iz katerih razlogov. Dodati je pa tudi izjavo, se li zahteva popolno razveljavljenje razsodbe, ali pa le nje prenaredba. — Sodišče dostavi priziv nasprotni stranki, in ta ima pra¬ vico v 14 dneh prizivu odgovarjati in njega razloge pobijati. Na vsaki priziv bi se morala pravdna za¬ deva še jedenkrat pred prizivnim sodiščem ustno razpravljati, a zakon dopušča izjemo, da se ustna razprava opusti v posebnih, po zakonu navedenih slučajih, in pa, ako se obe stranki soglasno ustni razpravi odpovesta. V tem slu¬ čaju razsodi prizivno sodišče v tajni seji. Pri ustni prizivni razpravi pa pojasnujeta stranki položaj pod vodstvom sodnika tako, da se slučaj popolnoma pojasni, in je prizivnemu sodišču jasno, je li se je prva razsodba pra¬ vilno izrekla ali ne. Proti razsodbi sodišča druge stopinje je mogoče vložiti v 14. dneh po dostavljenju 35 višjesodne razsodbe revizijo. Le v malotnem postopku ni revizijh pripuščena. Revizijo je pa mogoče zahtevati: 1.) zaradi ničnost, prizivne razsodbe, 2.) za¬ radi protislovja prizivne razsodbe s pravdnimi spisi, 3.) zaradi pomankljivostij, katere izključu¬ jejo popolno presojo sporne stvari, in 4.) zaradi nepravilne pravne presoje pravdnega predmeta. Pravočasna revizija zadržuje, jednako kakor priziv, pravomočnost in izvršilnost razsodbe, iz- vzemši’ slučaj, da je prizivna razsodba prvosodno razsodbo potrdila. V tem slučaju je pa izvršilo pripuščeno. Revizijo mora podpisati odvetnik, nasprotnik po vloži v 14. dneh odgovor reviziji. Prizivna instanca mora čistopis svoje raz¬ sodbe v toliko izvodih napraviti in poslati so¬ dišču prve stopnje, kolikor je strank. Do zdaj so morala prvosodna sodišča prevajati višjesodne razsodbe za stranke, to zdaj preneha. Višje so¬ dišče mora razsodbo izdati in dostaviti strankam v istem jeziku, v katerem se je pri prvem sod¬ niku obravnavalo. Ker se zdaj pri nas navadno v slovenskem jeziku razprave vrše, tedaj morajo dobiti stranke neposredno od višjega sodišča 3* 36 slovenska razsodila, in če se to ne zgodi, naj se stranke pritožijo, saj je zakon jasen in določen. b) Rekurz. Glede rekurzov velja splošno vodilo, da je rekurz pripuščen le proti sodnim sklepom (od¬ lokom), kakor priziv le proti razsodbam. Zakon navaja določno, proti katerim sklepom sploh rekurz ni pripuščen in postavlja kot temeljni zakon določilo, da je proti enoličnim sklepoih sodišč prve in druge stopnje rekurz izključen. Rekurz je vložiti brez izjeme v 14. dneh po dnevu dostavljenega pismenega ali obema strankama ustno prijavljenega sklepa. Sam ob sebi nima rekurz nikake odloživne moči, oziroma dotični sklep se sme izvršiti, če tudi je bil rekurz vložen Previdno je pa, kakor zakon veleva, da sodnik dotično obravnavo, ozi¬ roma izvršitev sklepa ali rubežni začasno ustavi, ako se s tem ne provzroči nasprotni stranki neprimerna škoda, kakor tudi za slučaj, da bi bil brez take odložitve smoter rekurza uničen. Pri sodnih dvorih je vložiti pismeni rekurz in dotični spis mora podpisati odvetnik. Glede okrajnih sodišč ne velja ta predpis, in stranke, 37 katerih ne zastopa odvetnik, smejo dati rekurz tudi na zapisnik. c) Tožbe zaradi ničnosti in zaradi obnove. Zakonodajalec je uvedel ta dozdaj nepo¬ znana izvanredna pravna leka v to svrho, da se sicer že proglašene razsodbe