LETO DNI SKUPNE POTI
Končno so naša prizadevanja za združitev gozdarstva in lesne industrije prišla do realizacije. Za nami je leto dni skupne poti, Razumljivo je, da je bilo prvo leto težavno, saj smo morali premagati vrsto težav, ki so povezane z novo združitvijo, premagovanjem dosedanje miselnosti ločene poti in povezovanjem dveh dejavnosti v enotno celoto. Lahko rečemo, da je najtežje za nami in da se bomo v bodoče lahko bolj posvetili ustvarjalni dejavnosti v smeri dosega-
nja čimbolj ših gospodarskih rezultatov.
Naša skupna pot se je začela v letu, ko so delovni ljudje širom domovine vršili velike napore za uresničitev načel nove ustave. Že samo dejstvo, da smo se morali organizirati in preobraziti našo miselnost na nova pota, dovolj zgovorno pove, da bi bilo dovolj dela tudi v slučaju, da se nismo integrirali. Tako smo pa morali opraviti dvojno delo, čeprav nobeno ni dokončano: uresničiti uveljavljanje vseh pravic delovnega človeka po novih
ustavnih načelih in na drugi strani organizirati iz dveh podjetij, ki sta imeli vsako svoje specifičnosti, enotno združeno podjetje, ki bi po kolikor toliko enotnih načelih povezovalo vse formirane temeljne organizacije združenega dela. Kot je rečeno, nas še čaka v obeh smereh še mnogo dela, vendar osnove so postavljene.
Če gledamo na gospodarski napredek združenega podjetja iz prej omenjenih aspektov, potem lahko rečemo, da smo uspeli. Seveda ne smemo pozabiti, da so na-
ši skupni napori padli v čas, ko je širom po svetu nastopila določena gospodarska stagnacija, kar se je nemi-novno odrazilo tudi doma. Zato so doseženi uspehi toliko pomembnejši, saj so bili doseženi z mnogo večjim naporom kot prejšnja leta. Predvsem nam je v drugem polletju stagniral izvoz naših proizvodov. Skratka, lah.-ko rečemo, da leto 1974 ni bilo za uspešno gospodarjenje najbolj ugodno. Ob upoštevanju teh dejstev bi lahko bilo preteklo leto eno (Nadaljevanje na 2. strani)
vsem Članom delovne
SKUPNOSTI GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE SLOVENJ GRADEC, NAŠIM UPOKOJENCEM IN KMETOM LASTNIKOM GOZDOV ŽELIMO USPEŠNO LETO
197 5
REZULTATI DEVETMESEČNEGA POSLOVANJA
Prve rezultate skupnega poslovanja smo ugotovili s periodičnim obračunom za prvo tromesečje. Vsak naslednji mesec smo obračunsko zaključili in ugotovili rezultate ločeno po dejavnostih in TOZD. Po preteku devetih mesecev poslovanja že lahko ugotovimo kako bodo izpolnjena naša planska predvidevanja. Če upoštevamo tržno situacijo, poslabšanje likvidnosti, težave pri usklajevanju sistemov poslovanja ob združitvi gozdarstva in lesne industrije, so doseženi količinski in vrednostni rezultati za organizacijo združenega dela zelo ugodni, in to v primerjavi s planom za leto 1974 kakor tudi s podatki iz periodičnih obračunov za devet mesecev preteklega leta.
Primerjava delitve celotnega dohodka v 000 din:
	gozdarstvo			lesna industrija		
	planirano	doseženo o/0		planirano	doseženo	
	za leto	od 1.1. do		za leto	od 1.1. do	
	1974	30. 9. 1974		1974	30. 9. 1974	
Celotni dohodek	176.446	154.225	87	454.432	293.519	65
Stroški poslovanja	92.098	97.964	106	337.091	188.707	56
Amortizacija	24.705	12.772	52	30.108	24.510	81
Dohodek	59.642	43.489	73	87.233	80.302	92
Pogodbene obveznosti	4.102	2.435	60	24.588	19.373	79
Zakonske obveznosti	4.262	4.908	115	4.264	6.560	154
Osebni dohodki in prejemki	45.422	31.622	70	37.852	35.537	94
Ostanek za sklade	5.856	4.524	77	20.529	18.832	92
Stroški poslovanja gozdarske proizvodnje so preseženi predvsem zaradi večjega odkupa. Lesna industrija ni dosegla plani-
rane realizacije ker proizvodnja v tovarni oken Podvelka ni bila izpolnjena v planiranih količinah. Zakonske obveznosti presegajo predvidene, ker z planom nismo predvideli prispevek za izobraževalno in raziskovalno skupnost.
Primerjava delitve celtnega dohodka skupaj za organizacijo združenega dela v 000 din:
	Doseženo v 9 mes. leta 1973	Planirano za 1. 1974	Doseženo v 9 mes. leta 1974	°/o izpol. plana
Celotni dohodek	222,856	630,877	447.743	71
Stroški poslovanja	129.746	429.189	286.670	67
Amortizacija	24.126	54.813	37.282	68
Dohodek	68.984	146.875	123.791	84
Pogodbene obveznosti	6.576	28.690	21.808	76
Zakonske obveznosti	4.669	8.526	11.468	135
in prejemki Osebni dohodki	48.016	83.274	67.158	81
Ostanek za sklade	9.724	26.385	23.357	89
V navedenih podatkih še ni vključena delitev celotnega dohodka tovarne oblazinjenega pohištva Nova oprema, s katero smo že skupno sestavljali periodični obračun po stanju 30. septembra 1974. V TOZD Nova oprema so doseženi naslednji rezultati v 000 din:
	Planirano za leto 1974	Doseženo v Izpolnitev v 9. mes. 1974 let. plana	
Celotni dohodek	66.060	48.146	73
Stroški poslovanja z amort.	48.723	35.099	72
Dohodek	17.337	13.047	75
Pogodbene obveznosti	1.264	689	55
(Nadaljevanje s 1. strani) najbolj uspešnih. Z rezultati smo lahko kljub temu zadovoljni. Vendar samo z rezultati kot celoto, ne pa tudi z rezultati posameznih delov. Nekatere temeljne organizacije še vedno ne dajejo tistih rezultatov, kot bi to morale. Za to je več razlogov. Na prvem mestu so neenaki pogoji z oziroma na tržne prilike, kar seveda ni krivda teh kolektivov. Nadalje ugotavljamo, da so nekateri obrati že zastareli in se ne morejo uspešno vključiti v konkurenčno proizvodnjo. Ponekod so botrovali tudi subjektivni faktorji, predvsem kadrovski. Menim, da bo v bodoče naj večja skrb celotnega kolektiva morala biti posvečena ravno tem enotam, ki so se letos borile z večjimi težavami in dosegle slabše rezultate.
Če želimo analizirati prehojeno skupno pot v preteklem letu, moramo imeti v vidu vse težave, s katerimi smo se morali spoprijeti. Mislim, da v tej luči lahko trdimo, da nam je združitev dala pozitivne rezultate. Težave smo lažje premagali skupno, kot vsak za sebe.
Prej različni cilji so se po združitvi precej zbližali. Vedno bolj prihaja do izraza
spoznanje, da sta proizvodnja surovine in predelava organsko povezani. Naša zavest, da moramo bili solidarni, povezani v čvrsto celoto, je vsak dan večja. To so nedvomno kvalitete, ki nam zagotavljajo uspešno gospodarjenje tudi v bodoče.
Kaj lahko pričakujemo v naslednjem letu? Predvsem se moramo zavedati, da bodo splošne gospodarske težave trajale še določen čas. Na to se moramo temeljito pripraviti. Moramo se vsi obnašati tako, da bo sleherni član kolektiva prispeval svoj delež k večji stabilizaciji našega gospodarstva. Zato mislim, da bo bolj kot kdajkoli potrebna štednja in racionalno trošenje razpoložljivih sredstev na vseh nivojih. Inflacijo bomo brzdali, če bomo vsi doprinesli svoj delež. Naša skupna skrb naj bo posvečena vsem tistim enotam, ki zaradi slabših pogojev ustvarjajo slabše rezultate. Investicije usmerjati v lesni predelavi tja, kjer dajo največji učinek. V letu 1975 moramo iti vsi z zavestjo, da je v naših rokah ključ do uspeha ali neuspeha. Mi moramo uspešno premagati predstoječe težave. Premagali pa bomo, če bomo vsi enotni in odločeni storiti vse,
kar vodi k boljšemu uspehu. Na stvari moramo gledati perspektivno.
Želim, da bi se v letu 1975 uresničile vse naše želje, da bi ob koncu leta lahko z
mirno vestjo rekli, da smo svojo dolžnost opravili.
Janez Gornjec, dipl. inž. gozd., glavni direktor
Snežni zamet — Foto: A. Broman
Zakonske obveznosti Osebni dohodki Ostanek za sklade	1.260 10.575 4.237	1.316 7.486 3.557	104 71 84
Število zaposlenih:			
iz števila ur	237	230	97
dejansko število	237	228	96
Povprečno izplačani neto osebni dohodki: v letu 1973 1.877 din — v 9. mesecih 1974 2.622 din.
Plan sečnje — odkup je v okviru podjetja realiziran 83 %. Skupno je bilo posekano v družbenem sektorju 83.434 m3 lesa (83% letne proizvodnje), v zasebnem sektorju pa 91.422 m3 kar predstavlja 83 % realizacijo letnega plana.
Kakor sečnja je tudi prodaja lesa na dinamiki, saj je letni plan izvržen že 80 % ali 168.609 m3 lesa, od tega iz — družbenega sektorja 78.693 m3 ali 78%, iz zasebnega sektorja 89.916 m3 ali 82 %.
Urejanje gozdov je po fizičnem obsegu terenskih ureditvenih del v gospodarskih enotah DS Mislinja in ZS Mislinja — Razborca na letni dinamiki. Stroškovno pa so precejšnje prekoračitve, saj smo v družbenem sektorju porabili že 95,79 '%>, v zasebnem sektorju pa 64,32%, oz. skupno 81,98'“/o vseh planiranih sredstev. Predvidevamo, da bodo koncem leta znašale skupne prekoračitve ca. 10 % planiranih sredstev za izvedbo ureditvenih del. Glavni strošek predstavlja polna premerba sestojev, ki je izvedena po fizičnem obsegu v DS s 83,56 '“/o, v ZS s 105,87 % oz. skupno z 89,19 %.
Proizvodnja in proizvodnost v žagarski industriji sta bili zelo ugodni, kljub temu, da so morali zadovoljiti izredne zahteve kupcev. Dotok hlodovine je bil večji kot kdajkoli, vendar precej sunkovit. Imeli smo težave s skladiščenjem. Če se bo to ponavljalo, bo treba ponekod povečati skladišča, predvsem v Otiškem vrhu.
V	finalni proizvodnji je bil v pogledu normalizacije dela dosežen napredek, vendar še ne moremo biti zadovoljni.
Tovarna pohištva Pameče stalno veča proizvodnjo, vendar ima težave pri SUMO podbojih. Ker jih v začetku leta niso mogli proizvajati nam je kasnejše terminsko vključevanje povzročalo težave.
Spremenjeni izdelek v Tovarni stavbnega pohištva Radlje je zahteval nekoliko večjo porabo časa, vendar je vzrok za nedoseganje plana v proizvodnji povprečno večjih dimenzij.
NABAVA
Potrebni proizvodni materiali, ki so se v tretjem četrtletju nabavljali na domačem tržišču, so bili v večini primerov vselej na voljo. Delni zastoji so bili beleženi le pri določenem okovju in embalaži.
Pri posameznih proizvodnih materialih, ki v količinskem in vrednostnem pogledu predstavljajo važnejšo postavko, in jih nabavljamo na domačem in tujem tržišču.
Za večino proizvodnih materialov se cene v razdobju tretjega četrtletja niso menjale. Delno znižanje je bilo beleženo pri določenem dekot papirju. Obratno pa povečanje cen pri kartonski embalaži in delno tudi pri tehničnem oblem lesu listavcev.
PRODAJA
V	devetih mesecih letošnjega leta smo prodali na domačem trgu 25.211 m3 žaganega lesa smreke jelke. V istem obdobju lanskega leta pa le 10.004 m3. Prodaja na domačem trgu se je v III. kvartalu močno povečala in še zaradi nenadnega padca izvoza na vseh tržiščih. Upoštevajoč dejstvo, da je zaradi izpada izvoza velik pritisk vseh proizvajalcev žaganega lesa smreka jelka na domačem tržišču, obstaja bojazen, da bo v prihodnjih mesecih v upadanju ter lahko pričakujemo porast zalog.