izpodbijajo. Izpodbijanje se pa vrši zaradi ničnosti razsodbe, ki se ne da popraviti, ali pa zaradi tega, ker je sodnik sicer pravilno sodil, imel pa za raz¬ sodbo nepristno gradivo, tako da je pravdna stranka škodovana, ker se ni izvedela prava resnica. V prvem slučaju je pravni lek tožba zaradi ničnosti in v drugem tožba za¬ radi obnove. Tožba zaradi ničnosti je dopustna le tedaj, ako je sodil sodnik, katerega zakon izključuje, in ako ni bila stranka pri razpravi zastopana, oziroma če onega, ki se po zakonu sam ne more zastopati, ni zastopal njegov za¬ koniti zastopnik. Tožbe zaradi obnove razprave je pa vložiti, ako so bile listine, na katere se raz¬ sodba ozira, ponarejene; ako so priče krivo pri¬ čale; ako je dokazati goljufija ali pa oskrumba 38 sodnih dolžnostij pri razpravi; ako se je razve¬ ljavila kazenska razsodba, na katero se je na¬ slanjala civilna razsodba; ako se je našla pozneje pravom očna prejšnja razsodba o istem pred¬ metu, in ako je stranka našla nova dejstva ali dokazila, katerih ni mogla v razpravi uporabljati. Ta pravna pota morajo stranke nastopiti v teku jednega meseca, in o dotični tožbi se potem vrši razprava kakor o navadnih tožbah. Pravdni troski. Vsaka pravdna stranka mora troške, ka¬ tere je po svojem pravdnem postopanju pro- uzročila, v prvi vrsti sama trpeti, in če sta jih obe stranki prouzročili, jih nosita tudi skupno. Posledica tega vodilnega načela je pa ta, da plača troške za skrbnika (kuratorja) v pravdi oni, kateri je njegovo nastavljenje prouzročil, ne glede na to, je li ima pravico odškodovanje za¬ htevati. V zvezi s tem določa pa tudi zakon, da imajo sodišča pravico, od strank zahtevati predujeme za priče in zvedence, kateri zahtevi se morajo stranke pravde pokoriti. Sicer pa velja vodilo, da mora v pravdi propala stranka nasprotniku pro- 39 UzroČene troške povrniti, in to posebne iz sledečih razlogov: a) ker je v glavni stvari propadla, j) ker je kaki obrok zamudila, ali pa ker je bila neposlušna, c) ker je nepotrebno tožbo vložila oziroma ker je od tako vložene tožbe odstopila, in d) ker je stranka sama ali nje pooblaščenec oziroma tudi sodnik nepotrebne troške za¬ krivil. ad a) V pravdi propala stranka mora na¬ sprotniku vse prouzročene in za izpeljavo pravde potrebne troške povrniti. Glavni značaj troškov je njih potrebnost in o tej sodi sodišče po vse¬ stranskem razmotrivanju vsih okolščin, ne da bi bilo pripuščeno o tem vprašanju kako doka¬ zovanje. Nasprotno se pa troški med strankami pobotajo ali pa delijo za slučaj, da stranki le deloma v pravdi nadvladata oziroma propadata. Sicer je pa mogoče, da sodnik v tem slučaju povrnitev troškov le jedni stranki naloži, ako se dokaže, da je nasprotnik s primeroma malim delom svojega zahtevanja 'propadel, ali pa če je dotični znesek sodnik po lastnem izprevidu določil, oziroma ako so zvedenci znesek dolo- 40 čili ali pa Če je izhajal dotični znesek iz obra- čunjanja medsebojnih tirjatev pravdnih strank. Po teh vodilnih načelih vrši se prisoditev pravdnih troskov, a naznačene so v zakonu tudi izjeme, katerih si je treba ogledati, ker omejujejo sodniku prosti izprevid. Sodnik mora namreč odvetniške troške določiti le po tarifi, katero je ustanovila državna oblast odvetnikom po zakonu z dne 11. decembra 1897 št. 293 d. z. Ako