Do 30. 9. 1974 smo prodali skupno 14.417 kom oken in balkonskih vrat. S količinsko realizacijo nismo povsem zadovoljni, saj imamo stalno v zalogi več kot enomesečne zaloge.
Zidnih oz. stropnih oblog smo prodali v devetih mesecih 89.246 m2. Z ozirom na to, da smo v lanskem letu prodali vsega le 43.790 m2, ugotavljamo sicer precejšen porast, vendar imamo trenutno na zalogi še ca. 68.000 m2.
Furniranih vratnih kril smo prodali na domačem trgu 26.544 kom.
Prodaja intro in izolir oken je bila v devetih mesecih minimalna. Vsekakor smo prodali 816 komadov oken, do večjih prodaj ni prišlo, ker proizvodnja še ni bila v stanju, da bi kom-pletirala večje količine.
Na domačem trgu smo prodali v devetih mesecih 30.436 m3 ivernih plošč. Prodaja je potekala približno normalno do meseca avgusta, nato pa je bilo dispozicij vse manj. Današnja zaloga se približuje že 7000 m3 ter nam je v veliko finančno breme. Prodajo bi bilo možno pospešiti, ker so se porabniki preorienti-rali na uvoz z ozirom na nižje cene.
Ob času poročanja smo z znižanjem cen dosegli pravočasno prodajo in realne zaloge.
Za gozdne sortimente velja splošna ugotovitev, da s prodajo ni bilo bistvenih problemov, tako glede količin, kot tudi cen, ter pričakujemo, da bo taka situacija ostala vsaj še do konca leta.
DELITEV CELOTNEGA DOHODKA
Vrednostna realizacija v osnovni gozdarski proizvodnji je dosežena s 86% letno planirane vrednosti in je za 6 '“/o od količinske realizacije. Med posameznimi TOZD je najvišje dosegla vrednostno realizacijo TOZD Dravograd, ki je samo 1 % pod letno planirano vrednostjo, TOZD Radlje je dosegla letni plan s 92 %. Po knjižnih podatkih je planirana realizacija količinsko in vrednostno najnižje dosežena pri TOZD Črna.
Razdelitev sredstev med Gozdarstvo in lesno industrijo še ni izvedena. Prav tako še ni obračunan 20 % prispevek po 12. čl. zakona o gozdovih, ki velja že od maja 1974.
TOZD transport in servisi imajo doseženo letno planirano realizacijo s 73 % in v enakem razmerju tudi stroške poslovanja. Planiran rezultat je dosežen z 78%.
TOZD gradnje presega letno planirano realizacijo z 98%. Po stanju 30. 9. je ugotovljen dobiček predvsem zaradi visoko dosežene realizacije. V kolikor se bo v zadnjem tromesečju zmanjšala gradbena dejavnost bo ugotovljen dobiček moral pokrivati nastale fiksne stroške.
V	turistični dejavnosti je ugotovljen negativen rezultat, ki se deli na počitniške domove smučarske vlečnice in gostinske objekte.
V	primarni žagarski proizvodnji so ugotovljeni dokaj ugodni rezultati, ki niso doseženi izključno s poslovanjem v 9 mesecih leta 1974, ker so začetne zaloge znižane za externo realizacijo za m3 3758 in z interno realizacijo za 640 m3 skupno za 4398 m3.
Tovarna ivernih plošč ima kakor vsa finalna proizvodnja po stanju 30. 9. 1974 realizacijo nižjo od dosežene proizvodnje.
Devetmesečno znaša presežek dohodka 384.257 din s tem, da so pokriti povprečni neto osebni dohodki 2825,91, v I. polletju 2801,53 din in zvišanje nabavnih cen produkcijskega materiala 4,054.933 din (v glavnem lepilu) ter amortizacija 18,080.280 din.
Tovarna pohištva Pameče in Prevalje imata ob zaključku 9 mesečnega poslovanja ugotovljen negativni rezultat. Če pri Tovarni pohištva Pameče upoštevamo vrednotenje zalog po lastni ceni se enako kot pri ivernih ploščah izguba zniža na 939.851 din. Ob tem je že pokrito zvišanje planiranih nabavnih cen ivernih plošč, ki znaša 1,362.479 din. Prav tako se izguba pri Tovarni pohištva Prevalje ob vrednotenju zalog po lastni ceni zniža na 702.130 din. Potrebno je omeniti, da smo prodajo v izvoz zaradi skupnih interesov planirali z izgubo kar znaša za prodane količine 908.548 din.
Tovarna oken Podvelka od 1. 6. 1974 dalje obračunava vse režijske stroške kot normalne poslovne stroške. V mesecu septembru je knjiženo odplačilo najemnine OS, ki znaša 2,672.214 din in predstavlja delno odplačilo nabavljenih OS.
Vsklajen je bil obračun osebnih dohodkov med gozdarsko in lesno industrijsko proizvodnjo. Izvedena je bila analitična ocenitev delovnih mest in obračunana razlika za gozdarsko proizvodnjo od 1. 3. 1974 dalje. V mesecu avgustu je bil za gozdarsko proizvodnjo izvršen prvi obračun osebnih dohodkov po točkovnem sistemu. Ugotavljanje sredstev za osebne dohodke je ostalo neizpremenjeno.
Dovoljeni OD za gozdarsko proizvodnjo je izračunan po samoupravnem sporazumu gozdnih gospodarstev in za lesno industrijo po samoupravnem sporazumu lesne industrije. Ločeno ugotovljeni kalkulativni osebni dohodki so povečani za skupen faktor stimulacije.
Dovoljeni osebni dohodki so bili povečani tudi za faktor inflacije 8,3%. Izplačani povprečni mesečni osebni dohodki za gozdarski del podjetja so bili 2858 din (z rezervnim skladom 2973 din), za lesno industrijski del podjetja 2415 din, za skupne službe 3459 din.
V	rezultatih 9 mesečnega poslovanja ni vključena udeležba na dohodku Slovenijalesa, ki se mora obračunati na osnovi sklenjene pogodbe.
Prav tako še ni obračunan 1% prispevek od nabavne cene gozdnih sortimentov iz gozdov v SR Sloveniji, ki ga plačajo TOZD s področja primarne mehanične in kemične predelave lesa po 23. členu zakona o gozdovih Ur. list SRS 26/74.
Za dobavo od 1. 6. — 30. 9. 1974 znaša 1% prispevek 399.620 din in tudi na 20% prispevek iz pozitivnega ostanka dohodka gozdarske proizvodnje ter republiški davek iz dohodka.
Pomanjkanje obratnih sredstev zmanjšuje likvidnost podjetja, ki je zahtevala posebno angažiranje strokovnih služb.
Vsi sprejeti ukrepi na izvršilnem odboru bi naj dolgoročneje vplivali na zmanjšanje potrebe po obratnih sredstvih in s tem na zboljšano likvidnost podjetja. V tej zvezi so se potrebe po obratnih sredstvih v mesecu septembru še dodatno povečale in s tem tudi primanjkljaj obratnih sredstev.
Skupaj so se potrebe po obratnih sredstvih povečale samo v septembru za 13.876/m ali za dodatnih 8%.
(Nadaljevanje na 4. strani)
RAZVOJ NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE
Kadar govorimo o razvoju delovne organizacije, je avtorju tega gradiva na voljo obširna, zanimiva, obenem pa precej odgovorna naloga. Vemo, da si vsak izmed nas, ki danes sestavljamo že velik delovni kolektiv, na svoj način predstavlja razvoj naše organizacije. Zanimiva bi bila tudi anketa, ki bi jo na tako vprašanje izvedli v naši delovni organizaciji Gozdarstvo in lesna industrija Slovenj Gradec.
Že ime naše delovne organizacije pove dejavnost, ki se je na tem področju opravljala že pred več sto leti. Saj so hol-carji, žamaštri in flosarji, naša slavna tradicija, ki je z obstojem in razvojem vsake delov-
ne organizacije tako tesno in življenjsko povezana. Na teh osnovah so se po osvoboditvi začeli prvi koraki združevanja in razdruževanja, ukinjanja manjših enot z namenom, da se ustanavljajo večje in močnejše enote s takimi organizacijskimi strukturami, ki so bile najprimernejše za hitrejše napredovanje — razvoj.
Pri tem dogajanju, ki ga opravlja vsaka generacija, je vedno vsem pred očmi napredek — razvoj v pozitivnem smislu.
Doseganje ciljev, kako z manj muke opravljati delo ta-, ko, da bodo vsi za delo sposobni ljudje z veseljem delali in odločali o uspehih in ne-
uspehih svojega dela, je tudi naša glavna naloga.
Ce bi malo podrobneje pogledali in razčlenili glavno nalogo, trdimo, da je z njo povezana:
1.	Izbira programa (delati to, kar zahteva tržišče, pripravljati pa se za to, kar bo tržišče zahtevalo).
2.	Izbira tehnološkega procesa (delati na tak način, ki je za naše razmere pravilno mehaniziran).
3.	Varstvo pri delu (urediti take delovne pogoje, ki ne bodo ob delu proizvajali takšnih ali drugačnih invalidov).
4.	Organiziranost v tem, da so zajeti naravni činitelji kot
so delovna sila in njena tradicija ter surovina.
5.	Ekonomičnost pa je nekakšen sestavek vseh dobrih in slabih strani, ki se morajo upoštevati in ovrednotiti ob vsaki napredni odločitvi.
Se veliko je momentov, ki so pri razvoju prisotni. Zal je vedno tudi več ali manj negativnih pojavov, ki vplivajo, da je razvoj — bolje rečeno — da so uspehi razvoja večji ali manjši.
OBDOBJE PRED ZDRUŽITVIJO GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE
Ce okarakteriziramo obdobje pred združitvijo za vsako dejavnost posebej s strani razvoja, potem lahko ugotovimo, da se je na obeh področjih veliko naredilo.
V gozdarstvu so se z velikim tempom izgrajevale gozdne ceste, ki so vsekakor najbolj vplivale na hiter razvoj ostale mehanizacije v eksploataciji in razvoju turizma, uvedle so se motorne žage, ki so zamenjale ročne žage. S hidravličnimi dvigali so odpadla težka dela ročnega nakladanja kamionov, z uvedbo mehaniziranega lesnega skladišča v Otiškem vrhu pa se je pričela tehnologije eksploatacije (saj bo postopno odpadlo ročno lupljenje in krojenje izdelkov v gozdu), povečal se bo efekt dela gozdnih delavcev, ki delajo še pod zelo neugodnimi delovnimi pogoji.
Posebno mesto dejavnosti v razvoju velja omeniti razvoj turizma na vsem področju našega podjetja. S tem se je v praksi pokazal rekreativni pomen gozdov in krajine, ki jo povsod še ne znajo dovolj ceniti — nasprotno z ostalim enostranskim razvojem uničujejo to naravno dobrino. Predvsem z zimskim dolinskim sistemom žičnic je vsakemu zaposlenemu omogočena zimska rekreacija, saj so smučarske vlečnice postavljene v vsaki
(Nadaljevanje na 5. strani)
Ob sortirni liniji na našem centralnem lesnem skladišču v Otiškem vrhu

(Nadaljevanje s 3. strani)
Koeficient obračanja vseh obratnih sredstev v vrednostnem obsegu poslovanja znaša le 2,80 “/o. To pomeni, da ne obrnemo tekom leta naša obratna sredstva niti trikrat. Torej predolgo vežemo zaloge, terjatve in drugo.
S tem je podjetje postalo dejansko nelikvidno, saj nismo več sposobni sproti — ob roku zapadlosti poravnati naših obveznosti do dobaviteljev blaga in storitev, do bank za zapadle kredite in obveznosti tujim izvajalcem investicij.
Dobro doseženi rezultati za 9 mesecev zelo ugodno vplivajo na zmanjšanje nelikvidnosti, saj dobiček začasno koristimo kot obratna sredstva. Prav tako začasno koristimo še neizkoriščena investicijska sredstva iz amortizacije, ki pa se iz meseca v mesec hitro zmanjšujejo. Konec septembra znašajo le še ND 8987/m. Še konec avgusta so znašala ta sredstva 19.021/m, prav tako se zmanjšujejo sredstva sklada skupne porabe ter stanovanjska, ker jih sproti koristimo za planiranje potrebe.