si pa poišče pravdna stranka več odvet¬ nikov, da jo zastopajo v isti pravdi, tako se sme le oni znesek priznati stranki, kateri ne presega troškovnika le samo enega odvetnika. Odločilnega pomena je pa tudi to, da zma¬ govalec v pravdi za svoje osebno delo vanje ne dobi odškodovanja, povrniti mu pa mora nasprotnik v gotovini plačane troške za koleke, za potovanje in za druge potrebne iz¬ datke. Glede poravnav, s katerimi se pravda konča, pa določa zakon, da se smatrajo na sprotni troški strank pobotanimi, ako stranki ne sprejmeta v poravnavo izrecno tudi povr¬ nitve troškov. ad Z>) Za slučaj, da je stranka v pravdi obrok zamudila ali da ni bila poslušna sodnim 41 zahtevom, nastopijo zopet druge izjeme od glavnega vodila glede povrnitve troskov Ona stranka, ki zahteva, da se v pravdi obrok po¬ daljša ali dan razprave prenese, mora povrniti nasprotniku vsled tega narasle mu troske ne glede na konečni izid pravde. Ako pa stranka v pravdi svoje trditve in dokazila tako pozno navaja, da se vsled tega razprava zakasni, tedaj mora na predlog na¬ sprotnika povrniti mu dotične, po zakasnenju prouzročene troske. Kot posledico teh izjem ve- Ijeva pa tudi zakon, da morajo one priče in zve- denci, kateri se v pravdi neopravičeno branijo na stavljena jim vprašanja odgovarjati, vsled upiranja pravdnim strankam prouzročene troške plačati ad c) Ako pa toženec po svojem vedenju ni dal povoda za tožbo, in ako je isti precej pri prvi obravnavi udal se tožnikovemu zahte¬ vanju, tedaj je razvidno, da je vložil tožnik nepotrebno tožbo, in on mora vsled tega sam troške tožbe trpeti, ter mu jih sodnik ne more prisoditi. Isto velja pa tudi za slučaj, da je tožnik vloženo tožbo pred obravnavo umaknil. S tem je sam dokazal, da je bila tožba nepotrebna in da je prouzročil s tem nasprotniku nepo¬ trebne troške katere mu mora tudi povrniti. 42 ad d) Troski pa zamorejo tudi nastati po krivdi stranke, ali njenega pooblaščenca, kakor tudi po krivdi sodnika. Gledč teh velja določilo, da je obvezan tisti troške nasprotniku povrniti, kateri jih je zakrivil, — in sodišča se morajo pri konečni razsodbi ozirati na to določbo zakona. Vsa določila o troških pa kažejo, da zakon zahteva povsodi objektivno resnico, da se mora tej vsakdo ukloniti, pravdne stranke kakor njih pooblaščenci, priče in zvedenci, kakor tudi sodno osobje, in da kaznuje resnici nasprotujoče po¬ stopanje s plačevanjem troškov. Posledica temu pa se mora pokazati v dejstvu, da se bo šte¬ vilo neutemeljenih pravd zmanjšalo. V vsaki razsodbi in v sodnih sklepih, ka¬ teri končajo sodno postopanje, mora sodišče tudi o troških pravdnega postopanja razsoditi in baš zaradi tega veleva zakon, da mora stranka, ka. tera zahteva povračilo troškov, sodišču predlo¬ žiti zaznamek troškov s potrebnimi prilogami sicer izgub i pravico, zahtevati povra čilo troškov. Zaradi prisojila troškov se je mogoče pri¬ tožiti, in sicer velja gledč te tirjatve vodilo, da je uporabljati oni pravni lek, kateri je sploh 43 pripuščen proti takemu sklepu, t j.: proti raz¬ sodbam vsklic, oziroma revizija, proti sodnim sklepom ali odlokom pa rekurz. Ako pa stranka ne izpodbija razsodbe same, temveč le nastavek in visokost troškov, je vložiti le rekurz. Mogoče je pa tudi zavarovati si pri- hodne pravdne troške