Terjatve do kupcev znašajo 30. 9. 1974 ND 93.472/m.
Od skupnih terjatev znaša dolg Slovenijalesa 30. 9. 1974 ND 70.978/m.
Napram Slovenijalesu so bili zlasti v zadnjem času po sprejetju ukrepov izvajani zelo ostri ukrepi za izterjavo, vendar nismo uspeli pri sicer višjem prometu dolgo znižati za več kot ca. pol milijarde starih din.
Večji problem likvidnosti predstavlja v podjetju v zadnjih mesecih odplačilo izvoznih kreditov pri banki, ki jih ni mogoče obnoviti z novo dokumentacijo o izvozu zaradi stagnacije prodaje v izvoz. Tako podjetje trenutno potrebuje 2-krat več obratnih sredstev.
Devizno — podjetje še nima problemov in so ustvarjena sredstva retencije višja od porabe. Vendar zaradi stagnacije prodaje v izvoz pada tudi delež ustvarjenih deviznih sredstev. Konec 30. 9. 1974 smo tako ustvarili le 55®/o planiranih sredstev retencije, kar pa zadostuje za vse devizne obveznosti letos.
Ob potrditvi periodičnega obračuna so samoupravni organi sprejeli sklepe, ki naj bi pripomogli k izboljšanju poslovanja. Zavedati se moramo, da bodo sklepi in ukrepi samo takrat učinkoviti, če se bomo vsi člani kolektiva podrejali skupnim interesom.
Šef gosp. rač. sektorja Poldika Bezlaj, oec.
Ali je kdo pod tovorom...? — Foto: A. Klemenšek
Pregled celotnega dohodka in števila zaposlenih
Celotni dohodek
Število zaposlenih
o
3
k
II
tuO c/a
OJ
S 'G
O) G
‘rt
P<
G
-a§
!§ l-d
StS «J.S
‘S1
Oi
G
■S
1970	86,036.271	68,722.571	154,758.842	100	851	563	1414	100
1971	96,369.201	82,789.255	179,158.456	116	821	609	1430	101
1972	108,103.607	101,970.628	210,074.235	136	815	674	1489	105
1973	142,499.554	187,939.431	330,438.985	214	836	921	1757	124
Ocena
1.1974 176,807.000 350,487.000 527,294.000 341	2012 142
Opomba: V oceni za leto 1974 so v celotnem dohodku všteti premiki med TOZD gozdarstva in TOZD žag ter tovarno ivernih plošč, da je celotni dohodek leta 1974 primerljiv s preteklimi leti.
(Nadaljevanje s 4. strani) dolini oziroma središču naših temeljnih organizacij združenega dela.
Nadaljnja razvojna usmeritev gozdarstva je bila soinve-sticija pri izgradnji tovarne ivernih in oplemenitenih plošč z namenom, da se vsa manjvredna surovina na tem področju predela in s tem odpre skupaj z lesno industrijo možnost še hitrejšega razvoja obeh dejavnosti.
Lesnoindustrijska dejavnost je skrbela za koncentracijo žagarske industrije ter mehanizirala v obliki rekonstrukcije le-te.
Po letu 1969 pa je v okviru srednjeročnega razvojnega
programa pričela z investicijami v finalno proizvodnjo, s tem da se je usmerila predvsem v kvalitetno stavbno pohištvo (furnirana vratna krila, podboji, obloge in finalizirana intro okna). Skupaj s tedanjim Gozdnim gospodarstvom je izgradila Tovarno ivernih in oplemenitenih plošč v Otiškem vrhu ter sodelovala pri investiranju mehaniziranega lesnega skladišča prav tako v Otiškem vrhu.
Iz naslednjega tabelarnega pregleda so razvidne nekatere glavne značilnosti dosedanjega stanja in razvoja obeh dejavnosti od leta 1970 pa do združitve in predvidevanja za leto 1974, tj. prvo leto po združitvi.
Po dotedanjem delu in poslovnih odločitvah obeh dejavnosti je bilo pričakovati tudi združitev, da bi že prej načeta skupna vlaganja dajala še boljše rezultate. Ta želja vseh zaposlenih se je v lanskem letu tudi uresničila, saj že skoraj eno leto stopamo gozdarji in lesarji skupaj — tako kot smo si želeli. Združitev obeh podjetij navajam zato, ker smo že v elaboratih za združitev obeh podjetij napisali, da bo tudi enotno načrtovan razvoj lahko hitrejši, zaradi združitve misli in denarja. Znano je, da je v letošnjem letu bila izvedena še ena integracija, in to z Novo opremo.
RAZVOJ DANES IN JUTRI
Ker se izteka obdobje srednjeročnega razvojnega programa lesne industrije, enako tudi za gozdarsko dejavnost, bomo morali izdelati nov program srednjeročnega razvoja enotnega podjetja, ki bo zajemal vsa dogajanja v razvoju podjetja, ki jih ne vsebuje desetletni gozdno gospodarski načrt.
Današnji razvoj lahko oka-rakteriziramo kot izpolnjevanje zastavljenih tehnologij v cilju povečanja kapacitet, produktivnosti in varnosti (TOZD Pameče, TOZD Prevalje, TOZD gradnje in turizem, TOZD tovarna ivernih plošč Otiški vrh), doseganje planiranih učinkov po investicijskem programu (TOZD Prevalje) ter uvajanju novih tehnologij (TOZD mehanizirano lesno skladišče Otiški vrh) proizvodnje tramov in tanke linije lupljenja.
V naslednjem srednjeročnem razvojnem programu pa bomo morali upoštevati že dosedanje dogovore in priporočila družbenopolitičnih in strokovnih forumov, želje posameznih TOZD ter možnosti podjetja kot celote.
Najbrž ni skrivnost, če se vsak izmed nas seznani z osnovnimi koncepti za sestavo takega programa. Doslej nam je znano, da bi z izgradnjo lesne predelave na novi lokaciji v Radljah povečali pro-
gram novega stavbnega pohištva najprej na 200.000 enot (oken). Na tej lokaciji bi uredili tudi mehanizirano lesno skladišče za	50—60.000 m3
gozdnih sortimentov ter žagal-nico za 25—30.000 m3 oblovine, ki bi jo predelali kvalitetnejše kot navadne komercialne žage.
Na TOZD Mušenik bi rekonstruirali žagalnico in uvedli lupljenje in krojenje sortimentov.
Na TOZD žaga in TOZD centralno lesno skladišče Otiški vrh bi uredili tehnološko povezavo obeh proizvodnih linij, ob tem pa rešili še transport surovin za iverko ter preučili smotrno uporabo lubja, ki odpada pri lupljenju. Na tem kompleksu bi še povečali kapaciteto lupljenja in razreza v žagi, če bi uspelo ukiniti žago v Mislinji še v tem obdobju, v zamenjavo pa bi bilo treba v Mislinji izgraditi drugo lesno predelavo.
Z uvedbo linije tramov v Otiškem vrhu se odpira tudi nadaljnja možnost predelave le-teh v gotove konstrukcije, pa tudi industrijska proizvodnja le-teh je pri nas šele v začetku.
Finalizacija naših surovin naj v prihodnjem obdobju postane naš cilj.
Alojz Osrajnik, dipl. inž. les.
Pobočje — Foto: A. Broman
Pregled količinske proizvodnje po letih
		Količinska proizvodnja v ]				letih
Vrsta izdelka	mere3		O 2	H 2	S 2	2	ocenjeno 1974
Žagan les	m3	65.380	69.390	58.897	65.160	73.000
Ladijski pod	m3	6.360	6.864	5.410	678	600
Obrezline	prm	30.909	32.638	31.686	44.604	49.900
Ostala drva	prm	7.152	2.739	2.299	—	—
Zagovina skoblovina	prm	31.917	28.585	27.992	35.184	42.960
Kavč ogrodja	kom	9.833	9.726	12.736	13.661	16.000
Klasična vrata	kom	10.456	11.801	11.166	328	—
Klasična okna in balkonska vrata	kom	21.007	23.338	23.378	24.302	24.500
Panelne plošče	m3	5.204	4.324	2.574	250	—
Risalne deske	m2	18	—	—	—	—
Stenske obloge	m2	6.360	25.419	33.204	47.395	182.000
Vratni podboji iz furnirja	kom	2.095	6.984	26.923	38.025	31.937
Furn. vratna krila	kom	1.172	8.576	44.801	77.123	85.500
Slepi podboj	kom	—	449	—	—	—
Pragi	kom	—	2.856	756	—	—
Priprava furnirja	m2	—	—	—	272.563	305.367
Letve	kom	—	—	—	3.666	—
Iverne plošče — nav.	m3	—	—	—	26.667	61.500
Oplem. iverne plošče	m2	—	—	—	97.044	677.000
Masivni podboji	kom	—	—	—	—	1.000
intro in izolir okna	kom	—	—	—	—	12.000
Omarice za rolete	kom	—	—	—	—	3.000
Sečnja v družb. gozd.	m3	96.770	102.766	99.827	101.725	100.862
Sečnja v zaseb. gozd.	m3	110.840	107.326	101.050	104.136	109.662
Skupaj posek in odkup m3		207.610	210.092	200.876	205.861	210.624
DELO ORGANOV UPRAVLJANJA
Delavski svet in svet kmetov lastnikov gozdov Gozdarstvo in lesna industrija Slovenj Gradec je imel v času od 1. 7. do 30. 11. 1974 dve seji.
4.	seja delavskega sveta in sveta kmetov lastnikov gozdov
Od zadev, o katerih je delavski svet kmetov lastnikov gozdov razpravljal na tej seji, moramo omeniti zlasti:
—	poročilo o poslovanju podjetja v I. polletju, razprava in potrditev periodičnega obračuna za I. polletje 1974,
—	dal je soglasje za najetje kreditov za osnovna in obratna sredstva
—- podane so bile informacije o predlogu vskladitve obračunskih osnov po sistemu analitične ocenitve delovnih mest in osebne ocenitve delavcev,
—	potrjene so bile informacije o pripojitvi delovne organizacije »Nova oprema« Slovenj Gradec, s čemer so bili podani pogoji za skupno sodelovanje,
—	sprejet in potrjen je bil zaščitni znak podjetja in skrajšano ime firme. Za skrajšano ime firme se je odločil za ime LESNA,
—	razglasil je statut o spremembah in dopolnitvah statuta delovne organizacije
—	sprejet je bil pravilnik o zaščiti tajnosti
—	iz obveznega rezervnega sklada podjetja je bil odobren nakup obveznic federacije v znesku 200.000 din.
5.	seja delavskega sveta in sveta kmetov lastnikov gozdov
Na tej seji je delavski svet in svet kmetov lastnikov gozdov razpravljal in sklepal o naslednjem:
—	poročilo o poslovanju podjetja za 9 mesecev; razprava in potrditev periodičnega obračuna za 9 mesecev,
—	sprejeti so bili ukrepi za zagotovitev likvidnosti podjetja,
—	soglašal je z dogovorom o predčasnem izstopu iz skupnih naložb in retransfera vloženih Sredstev, sklenjenim med Gozdarstvom in lesno industrijo Slovenj Gradec in firmo Cre-dex Miinchen,
—	potrdil je informacije o pripravah za izgradnjo lesne industrije na novi lokaciji v Radljah,
—	dal je soglasje k investicijskim programom za tovarno ivernih plošč, tovarno oken Podvelka, turizem in tovarno pohištva Pameče s pripombo, da se predračuni investicijskih programov v nobenem primeru ne smejo prekoračiti,
—	potrdil je povečanje skupne vrednosti najemne pogodbe s firmo »Mietfinanz« za tovarno oken Podvelka, od 1,526.745
DM na 1,665.507, s koeficientom 13.0377 "Vo, kar znaša skupno odplačilo 2,605.728 DM s poletnim obrokom po 217.144 DM,
—	dal je soglasje za najetje kreditov za:
—	izgradnjo turist, objektov, zapadno Pohorje »Kopa«
—	izvedbo »sanacijskega programa za TOZD TP Pameče«
—	dodatno investicijo za tovarno oken Podvelka
—	za cesto Šendvid TOZD Radlje
— TIP Otiški vrh »Palman mlin«
— TP Prevalje, lužilni stroj
— CLS Otiški vrh, žaga ce-pilka
— Žaga Mušenik, lupilni stroj
— Žaga Vuhred, lupilni stroj
—	potrjen je bil sporazum s Koroško hranilnico in posojilnico Slovenj Gradec
—	sprejet je bil sklep, da Gozdarstvo in lesna industrija Slovenj Gradec pristopi k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi območne vodne skupnosti Drave, za podjetje kot celoto,
— Temeljnim organizacijam združenega dela je dal predlog, da razpravljajo in zavzamejo sklep o naj nižjem OD ter, da razpravljajo o povečanju nadomestil v času odsotnosti z dela zaradi bolezni in nesreč do 30 dni,
—	bila je imenovana komisija za pripravo elaborata za izvedbo pripojitve podjetja IMONT Dravograd h Gozdarstvu in lesni industriji Slovenj Gradec,
—	zaradi urejanja medsebojnih razmerij, ki izvirajo iz poslovnega sodelovanja, so bili imenovani predstavniki v organe Slovenijalesa, in sicer v poslovni odbor Slovenijalesa je bil imenovan Mihael Savinek, oec., namestnik glavnega direktorja, za njegovega namestnika pa Ciril Recelj, šef pro-
dajnega sektorja; v ostalih organih pa se bodo sej udeleževali po delegatskem principu, glede na področje, ki bo na posamezni seji obravnavano.
Izvršilni odbor podjetja je imel v času od 1. 7. do 30. 11. 1974 eno sejo.
5. seja izvršilnega odbora podjetja, dne 10. 9.
Na tej seji je izvršilni odbor med drugim razpravljal in sklepal o naslednjem:
—	predlagal je, da Gozdarstvo in lesna industrija pristopi k samoupravnemu sporazumu o štipendiranju učencev in študentov tako kot so temeljne organizacije združenega dela sklepale, vendar sredstva ne bremenijo rednega plana izobraževanja, pač pa gredo v breme dohodka,
—	predlagal je, da delavski svet podjetja sprejme ukrepe za zboljšanje likvidnosti podjetja,
—	bila je imenovana komisija za izbiro najugodnejšega dobavitelja za dobavo investicijske opreme ali najugodnejšega izvajalca investicijskih del in komisija za pripravo investicijskega programa za izgradnjo lesne industrije na novi lokaciji v Radljah ob Dravi,
—	imenoval je centralno inventurno komisijo
—	odobril je denarna sredstva v višini 3800 din za nabavo diplom, pokala in nagrade za gasilsko tekmovanje
Svet kmetov lastnikov gozdov je imel sejo 22. 11. 1974, vendar zaradi premale udeležbe članov sveta, saj je bilo od 12 članov prisotnih samo 6, ni sklepal o zadevah, ki so bile predvidene za to sejo, temveč se je samo seznanil o pripravah za združitev Gozdarstva in lesne industrije Slovenj Gradec in Kmetijskih zadrug ter o pripravah za ustanovitev obratov za kooperacijo.
Na seji so prisostvovali tudi direktorji KZ Slovenj Gradec, Dravograd, Vuzenica in Prevalje ter direktorji TOZD gozdarstvo Dravograd, Črna, Slovenj Gradec, Ravne in Radlje.
Erika Pečnik
Vesti iz TOZD gozdarstvo Dravograd
V	mesecu novembru 1974 smo imeli sejo delavskega sveta, sveta kmetov lastnikov gozdov ter kolektivni sestanek TOZD gozdarstva Dravograd.
Na vseh sestankih smo obravnavali rezultate devetmesečnega poslovanja in druge tekoče zadeve.
Do konca oktobra smo posekali v DS 4.968 m3 od planiranih 5.148 m3, kar pomeni, da imamo do konca leta za posekati le še 180 m3.
V	tem času smo oddali 4.623 m3 in nam ostane do izpolnitve plana še 545 m3. Ker imamo dovolj kapacitet za spravilo in odvoz lesa, bomo te obveznosti zlahka dosegli. Tudi v NS imamo v zadnjih dveh mesecih za odkupiti le še 600 m3.
Analizirali smo efekte pri pridobivanju lesa in ugotovili:
—	da smo septembra posekali 611 m3, povprečna norma je bila 5,68 m3, doseg norme 102'Va
—	da smo oktobra posekali 643 m3, povprečna norma je bila 5,15 m3, doseganje pa 118 %>
Gojitvena dela smo do konca oktobra opravili v DS 75l0/o od planiranih, v NS pa 93 “/o. Tudi na tem področju dela bomo letne obveznosti lahko izpolnili.
Naš kolektiv se je v oktobru povečal za 3 člane. Na novo smo sprejeli Lorber Franja in Urih Vinkota, ki sta končala gozdarsko šolo v Radljah ter Pesičar Antona iz Libeliške gore, ki je prišel k nam iz Železarne Ravne.
Vsem želimo v naši delovni skupnosti prijetno počutje.
V	celoti bo izpolnjen tudi letni investicijski plan na področju gradnje cest. Zgrajene so že ceste Sv. Križ—Lipovnik v dolžini 3,5 km, Vraški jarek —Ladinšek v dolžini 2 km v Kozjem vrhu, Oskrd—Gril— Ridl v Libeliški gori — dolžina ca. 4 km.
V	gradnji pa je še cesta Juvan—Siler v dolžini ca. 5,5 km ter priključek k Luču in An-drejniku v Goriškem vrhu.
Zal pa so ostala neizkoriščena sredstva planirana za gradnjo poslovne stavbe. V celem letu nismo uspeli priti dalj kot do lokacijskega dovoljenja za gradnjo.
Upamo na razumevanje ostalih TOZD v našem podjetju, da nam bodo v letu 1975 posodile manjkajoča investicijska sredstva za izgradnjo poslovne stavbe.
Direktor TOZD gozdarstvo Dravograd Tone Modic, dipl. inž. gozd.
PODELITEV PRIZNANJ OB JUBILEJU DELA
TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA IN DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB GOZDARSTVO IN LESNA INDUSTRIJA SLOVENJ GRADEC SO OB DNEVU REPUBLIKE PODELILE PRIZNANJA ČLANOM ZA 10- IN 20-LETNO DELO PRI PODJETJU.
TOZD Gozd. Slov. Gradec		TOZD Žaga Mislinja		
Kotnik Jože	za 20 let	Korošec Anton	za	20 let
Škorjanc Franc	za 20 let	Krebl Slava	za	20 let
Vivod Avgust	za 20 let	Pečečnik Franc	za	20 let
Zabičaj nik Ferdo	za 20 let	Turjak Rado	za	20 let
Vončina inž. Maks	za 10 let			
Tretjak Štefan	za 10 let	TOZD Žaga Mušenik		
Javornik Franc	za 10 let	Fortin Filip	za	20 let
TOZD gozd. Mislinja		Goličnik Angela	za	20 let
		Kalčič Jože	za	20 let
Rozman Fanika	za 20 let	Kašuba Slavko	za	20 let
Klemenc Anton	za 10 let			
Repuc Pavel	za 10 let	TOZD Žaga Vuhred		
Sajtl Viktor	za 10 let	Praper Franc	za	10 let
Tasič Ludvik	za 10 let	Hartman Nikolaj	za	10 let
TOZD gozd. Ravne na Koroškem		TOZD tovar. poh. Pameče		
Capelnik Mirko	za 20 let	Aberšek Franja	za	20 let
Kotnik Marija	za 20 let	Bricman Ivan	za	20 let
Petrič Anton	za 20 let	Bricman Matilda	za	20 let
Žmavcer Alojzija	za 20 let	Gril Angela	za	20 let
Fortin Viktor	za 10 let	Kamnik Marija	za	20 let
Juteršek Peter	za 10 let	Krevh Franc	za	20 let
Kopmajer Edi	za 10 let	Koletnik Marija	za	20 let
Pogorevc Jože	za 10 let	Popič Valentin	za	20 let
		Paradiž Julka	za	20 let
TOZD gozd. Črna na Koroškem		Vošner Stanko	za	20 let
Fortin Albin	za 20 let	Vratar Franc	za	20 let
Srebre Maks	za 20 let	Golob Franc	za	20 let
Zaže Ivan	za 20 let	Kerčmar Anica	za	10 let
Zaže Rafael	za 20 let	Paradiž Elerija	za	10 let
Pečovnik Jože	za 10 let	Stumpel Leopold	za	10 let
Srebre Ivan	za 10 let			
		TOZD tovar. stav. poh. Radlje		
TOZD gozd. Dravograd		Pažek Ivan	za	20 let
Knez Ferdo	za 20 let	Vaukman Katica	za	10 let
Piki Pavla	za 20 let	Brezovnik Maks	za	10 let
Ravnjak Franc	za 20 let	Mozer Avgust	za	10 let
Gracej Ivan	za 10 let	Lipuš Kristjan	za	10 let
Laznik Viktor	za 10 let			
Prilasnik Ivan	za 10 let	TOZD tovar. oken Podvelka		
TOZD tovar. p oh. Prevalje		Gradolnik Vida Grubelnik Jože	za za	20 let 20 let
Jakob Ivan	za 20 let	Hartl Slavko	za	20 let
Fortin Franc	za 10 let	Kajzer Štefka	za	20 let
Komar Alojzija	za 10 let	Kališnik Ferdo	za	20 let
Koprivnik Adolf	za 10 let	Mevc Viktor	za	20 let
Obretan Jože	za 10 let	Miglič Hubert	za	20 let
Prikeržnik Franc	za 10 let	Mori Jože	za	20 let
Kos Jože	za 10 let	Padušek Dragica	za	20 let
Skobir Franc	za 10 let	Praprotnik Franc	za	20 let
		Ropret Ivan	za	20 let
TOZD Gozd. Radlje ob Dravi		Ropret Slavka	za	20 let
Srriid Rudolf	za 20 let	Rošker Leopoldina	za	20 let
Tretjak Bernard	za 20 let	Serčič Miha	za	20 let
Tretjak Jože	za 20 let	Sušek Marija II	za	20 let
Valenti Stanko	za 20 let	Sušek Marija I	za	20 let
Vidmar Franc	za 20 let	Vegič Marija	za	20 let
Ajtnik Feliks	za 10 let	Ahej Anton	za	10 let
Butola Adolf	za 10 let	Glazer Štefan	za	10 let
Germut Lenart	za 10 let	Gradišnik Alojzija	za	10 let
Grizold Stanko	za 10 let	Grdadolnik Ema	za	10 let
Hafner Ivan	za 10 let	Grdadolnik Ivan	za	10 let
Hren Alfonz	za 10 let	Grubelnik Jožefa	za	10 let
Hribernik Rudolf	za 10 let	Habit Amalija	za	10 let
Kremljak Viktor	za 10 let	Hrastnik Dominik	za	10 let
Kun Roman	za 10 let	Kajzer Ana	za	10 let
Pečoler Jakob	za 10 let	Kajzer Juljana	za	10 let
Karlatec Jože	za 10 let	Kališnik Marija	za	10 let
Prot Ignac	za 10 let	Karlatec Ivan	za	10 let
Pušnik Franc	za 10 let	Kašman Rozika	za	10 let
Urh Marko	za 10 let	Koren Terezija	za	10 let
Vilar Zdravko	za 10 let	Krivograd julijana	za	10 let
Vrhovnik Marjana	za 10 let	Kunej Rozina	za	10 let
Založnik Franc	za 10 let	Maher Marija	za	10 let
Martinčič Franc	za	10 let
Mazaj Amalija	za	10 let
Medved Marija	za	10 let
Miglič Milka	za	10 let
Mihelj Ana	za	10 let
Mumel Ivan	za	10 let
Planinšič Alojz	za	10 let
Planinšič Marija	za	10 let
Pliberšek Ivan	za	10 let
Pokeržnik Marija	za	10 let
Praznic Cvetko	za	10 let
Ričnik Anton	za	10 let
Roškar Cilka	za	10 let
Smolar Ivan	za	10 let
Smolnik Mirko	za	10 let
Sušek Slavko	za	10 let
Šatur Peter	za	10 let
Sintič Stane	za	10 let
Šlaher Stanko	za	10 let
Švajger Janko	za	10 let
Urnsut Filip	za	10 let
Valente Ivan	za	10 let
Višner Marija	za	10 let
Vomer Franc	za	10 let
Znajden Fanika	za	10 let
Zver Jožefa	za	10 let
TOZD tovar. iver. plošč Otiški vrh		
Koprivnikar Franc	za	20 let
Rebernik Karel	za	20 let
Uršej Franc	za	20 let
Bukovec Franc	za	10 let
Koren Janez	za	10 let
Pirkmaier Saša	za	10 let
Potočnik Tone	za	10 let
Pasarič Rudolf	za	10 let
Strmčnik Jože	za	10 let
Sovine Anton	za	10 let
Vogrin Rudolf	za	10 let
TOZD gradnje in turizem.	Sl.	Gr.