proti nadležnemu tožniku s tem, da mora tožnik v varnost gotovi denar ali pa vrednostne papirje v sodno shrambo vložiti, to pa le za slučaj, ako je tožnik in o z em ec. Glede onih državljanov ogerske krone, ki služijo v stalni vojski, ali pri vojni mornarici, oziroma ki so nastavljeni v javni službi kot uradniki za splošne zadeve, pa veleva zakon, da so, ako nastopijo kot tožniki, opro¬ ščeni zavarovanja troškov. Toženi pa morajo pri prvem pravdnem naroku, in preden se je razprava pričela, zahtevati, da preskrbi tožnik zavarovanje. Ako je toženi pravočasno zahteval zava¬ rovanje sodnih troškov, tedaj toliko časa ni za¬ vezan razpravo nadaljevati, dokler se o tem vprašanju ni dognal sodni sklep. Tožnik pa mora potem vložiti po sodišču naznačeno vsoto, ali pa mota priseči, da mu ni mogoče dotičnega zneska vložiti, in na predlog jedne spornih strank se nadaljuje razprava. 44 Pravica revnih. Zgodi se čestokrat, da je človek prisiljen svojo pravico iskati potom pravde, a tega ne more storiti, ker mu primanjkuje denarja za po¬ trebna plačila Novi zakon skrbel je tudi za ta slučaj in ustanovil tako zvano pravico rev¬ nih. To pravico priznava sodišče onemu, kateri dokaže, da mu ni mogoče troskov dotične pravde utrpeti, ne da bi kratil svojo lastno in svoje družine vzdržavanje. Dotična stranka mora prositi pri pravdnem sodišču za pravico revnih, in sicer na podlagi premoženjskega spričevala, katero izda župan stvo in potrdi okrajno glavarstvo. Občina z last nim štatutom, n. pr. ljubljanska, pa ne potrebuje potrdila glavarstva. Ako ne stanuje revna stranka v okrožju pravdnega sodišča, sme dotično prošnjo tudi pri svojem sodišču na zapisnik dati, katero jo pošlje pravdnemu sodišču v rešitev. Pravico revnih dovoli sodišče le zago¬ tovo označeno pravdo, in s to pravico doseže stranka: 1.) da jej začasno, t j. toliko časa, dokler se jej premoženje ne zboljša, ni treba plačati kolkov in drugih državnih pristojbin, kakor 45 tudi ne izdatkov za sodne odposlance, priče, zvedence i. t.d., 2. ) da je oproščena zavarovanja pravdnih troškov, 3. ) da se jej postavi odvetniški zastopnik za slučaj, da pravdni položaj zahteva odvetniško zastopstvo, in 4. ) da sme v drugih slučajih, ako zakon ne zahteva odvetniškega zastopstva, tožbo pri svojem sodišču na zapisnik dati, ki jo pošlje pravdnemu sodišču To sodišče ima pa na dalje še dolžnost, za revno, v drugem sodnem okraju stanujočo pravdno stranko, zbrati sposobnega zastopnika iz osobja državnega pravdništva ali pa iz lastnega, t. j. sodnega osobja. Pravica revnih ugasne, kadar je pravda končana, oziroma v teku pravde vsled smrti revne stranke in vsled zboljšanja njenih premo ženjskih razmer. Ako se pa izkaže, da razlogi, oziroma podatki za privoljenje pravice revnih že začetkoma niso bili istiniti in pravi, tedaj je sodišče zavezano, takoj odvzeti pravico revnih dotični stranki. Stranka sama pa mora povrniti in plačati vse one izdatke, katerih je bila opro¬ ščena, in poleg tega jo zadene še zaslužena globa. 46 Istotako pa jamči tudi oni, ki je vedoma neresnico v premoženjsko spričevalo zapisal, in ako se je na podlagi takega spričevala pravica rev¬ nih privolila, za vsa plačila, katerih je bila stranka oproščena, kakor tudi za zaslužek odvetniku in za vso drugo nastalo škodo.