Volmajer Dušan	za	10 let
TOZD transport in servisi Sl. <		Sr.
Vrhovnik Ivan	za	20 let
Waltl Ivan	za	20 let
Korat Dominik	za	10 let
Pačnik Anton	za	10 let
Stramec Štefan	za	10 let
TOZD CLS Otiški vrh Garnuž Mirko	za	20 let
Popič Franc	za	20 let
Slemnik Karel	za	10 let
Pačnik Dominik	za	10 let
Krivonog Ivan	za	10 let
Delovna skupnost skupnih služb		
Klobas Marina	za	20 let
Pajžlar Franc	za	20 let
Pučko Jože	za	20 let
Tovšak Minka	za	20 let
Berdnik Anton	za	10 let
Sekavčnik Jožica	za	10 let
Vrbnjak Angelca	za	10 let
Waltl Jožica	za	10 let
Za 20-letno delo pri podjetju bi morala prejeti priznanje tudi dipl. inž. gozd. Janez Koželj, Sekirija Josip, TOZD gozdarstvo črna, pa za 10 let dela pri podjetju, ki sta bila pomotoma izpuščena in jima bo to podeljeno naknadno.
Obema se za pomoto opravičujemo.	Erika Pečnik
Svečana proslava ob 29. novembru-Dnevu republike v TOZD Nova oprema Slovenj Gradec
V tovarni oblazinjenega pohištva Nova oprema v Slovenjem Gradcu je osnovna sindikalna organizacija organizirala proslavo za člane kolektiva v počastitev dneva republike. Istočasno je združila to proslavo z jubilejno svečanostjo delavcev, ki so praznovali svoj delovni staž v podjetju za 10, 15, 20 ali 25 let dela.
10 let dela v podjetju je praznovalo 12 delavcev, 15 let 25 delavcev, 20 let dela 1 delavec in 25 let dela 1 delavec.
Na proslavi sta spregovorila o pomenu Dneva republike to-
Slavko Klakočar
variš direktor Zmagoslav Pariš, dipl. inž. gozd., in predsednik sindikalne podružnice tovariš Franc Zorman.
Jubilantom pa je prvi čestital direktor podjetja tovariš Zmagoslav Pariš, dipl. inž. gozd., nato predsednik zbora delavcev tovariš Karel Bric-man, predsednik UO tovariš Mirko Ramšak in predsednik sindikalne podružnice tovariš Franc Zorman. Po končani slovesnosti smo jubilantom izročili nagrade za dolgoletno delo, in to:
—	za 10 let dela v podjetju 1000 dinarjev vsakemu delavcu,
—	za 15 let dela v podjetju 1500 dinarjev vsakemu delavcu,
—	za 20 let dela v podjetju 2000 dinarjev in
—	za 25 let dela v podjetju 2500 dinarjev.
Tovariš Slavko Klakočar se je ob sprejemu nagradu za najdaljši staž v kolektivu zahvalil ter na kratko orisal razvojno pot podjetja od ustanovitve pa do danes. Poudaril je, s kakšnimi težavami se je kolektiv srečeval v svojem 25-letnem obstoju ter pozval celotni kolektiv, da naj še nadalje sleherni delavec izpolnjuje svoje delovne naloge na svojem delovnem mestu, kajti le na ta način bomo lahko dosegli svoje zastavljene cilje.
Podrobneje je opisal izvrše-nje plana v prvih devetih mesecih poslovanja.
Bernard Rutnik
Skupina delavcev, ki obhajajo 10-letni jubilej
PREGLED NAJVAŽNEJŠIH PODATKOV POSLOVANJA
Tek.	_ št.	Opis	30. 9. 1973	Struk. •/•	Plan 1974	Struk. •/•	30. 9. 1974	Struk. •/o	Indeks 74/73	Izpol. plan 1974
STRUKTURA DOHODKA								
1. Celotni dohodek	26,471.144	100,0	66,059.850	100,0	48,146.055	100,0	181,9	72,9
2. Porabljena sred.	19,961.680	75,4	48,723.448	73,8	35,098.825	72,9	175,8	72,0
3. Dohodek za razdelitev	6,509.464	24,6	17,336.402	26,2	13,047.230	27,1	200,4	75,3
4. Pogodbene obveznosti	839.297	3,2	1,264.000	1,9	689.069	1,4	82,1	54,5
5. Zakonske obveznosti	497.273	1,9	1,259.919	1,9	1,315.540	2,7	264,6	104,4
6. Osebni dohodki bruto	4,973.361	18,8	10,575.086	16,0	7,486.036	15,6	150,5	70,8
7. Ostanek dohodka	199.533	0,7	4,237.397	6,4	3,556.585	7,4	178,5	83,9
DELITVENO RAZMERJE								
8. Dejansko (OD : skladi)		96,1 : 3,9		71,4 :28,6	67,8 :32,2			
9. Brez odstopanj		96,1 : 3,9		82,5 :17,5	78,1 :21,9			
10. Z odstopanji		74,3 :25,7		71,4 : 28,6	67,8 :32,2			
STOPNJA AKUMULATIVNOSTI								
Ostanek doh. in am. nad min.								
11. — na celotni doh.	2,1 %>		7,5 »/o		8,5 Vo		404,8	113,3
12. — na vlož. posl. sred.	2,5 Vo		14,2 Vo		12,2 Vo		488,0	85,9
OSTALI PODATKI:								
13. Število zaposlenih								
— na podi. ur	207		237		230		111,1	97,1
— dejansko število	210		237		228		108,6	96,2
14. Povpr. mes. OD iz del. doh.								
na zaposl. (iz ur)	1.913,76		2.613,28		2.542,80		132,9	97,3
15. Povpr. od za vse 1.73	1.982,89				2.542,80		128,2	
16. Povpr. izpl. OD	1.877,00		2.613,00		2.622,00		139,7	100,3
Skupina delavcev, ki obhajajo 15-letni jubilej
USTANOVITEV MLADINSKEGA
V TOZD Nova oprema Slovenj Gradec je bil 11. septembra letos ustanovljen mladinski aktiv. Izvolili so tričlanski izvršilni odbor.
Za predsednico mladinskega aktiva so izvolili tovarišico Jožico Založnik, zaposleno na delovnem mestu kuharice. Za sekretarja pa so izvolili tova-
riša Antona Hrasti j a, kvalificiranega ključavničarja in za blagajničarko tovarišico Mileno Plantev.
Od svoje ustanovitve pa do danes se je izvršilni odbor mladinskega aktiva sestal že dvakrat. Na sestanku so sprejeli enoletni program dela aktiva.
OBNOVLJEN AVTOPARK V TOZD NOVA OPREMA
V TOZD tovarna oblazinjenega pohištva »NOVA OPREMA« Slovenj Gradec so v mesecu oktobru nabavili 4 tovorne avtomobile, in to: 3 FORGONE in eno prikolico ter 1 poltovorni avto. Forgoni so znamke MARCEDES tip LP 1113/42 z DIESEL motorjem 6,59 ton. Na obeh zunanjih stenah FORGONA je veliki reklamni napis: Gozdarstvo in lesna industrija TOZD oblazinjenega pohištva »NOVA OPREMA« Slovenj Gradec, telefon 84 051 ter velik znak združenega podjetja »LESNA« Slovenj Gradec. Reklama na avtomobilih FORGONIH je izrednega pomena za celotno združeno podjetje, saj dostavljamo naše oblazinjene izdelke kupcem na vseh področjih Jugoslavije in inozemstvo.
Kolektiv »NOVA OPREMA« se je odločil za nakup avtomobilov FORGON zato, ker lahko svoje oblazinjene izdelke naložimo brez posebne pakirne embalaže (kartonov), katera embalaža je izredno draga. Podjetje »NOVA OPREMA« ima sedaj skupno 8 tovornih avtomobilov za prevoz oblazinjenega pohištva ter eno prikolico.
Avtomatik forgon
AKTIVA TOZD NOVA OPREMA
Kljub šele ustanovljenemu mladinskemu aktivu je že znal izvršilni odbor organizirati razne akcije, saj je že 12 mladincev sodelovalo en dan na Kozjanskem s prostovoljnim delom v septembru. Organizirali so tudi čiščenje okrog delovne zgradbe ter čiščenje novozgrajenih proizvodnih prostorov. Pri tej akciji je sodelovalo 14 mladincev in so opravili nad 120 udarniških delovnih ur.
Na koncu naj še seznanim mladinke in mladince našega aktiva, da si je mladinski
aktiv postavil letni plan dela, ki je zelo obširen in pester, zajema pa vsa ta področja: izobraževanje, delovanje v samoupravnih organih, sodelovanje v ostalih družbenopolitičnih organizacijah, sodelovanje z občinskim komitejem mladine, delovanje na kulturnem in rekreacijskem področju, sodelovanje z drugimi aktivi v temeljnih organizacijah, sodelovanje v mladinskih delovnih brigadah, če jih bo organiziral občinski komite ter področne j še informiranje mladincev v aktivu.
Bernard Rutnik
Izvršilni odbor mladinskega aktiva
SRNJAK
Karel Rošer z družino v novem stanovanju
LEPO
STANOVANJE DRUGI DOM
Pred 27 leti se je rodil visoko tam pod Glažuto. Otroška leta je preživljal tako kot vsi njegovi sovrstnkii. Le malokdaj ga je pot zanesla v dolino, v bližnje Mislinje. Ko je dopolnil 16 let, si je poiskal službo. Od tedaj je začel skrbeti zase. Osem let je zaposlen kot sekač pri TOZD gozdarstvo v Mislinji. To je Karel Rošer iz Mislinje. Od tam, kjer se je rodil — visoko pod Glažuto — se je letos preselil v lepo in moderno stanovanje, ki so mu ga dodelili v novem stanovanjskem bloku v Mislinji.
»Ne vem, kaj naj vam rečem. V tem stanovanju se počutim tako, kot bi se rodil še enkrat,« nam je jel pripovedovati. »Dve leti sem čakal na stanovanje, želja se mi je zdaj uresničila. Veste, prej sem stanoval v .Komisiji', v takšnem stanovanju, ki pa ni bilo stanovanju podobno. Velikokrat sem razmišljal, da v tem stanovanju ne bom mogel dolgo vzdržati z družino. Tu zgoraj smo bili brez elektrike, zato si nismo mogli zamisliti prav nobenega pralnega stroja ali hladilnika. Zato smo morali vse sproti kupovati. Največje težave pa so bile v zimskih mesecih. Zgoraj je zapadlo toliko snega, da včasih nismo mogli v dolino po cel mesec ali več.«
In kako se sedaj počutite v novem stanovanju?
»Skoraj nimam besed, da bi vam karkoli rekel glede novega stanovanja. Srečen sem v njem. Tu imam vse. Ko se utrujen vračam z vsakodnevnega dela, imam sedaj več časa za počitek. Tu imam televizijo, pralni stroj, hladilnik, skratka, nisem mislil, da bom kdajkoli dobil tako stanovanje. Sicer pa vam povem, če bi takšno stanovanje bilo v .Komisiji' pod Glažuto, bi ostal tam zgoraj. Tudi tam zgoraj je življenje lepo.«
Tu je le nekaj skroipnih besed, ki nam jih je povedal Karel Rošer, ko smo ga obiskali v lepem in novem stanovanju v Mislinji. Poleg njega so v tem lepem stanovanju našli svoj drugi dom tudi njegova žena Majda ter triletna hčerkica Jerica in dveletni sinček Aleš. Lepo jim je sedaj tukaj. Nikoli več ne bi zamenjali tega lepega stanovanja za tistega, v katerem so stanovali prej. Ob našem odhodu nam je Karel Rošer še dejal:
»Vsem tistim, ki so mi omogočili, da sem dobil lepo stanovanje, povejte, da se jim lepo zahvaljujem. To pa je tudi hkrati dokaz, da mi delavci včasih napačno mislimo, da smo pozabljeni od delovne organizacije.«
Zapis in slika: F. Jurač
Prvi jesenski podlesek je že pokukal iz zemlje in naznanil jesenski čas. Dež, ki je neprestano padal iz težkih oblakov je pregnal tudi divjad z hribov nižje v dolino.
Bilo je deževno jutro, ko sem se ozrla skozi okno na njivo, kjer raste detelja. Tam se je mirno pasel lep srnjak, kot bi vedel, da ni v bližini nobenega lovca. Ko sem ga opazovala, mi je spomin pohitel nazaj za trideset let, tja do vojne.
Bilo je meseca oktobra, leta 1944. Dekleta smo se dogovorile, da bomo imele mladinski sestanek v Javorju. Mladinska sekretarka Majda, nas je že čakala na dogovorjenem mestu, ko sva prešle še midve s Pavlo, smo šli na Dretnikov vrh. Tam je ob robu gozda rastla lepa košata smreka. Okrog tega drevesa smo se zbrale dekleta iz Žerjava, Javorja in Uršlje gore. Posedle smo po mehkem mahu, sekretarka Majda pa nam je začela deliti brošure in lepake. Pripovedovala nam je kako naša vojska napreduje in kako moramo mi mladinci pomagati kjer in kakor moramo. Iz nenana poči. Vse smo skočile, kot da bi že prvi strel priletel med nas. Mislile smo, da smo izdane in obkoljene od Nemcev. Ozrle smo se v smer strela. Iz gozda pa je prišel lep, velik srnjak, ta je stopil na suho vejo, ki je počila pod njegovo težo in nas prestrašil (strah ima pač velike oči).
Srnjak je malo povohal po zraku, ko je nas zagledal se je podvizal nazaj v gozd. Mi pa smo se smejale in druga drugi očitale kako smo plahe.
Posedle smo nazaj na svoja mesta in še dolgo ugibale, kako bi več pomagale trpeči domovini. Bile smo brez skrbi, saj nas je zvesto čuval borec Tim.
Se danes, ko zagledam srnjaka, mi spomin pohiti nazaj v tisti čas.
Štefka Melanšek
PRI UTKU V STROJNI JE POGORELO
Zvečer 22. avgusta tega leta je Utkova družina trudna posedla k mizi. Prilaznik Martin tj. Utkov gospodar je nekajkrat vstal izza mize in stopil na prag domačije, zaskrbljujoč zaradi nevihte, ki je divjala.
Komaj se je vrnil v izbo je rezko zabobnelo in v hipu je bilo v ognju gospodarsko poslopje. Popolnoma razsvetljena je bila Strojna, ta nič kaj razveseljiva svetloba je bila vidna tudi v Ravne.
Nemočni so obstali Utkovi in s solznimi očmi strmeli, kako je uničena s potom prepojena »otava«, žito, kako gi-ne delo pridnih rok.
Toda Utkovi so bili tokrat deležni posebne pozornosti in pomoči. Na kraj nesreče so prihiteli predstavniki SO Ravne, Krajevne skupnosti Prevalje, Kmetijske zadruge Prevalje in Gozdarstva Ravne. Tudi ti so za trenutek obnemeli pred čudno sliko. Od dosedanjega gospodarskega poslopja so ostali le črni sledovi.
Medsebojni dogovori in načrti, kako na novo postaviti gospodarsko poslopje so bili učinkoviti.
Tu je položila izpit solidarnost. Prav tokrat je bilo jasno dokazano, da kmetje niso zapostavljeni, da je skrb za njihov razvoj in napredek prisotna.
Koliko je to pomenilo za nesrečne, lahko povedo le oni.
Ne držijo več besede, ki jih je Utik izrekel na dan te nesreče »Pustil bom grunt in šel v dolino«. Prav ti navedeni predstavniki so mu dali ponovno voljo do kmetovanja. Razen teh so pokazala tudi druga podjetja veliko razumevanja za odpravo nesreče.
V. Gerl
Opomba uredništva:
Bralcem se opravičujemo za tako kasno objavo tega prispevka. Glasilo pač od avgusta naprej ni izšlo. Menimo pa, da je v njem toliko človeške resnice in veje iz njega taka solidarnost, da je vedno aktualen.
Kronični pljučni katar
Želim spregovoriti nekaj besed o obolenju, ki postaja vse bolj važno, odkar beležimo manj pljučnih turberkuloz. Tu mislim na kronični bronhitis in kronični pljučni katar.
Ta bolezen je v vseh razvitih deželah najpogostejša kronična pljučna bolezen, ki ji botruje na eni strani onesnaženo človekovo okolje, na drugi strani pa zdravju škodljive življenjske razvade. Bolezen, ki je v srednji in starejši življenjski dobi že kar vsakdanja, spoznamo po več let trajajočem stalnem kašlju in sluzavem ter bolj ali manj gnojnem izmečku.
Bolniki sami imajo kronični bronhitis neredko bolj za nadlogo kot za pravo pljučno bolezen. Pomemben razlog za omalovaževanje te bolezni je tudi v tem, da veliko bolnikov pozna vzrok za vsakodnevni, zlasti jutranji kašelj in izkaš-ljevanje, ker pa tega vzroka nočejo odstraniti, raje potrpežljivo prenašajo in podcenjujejo bolezenske znake tako začetnega kot napredujočega kroničnega pljučnega katarja. Bolezen je predvsem pomembna zaradi vpliva na delazmož-nost, kasneje na invalidnost in v končni fazi tudi na umrljivost. Zdravstveni delavci dobro vemo, da je kronični bronhitis zlasti v zimskih mesecih razlog za veliko število izostankov z dela. Pri tem moramo seveda upoštevati, da je kronični bronhitis ena tistih bolezni, ki najbolj okvarijo funkcijo pljuč in kasneje srca ter zmanjšujejo delazmožnost. Na Angleškem recimo je bil kronični bronhitis še pred nedavnim bolezen, ki je povzročala največ smrti na leto.
Naša pljuča so edini notranji organ, ki je stalno v direktnem stiku z atmosfero in z vsemi škodljivimi snovmi, ki nas obdajajo. Razni plini in tudi razni majhni delci trdnih snovi bodo pri vsakem vdihu vstopali v naša dihalna pota in pri tem lahko okvarili tanko in občutljivo steno pljučnih mehurčkov na tem mestu, kjer se izmenjujejo plini med vdihanim zrakom in krvjo. S tem so dani pogoji, da se ob prisotnosti bakterij, ki jih itak imamo stalno v nosu in žrelu, razvije v pljučih infekcija, ki predstavlja že prvo komplikacijo kroničnega pljučnega katarja.
Zaradi stalnega draženja s škodljivimi snovmi, bodisi zaradi prahu ali plinov, ki nas obdajajo, je v nekaj letih porušen obrambni mehanizem pljuč, pljuča se želijo znebiti odvečnih snovi, izločajo več sluzi, kar ima za posledico na eni strani slabšo izmenjavo plinov, na drugi strani pa stalen kašelj in izkašljevanje. V prvi fazi, ko gre samo za po-
večano produkcijo sluzi v pljučih in ko se stanje po iz-kašljanju te sluzi v jutranjih urah, preko dneva izboljša, se bronhitik lahko še povsem pozdravi, če poskrbi za to, da preneha vdihavati onesnaženi zrak bodisi na delovnem mestu, bodisi cigaretni dim. Temu enostavnemu kroničnemu bronhitisu se, kot rečeno, pogosto pridruži infekcija dihalnih poti, kar se posebno rado zgodi v hladnem letnem času. Sicer govorimo o prehladu, pomeni pa to isto kot vdor bakterij v dihalna pota pri tistih osebah, ki že bolehajo za kroničnim bronhitisom.
Ce traja navaden ali komplicirani kronični bronhitis dalj časa, nastopijo zaradi slabše izmenjave plinov in premajhne množine kisika spremembe na srcu. Tako se nam dostikrat zgodi, da nam sorazmerno mlad človek s kroničnim bronhitisom, ki dobi pljučnico kot komplikacijo tega bronhitisa, nenadoma umre ali se zdravi zaradi te pljučnice tedne in tedne, ker je pač srce zaradi dolgo let trajajočega kroničnega bronhitisa toliko prizadeto, da veliko prej odpove kot sicer pri zdravih pljučih.
Mislim, da je moja dolžnost, da na tem mestu opozorimo na tiste kronične dražljaje, ki povzročajo nastanek in kasneje tudi usodni razvoj kroničnega bronhitisa. Predvsem so to snovi v onesnaženem zraku na delovnih mestih v industriji in rudarstvu. Vpliv teh snovi na nastanek kroničnega bronhitisa je odvisen od njihove koncentracije v vdihanem zraku in od trajanja izpostavljenosti. Nadalje povzroča nastanek kroničnega bronhitisa komunalno onesnaženje zraka z žveplovim dioksidom in sajami, ki kronično dražijo sluznico dihalnih poti. Izredno velik pomen za nastanek kroničnega bronhitisa pa ima cigaretni dim, in sicer je ta pomen tako velik, da so vsi ostali vzroki sekundarnega značaja. Koncentracija trdih delcev v cigaretnem dimu je namreč več milijonkrat večja, kakor je bila v najhujši poznani katastrofi onesnaženja zraka v Londonu leta 1952, ko je v enem tednu umrlo 4000 bronhitikov. Prav zato je kronični bronhitis predvsem bolezen kadilcev in pomeni kajenje cigaret za vsakega kadilca v primerjavi z nekadilcem riziko krajšega življenja. Tisti kadilci, ki že imajo znake kroničnega bronhitisa, si zavestno podaljšujejo življenje, če prenehajo s kajenjem cigaret.
Za zaključek samo še naslednje: kronični bronhitis je torej pljučna bolezen, ki pričenja sicer s sorazmerno blagi-
mi bolezenskimi znaki, ki pa Sčasoma tako spremeni sluznico dihalnih poti, da okvari najprej pljučno, nato pa še srčno funkcijo. Bronhitis ni le zelo
Vsi dosedanji rezultati raziskovanj po vsem svetu so pokazali, da kajenje močno vpliva na zdravje. Pri kadilcih ugotavljajo prekomerno obolevanje in umrljivost v primerjavi z nekadilci. Ce bi pogledali, zaradi katerih obolenj ljudje, ki so kadilci, pretežno umirajo, bi ugotovili, da so v glavnem samo tri skupine obolenj: obolenj ožilja in srca, kronični pljučni katar in pljučni rak.
Zelo preprosta je ponazoritev, če poskušamo dati odgovor na vprašanje, kakšne možnosti za 65-letno starost imata 35-letni kadilec in 35-letni nekadilec. Dosedanji statistični podatki so pokazali, da jih umre v skupini nekadilcev zaradi najrazličnejših vzrokov do 65 leta 20%. V skupini 35-let-nih kadilcev pa ne bo doseglo 65 leta starosti 40—50%.
Številni strokovnjaki so se tudi pri nas v Sloveniji ukvarjali s problemom kajenja. Ugotovili so npr., da kadi med 45 in 60 letom starosti približno 30 % ljudi. Prevladujejo kadilci moškega spola. Najmanjši odstotek kadilcev je med kmeti, na drugem mestu so fizični delavci, najbolj močno pa so zastopani vsi drugi poklici. Na žalost je anketa pokazala, da kadi 10% osnovnošolskih otrok, 30% gimnazijcev in 40% di-
Motiv — Foto: A. Klemenšek
pogostna banalna bolezen ali samo neškodljiva nadloga kadilcev, ampak je eden od pogostih vzrokov prezgodnje invalidnosti in umrljivosti. Ta nacionalna patologija se bo zmanjšala le tedaj, če bomo opuščali navado kajenja in če bomo izboljševali čistočo naše komunalne atmosfere.
Prim. dr. Vlado Weingerl
jakov poklicnih šol. Podatki z ljubljanske univerze so pokazali, da kadi 40 % študentk in skoraj 50% študentov. Vedno bolj kadijo tudi ženske in mislim, da lahko že trdimo, da je kajenje med ženskami prav tako razširjeno kot med moškimi.
Problem prav gotovo ni preprost, saj moramo biti realni in priznati, da v kratkem času ni mogoče doseči pomembnejših uspehov za zmanjševanje števila kadilcev. Problem, pred katerim stoji naša družba in naši strokovnjaki, je dvojen: prvič, kako doseči in kaj storiti, da bi kadilci nehali kaditi, drugič pa, kako doseči pri mladini, da sploh ne bi začela kaditi. Naš program bi moral imeti pred seboj tri cilje: predvsem mora vzpodbujati mlade ljudi, da ne vzamejo v roke prve cigarete in da ne postanejo redni kadilci. Drugi cilj je, da poskusimo vse, da se sedanje število rednih kadilcev zmanjša; in tretjič, poskušajmo najti kompromis, kjer ni drugega izhoda, v manj nevarnih oblikah kajenja, to je v kajenju pip in cigar oziroma manj škodljivih cigaret.
Predvsem se mi zdi važno, začeti že pri vzgoji mladine. Ce hočemo doseči pri mladini vsaj majhne uspehe, moramo upoštevati vzroke, zaradi katerih se mlad človek odloči za kajenje. Eden najpomembnejših razlogov, da otrok začne kaditi, je vzgled pri starših. Izkazalo se je, da otroci kadilcev veliko več kadijo kot otroci nekadilcev. Kot nadaljnji razlog so raziskave pokazale, da otroci z manjšimi osebnostnimi kvalitetami in s slabšimi uspehi v šoli prej postanejo kadilci kot tako imenovani vzorni otroci. Vsak mlad človek si tudi želi, da bi postal v družbi enakovreden. Ker je danes cigareta tudi eden od simbolov odraslosti, posega mlad človek po njej, samo da bi navzven pokazal svojo enakopravnost. Ce hočemo torej, da bo mlad človek opustil kajenje ali celo ne bo začel kaditi, mora videti svoj vzor v družini in seveda pri svojih ki jih občuduje in spoštuje. Ce učiteljih ter sploh pri ljudeh, (Nadaljevanje na 12. strani)
VPLIV KAJENJA NA ZDRAVJE
Francka Jurjec
Zahtevno delo v podjetju, gospodinjska opravila in materinske skrbi le niso ustavile naše prizadevne delavke Francke Jurjec. Uspešno je opravila vse obveznosti na Višji tehniški varnostni šoli v Ljubljani in v juniju 1974 tudi diplomirala.
Na delovnem mestu varnostnega inženirja ji želimo uspešno delo.
Iskreno čestitajo delavci skupnih služb
(Nadaljevanje z 11. strani) ti ljudje ne kadijo, potem je to lahko razlog, da mlad človek sploh ne bo segel po cigareti.
Končno še nekaj besed o možnosti preprečevanja oziroma omejevanje kajenja pri odraslih. Izkušnje so pokazale, da je uspeh mogoč le tedaj, če se kadilec nenadoma odloči, da ne bo več kadil in pri tej odločitvi seveda tudi vztraja. Vsako postopno omejevanje kajenja cigaret nikoli ne pripelje do uspeha.
V prizadevanju za izboljšanje stanja v naših republikah so bili sprejeti na merodajnih zdravstvenih in družbenih republiških forumih sklepi o prepovedi reklamiranja tobaka in tobačnih izdelkov po radiu, televiziji in v tisku. S tem bi istočasno morali tudi doseči, da na televiziji ne bi nikoli nastopali v kakršnih koli razpravah ali na katerih koli sejah ljudje s cigareto v rokah ali ustih. Nadalje bo treba v tej borbi sprejeti priporočilo merodajnih strokovnjakov, da je potreba na cigaretnih škatlicah obvezno navesti tudi količino tobaka in katrana, poleg tega pa še opozorilni napis: »Cigareta je škodljiva vašemu zdravju.« V Ameriki npr. je bil ta dodatek na cigaretnih škatlicah veliko bolj učinkovit kot vse tehnike zdravstveno prosvetnih akcij.
Zdravstveni delavci se zavedamo, da z naštetimi ukrepi zaželenega cilja ne bomo še kmalu dosegli in da bo boj proti kajenju še dolgotrajen in obsežen, prav gotovo pa so številne akcije, ki jih zadnja leta podvzemamo, zadosten dokaz, da kaže družba dovolj zaskrbljenosti in dovolj prizadevanja za ohranitev zdravja naših ljudi.
Prim. dr. Vlado Weingerl
Pravljice o odpadkih
Lesna industrija in gozdarstvo naj bi končno dosegla boljše sodelovanje pri načrtovanju lesne predelave. Precej je namreč lesnih predelovalcev, ki v svojih razvojnih programih računajo na eno in isto gozdno zaledje. Skupne mase poseka v gozdovih namreč ni mogoče povečati v škodo prirastka. Takšne in podobne ugotovitve smo nedavno slišali na nekaterih sejah odborov pri skupščinskih zborih.
Prav gotovo bi se bilo treba tudi odločati za take razvojne programe, ki bodo težili k čimvečji končni fi-nalizaciji. Glede na odnose na mednarodnem trgu pa je pogosto tudi vprašanje za kaj se odločiti v domači predelavi in kaj graditi na uvozu. Recimo: ali je bolje porabiti les za iverice in uvažati celulozo in papir, ali je bolje obratno. Še posebej pomembno je, če v lesni predelavi začenjamo načrtovati realno, brez vznesenosti in navdušujočih napovedi.
Pri graditvi tovarn za proizvodnjo iveric, ki jih še kar naprej napovedujejo, smo v vseh dosedanjih investicijskih elaboratih brali, kako je vsa proizvodnja usmerjena na uporabo odpadnega, manj vrednega lesa. In laičnim ušesom se zdi zelo ohrabrujoče, če slišijo, kako bomo za precej vredne končne izdelke postrgali samo odpadke. Praksa kaže, da tovarne iveric lepo požirajo celulozni les, zelo malo pa je na skladiščih odpadkov iz gozdov, oziroma so samo v manjših količinah z žagarskih obratov, prav nič pa iz gozdov. Zakaj torej ni odpadkov?
Glede odpadkov menijo nekateri, da je bolje, če zaradi humusa ostanejo v gozdovih. Drugi, ki jih najbrž upravičeno, skrbi veliko odpadkov v gozdovih, sodijo drugače.
V kolikor gre res za množino odpadkov v gozdovih vsaj v nekaterih višinskih, bolj odročnih in zlasti kmečkih, odgovarjajo gozdarji, da niso javna služba, pač pa so organizirani podjetniško in morajo torej poslovati na podlagi ekonomske računice. Se pravi več dohodka je v vrednejših gozdnih proizvodih. Pobiranje odpadkov za lesno predelavo pa je zanje povsem nerentabilno početje, pri katerem gozdni delavci ne bi kaj prida zaslužili. Še manj pa kmetje, ki nimajo delovne sile.
Napovedi o uporabi odpadkov so torej bolj pravljice, ki vsebujejo lepe nauke, gradijo pa na zmotnih predpostavkah, da bo podjetniško organizirano gozdarstvo pod ceno zbiralo te odpadke in jih dajalo lesni predelavi, ki pa bo iz njih ustvarila drage in vredne končne izdelke v podobi iveric, natron papirja in tako naprej. Torej kratek stik. Ob njem pa bi morali vendarle vedeti, da je odpadkov v gozdovih kar precej in da jih tudi mnogo pokurimo pri žagarskih in predelovalnih obratih, da torej odpadki resnično so, le na skladiščih predelovalcev jih ni, ali pa jih je bore malo.
Ze samo to je eno od vprašanj, sicer ne najbolj pomembnih, ki sodi v pogovor med gozdarstvom in lesno predelavo. Vsekakor pa še bolj tiste količine zdravega tehničnega lesa, ki jih je letno kar 12 milijonov kubi-kov v Sloveniji in ki nam lahko dajejo vrednejšo končno predelavo ali pa izdelke, s katerimi imamo malo izgledov v mednarodni konkurenci. Res bi bilo prav, kot terjajo nekateri, če bi slovensko gozdarstvo in lesna predelava v tesnem sodelovanju ustvarila vzorec dolgoročnega in smotrnega gospodarjenja s tako dragoceno surovino, kot je les.
DRAGO VRESNIK
DELO, 13. 12. 1974
ANONIMNI
DELEGATI
Opustili smo prakso odbornikov, ki so odločali v imenu delovnih ljudi. Priborili smo si novo demokratično obliko odločanja — delegate. V obdobju priprav na delegatske odnose smo veliko teoretizirali in razpravljali, sedaj pa se lahko že ponašamo s prvimi izkušnjami. Povečini so zelo dobre. Nekaj slabosti, ki se ob tem pojavljajo pa je treba čimprej odpraviti.
Omeniti nameravam le problemček. Ko delegat prične razpravljati, ga večina ne pozna. Imamo anonimne delegate, za katere le malokdo ve, katero okolje zastopajo. To pa, mislim ni namen delegatskega sistema. Rešitev je jasna in tudi zelo preprosta. Vsak delegat naj se najprej predstavi in pove, kakšen delegat je, katero okolje delavcev zastopa, šele nato pa prične razpravljati. S tem bo kvaliteta razprave še boljša in tudi primerno opredeljena, saj bodo navzoči delegati le tako stopili iz anonimnosti.
J. ŠALER
Večer, 14. 12. 1974
Frančišek Zavašnik
V TOZD Nova oprema Slovenj Gradec je v novembru diplomiral za varnostnega inženirja tovariš Frančišek Zavašnik, rojen 27. januarja 1951 v Slovenjem Gradcu. Tovariš Zavašnik je opravil študij na Višji tehniški šoli v Ljubljani za kar mu kolektiv Nove opreme iskreno čestita. S tem je v predpisanem šolskem roku, pridobil kolektiv Nove opreme novega strokovnega delavca, ki bo izključno opravljal naloge s področja varstva pri delu in s tem dopolnil vrzel raziskovalnega dela, nesreč pri delu, kakor tudi na področju neposredne operativne tehnične kontrole z upoštevanjem predpisov o varstvu pri delu.
Bernard Rutnik
V mesecu septembru in oktobru je bilo sprejetih 35 delavcev
v TOZD NOVA OPREMA
Slovenj Gradec
V	septembru so bili sprejeti naslednji delavci:
Jože Kotnik, Marija Vun-derl, Ivanka Kraup, Franc Pačnik, Bernard Hudovernik, Franja Pogorevčnik, Marta Krenker, Danica Bedrač, Anton Pokeržnik, Branko Kranjc, Alojz Arih, Miran Klemen, Irena Slemenik, Milan Slanič, Andrej Hanžekovič, Peter Jaušnik, Anica Haber, Slavko Plešej, Marjeta Apač-nik, Alojzija Karo, Cvetka Popič, Dragomir Vožič in Marjan Jerala.
V	oktobru so bili sprejeti naslednji delavci:
Milan Pohovnikar, Ivanka Šprah, Danica Bart, Mustafa Catič, Ivan Pogorevc, Ivan Markuš, Hermina Pa j er, Frančiška Detečnik, Marjan Haber, Ivanka Poderčnik, Jože Teržan in Gerhart Topler.
V septembru in oktobru letos so sporazumno odšli iz TOZD Nova oprema Slovenj Gradec naslednji delavci: Janez Vogler, Milan Juvan, Anton Zvikart, Hermina Legat (redni študij na ekonomski fakulteti v Ljubljani), Vinko Repo točnik (redni študij na višji tehniški šoli v Mariboru), Marjan Krajnc (v JLA).
Bernard Rutnik
Pavel Pušnik
PAVEL PUŠNIK je mlad delavec pri TOZD gozdarstvo Črna.
Vojaški rok služi v Sarajevu. Rad se spominja dni, ki jih je preživel v šoli za gozdne delavce in svojih delovnih tovarišev iz TOZD.
Vsem pošilja lepe pozdrave.
ČESTITKE
MIRKU IZAKU čestitajo ob pomembnem življenjskem dogodku delavci skupnih služb.
• * *
BERNARDU PORIJU ob rojstvu hčerke iskreno čestitajo delavci skupnih služb.
PRI DELU
VARUJ
IN DRUGE
DOPISUJTE
V NAŠE
GLASILO
TUDI VI
Ludvik Vezovnik
V SLOVO LUDVIKU VE-ZOVNIKU
V	dokaj kratki dobi treh let je že drugič zamahnila smrtna kosa med naš kolektiv. Nismo še preboleli izgube našega tragično preminulega sodelavca Simona Kotnika, ko je 30. oktobra letos prispela bolestna novica — Vezovnik je umrl. Se dan pred smrtjo je opravljal svojo službeno dolžnost, ki jo je kljub bolezni z veseljem opravljal. Nikdar ni tožil o težavah svoje bolezni, ki ga je že dlje časa počasi, a vztrajno jemala v svoj objem in je kljub močni fizični naravi ni mogel premagati.
Bil je dober delavec, dober tovariš, ni bil godrnjač, vse tegobe je prenašal z neko mirnostjo, ki mu je verjetno bila že prirojena.
Rodil se je med zelenimi pohorskimi gozdovi pred 53 leti, gozdovom — lesu je ostal zvest vse do svoje prerane smrti. Že kot mlad fant se je zaposlil pri Gozdnem gospodarstvu v Podvelki. V letu 1963, ko si je izbral zakonsko družico iz našega kraja, so ga okoliščine privedle, da si je poiskal zaposlitev na našem bivšem lesno industrijskem obratu v Dravogradu. Tako je ob združitvi LIP in GG vseskozi član enega kolektiva, za kar smo mu hvaležni, saj je s svojim dolgoletnim vestnim delom dosti prispeval k razvoju našega podjetja.
Njegovo življenje ni bilo lahko, kot gozdni delavec je moral trdo prijeti za delo in se boriti z vsemi vremenskimi neprilikami. Prav tako si tudi pozneje na lažjem delovnem mestu ni mogel privoščiti oddiha, ker si je gradil dom in je bilo treba zopet resno prijeti za delo.
Kaj ni kruta usoda, v najboljših letih se marsičemu odpoveš, da bi užival sadove svojega dela na zrela leta in v miru in zadovoljstvu preživel zasluženi pokoj. Pa te ob prehodu na plačilo opehari za vse.
Prav tako je čudno naključje, da oba sodelavca počivata v naši neposredni bližini na šentjanškem pokopališču, kakor bi še v snu živela z nami.
Dragi sodelavec Ludvik, mi se ti še enkrat zahvaljujemo za tvoje dolgoletno delo in nesebično tovarištvo, spomin na tebe pa bo še dolgo ostal med nami.
Tvoji družini pa izrekamo iskreno sožalje.
V	imenu sodelavcev
M. K.
Alojz Skrlovnik
ALOJZ SKRLOVNIK
Letos so na šentflorjanskem pokopališču v Doliču položili k zadnjemu počitku 77-letnega Alojz Skrlovnika ali Lojzovega očeta, kot so ga poznali domačini iz Pake pri Mislinji. Bil je skromen, pošten in delaven. Njegova življenjska pot je bila vseskozi trda in težka, saj si je moral služiti kruh in preživljati svojo številno družino z delom v pohorskih gozdovih. Nikoli ni klonil, njegov življenjski cilj je bil vedno prisoten: delati in skromno živeti. Alojz Skrlovnik skorajda nikoli ni poznal počitka. Toda tudi danes ves izčrpan in zgaran ni klonil. Ni mogel biti brez dela. Kljub temu da mu je zahrbtna bolezen jemala moč in zdravje, je imel voljo do dela. Toda kruta smrt je bila močnejša.
V Skrlovnikovi družini se je rodilo 12 otrok, od tega 7 krepkih fantov. Vsi njegovi sinovi so si poiskali po vzoru svojega očeta poklic gozdnega delavca. Sinovi Ivan, Anton in Jože so zaposleni pri TOZD gozdarstvo Črna na Koroškem, sin Slavko pri TOZD Ravne na Koroškem, medtem ko sta sinova Justin in Miha (ta je invalidsko upokojen) zaposlena pri TOZD gozdarstvo v Vitanju.
Pokojni Alojz Skrlovnik je v letih 1918—19 sodeloval kot koroški borec, pa tudi med NOB je bil eden aktivnih sodelavcev in skoraj ni kraja na Pohorju in ljudi, ki jih pokojnik med NOB ni obiskal. Danes pridnega In skromnega Alojza Skrlovnika ni več. Letos februarja so pokopali njegovo ženo Marijo. Le nekaj mesecev za njo pa so poleg nje v grob položili še njega.
Vsi, ki smo ga poznali, ga bomo ohranili v najlepšem spominu, zato naj mu bo lahka domača zemlja.
F. Jurač
Ivan Kolman
ZADNJE SLOVO JE NAJTEŽJE
Ivana Kolmana smo sedemnajstega septembra letos pospremili na njegovi zadnji poti. To smo morali storiti veliko prezgodaj. Tragična smrt ga je objela v starosti komaj 32 let. Prišla je nepričakovano na poti iz Vuzenice, v neposredni bližini njegovega lastnega doma.
Ko smo Te, dragi Ivan, zadnjikrat spremljali in so odmevi častne godbe Tebi v pozdrav napolnili pohorske gozdove, nam je bilo zelo težko. Zadnje slovo je pač najtežje, posebno ko se poslavljamo od delovnega tovariša, ki nam je veliko pomenil. Veljal si za veselega človeka. Čeravno mlad, si kot kmečki furman, traktorist, avtoprevoznik itd. opravljal težka dela. Zaupanje v ljudi in volja do dela sta bili tvoji največji vrlini.
Zapustil si ženo in tri male otroke. Poln načrtov in delovne vneme si moral ustaviti uro življenja. S kolektivom TOZD gozdarstvo Radlje si vedno dobro sodeloval. Veliko kubikov lesa si zvozil s konji in traktorji iz naših gozdov. Zadnji dve leti pa si upravljal kamion.
Bil si dober gospodar in delavec, imel pa si tudi čas za svoje prijatelje, v družbi si rad pokramljal, v težavah pa si drugim rad pomagal.
Uspehi Tvojega dela se bodo dolgo poznali, v našem spominu pa boš ostal kot lik človeka-delavca, ki je veliko delal in z dobro voljo premagoval težave.
Kolektiv TOZD gozdarstvo Radlje globoko sočustvuje s sorodniki in znanci.
Martin Kranjc
Simon Hansi
HVALEŽNI SE TE BOMO SPOMINJALI
Prvi sneg, ki je pobelil vrhove in gozdove naših planin, nas je opozoril, da se zopet nekaj dogaja, da narava spreminja svoje obličje, da dobiva drugačno podobo in tako kot vedno, rahlja človeške vrste.
Nemalo smo bili presenečeni, ko smo mrkega in hladnega oktobrskega dne zvedeli:	Simon Hansi je
umrl! Kaj ...» mar je res? Saj vendar ni mogoče! Ja, res je. V dveh dneh hude bolezni je omagal.
Dragi Simon! Tvoja življenjska pot ni bila lahka. Izbral si si poklic čevljarja. Učil si se ga na Ravnah, vendar ga zaradi bolezni noge nisi mogel opravljati. Usmeril si se v lesno stroko kot merilec lesa, ki si ga opravljal vse do upokojitve leta 1966.
Čeprav so se oblike upravljanja in gospodarjenja z gozdovi često menjavale, Ti svojega dela nisi menjal. Služboval si Hirš-lerju, Golu, Veržunu, po letu 1946 pa raznim gozdarskim organom. Mimo tebe je šlo več reorganizacij, ki so se vrstile v gozdarstvu. Pri našem podjetju si delal okoli 12 let. Z ljubeznijo si opravljal svoje delo, rad si pomagal in svetoval sodelavcem. Ce se je kdo znašel v težavah, si ga znal potolažiti. Izkušen v svojem delu, si dajal napotke drugim, predvsem mlajšim od sebe. Uvajal si jih v pošteno delo.
Vsi, ki smo živeli in delali s Teboj, smo Ti hvaležni in sc Te bomo vedno spominjali.
Naj Ti bo lahka slovenska, koroška zemlja, počivaj v miru ob šumeči Dravi.
Ferdo Knez
IZ RADELJSKIH REVIRJEV
Smučišča so res dobra stvar
odslej v planini osamljen več ne bo gozdar
....za pomoč tu vedno bo dovolj ljudi
ako divja ga prašiča spet na drevo napodi.
.....v revirjih dveh kraljuje
pa ne mislite, da delo tare ga najhuje če pri kmetih ne bi bilo očarljivih hčera večkrat pred nočjo bil on bi doma.
(2esariada lf4
Letos je bila naj večja športna manifestacija lesarstva peta lesariada 74 v Ljubljani pod pokroviteljstvom poslovnega združenja LES. Tehnično izvedbo tekmovanj je prevzelo športno društvo Slovan, na čigar igriščih so tudi bila tekmovanja.
Lesariade 74 se je udeležilo 43 delovnih organizacij s 1700 tekmovalci, ki so tekmovali v malem nogometu, odbojki, kegljanju, streljanju, šahu in balinanju; ženske pa v odbojki, streljanju, kegljanju in v šahu. Tekmovanje je bilo 13. in 14. septembra. Naša moška vrsta je nastopila v vseh disciplinah, razen v balinanju, ženske pa niso igrale šaha.
Predvidene priprave naših reprezentanc so slabo izpadle, saj je čas dopustov segal skoraj do lesariade, nekaj krivde pa je tudi v tem, da so tekmovalci raztreseni po vsej Koroški, kar vpliva na intenzivnost skupnih treningov. Nazadnje pa je slabim obiskom treningov botrovalo tudi nepoznavanje kvalitete ekip, udeleženih na lesariadi, katerih kvaliteta je nadpovprečna.
V Ljubljano smo šli z optimizmom in novimi dresi. Drese smo žal lahko uporabili samo med tekmo, v otvoritveni povorki pa so lahko korakali le tisti, ki so imeli trenerke. Naši tekmovalci s privatnimi trenirkami in ostalo opremo, so delovali precej »pestro«. Pri otvoritveni povorki so sodelovali tudi pripadniki JLA, kot zastavonoše, korak pa je diktirala pihalna godba iz Vevč. Peto lesariado je odprl tovariš Petkovšek, generalni direktor Slovenijalesa.
Na vzorno pripravljenih igriščih so se pričela tekmovanja, ki so bila razporejena čez ves dan. Nogometaši so imeli predtekmovanje že v petek in so se žal uvrstili le na 23. mesto. Tekmovalo je 31 ekip. Odboj-
karji so v prvi tekmi s 15:0 v obeh setih premagali Lesonit. V naši ekipi je nastopal tudi odličen Oder, ki je pri vojakih, zato so tekmo na pritožbo No-volesa registrirali z 2:0 v korist Lesonita. To je bil precejšen handicap za naše tekmovalce, ki so v skupni uvrstitvi pristali na 9. mestu — tekmovalo je 16 ekip.
Zelo prijetno so presenetila dekleta v odbojki, ki so po celodnevnem tekmovanju pristala na odličnem četrtem mestu.
Kegljaška moška reprezentanca se je potila na precej trdem kegljišču, temu primerni pa so bili rezultati, saj so podrli manj kegljev, kot je njihovo poprečje. Od 39 nastopajočih skupin so zasedli 23. mesto.
Zenske so v kegljanju ostale na repu, to se pravi na 18. mestu.
Strelci so bili odlični četrti in so za prvo skupino zaostali samo za 18 krogov.
Strelke so si po celodnevnem čakanju pristreljale 15. mesto od dvajsetih udeleženih skupin.
Sahisti so bili šesti. Zanimivo pa je to, da je drugo mesto zasedla tovarna meril, četrto pa Nova oprema, kar zgovorno priča, da je v koroškem koncu precej dobrih šahistov.
Skupni zmagovalec je bil Slovenijales — Brest Cerknica, drugi Stol Kamnik, tretji pa Elan Begunje ter četrti Marles iz Maribora. Naše podjetje je zasedlo štirinajsto mesto, z malo več sreče in po objektivni presoji kvalitete pa bi moralo priti med prvih deset.
Šesta lesariada bo predvidoma v Mariboru, organizator pa bo Marles.
S prijetnimi spomini na peto in z željo po višji uvrstitvi na šesti lesariadi se bo treba že v zimskih mesecih pripravljati, ker bo naslednja lesariada že maja prihodnjega leta.
Miha Bušnik
Pred pričetkom tekmovanja je bila slovesna parada
mi
B1‘

Sp*!	i		!; -M	jftj
Najboljši od slovenskih tekmovalcev Ivan Pečovnik pri zaseku
debla
IVAN PEČOVNIK NAJBOLJŠI MED SLOVENSKIMI SEKAČI
Ob dvanajstem zveznem tekmovanju gozdnih delavcev Jugoslavije smo lahko slovenjegraški gozdarji ponosni. V naši sredi imamo najboljšega gozdnega delavca Slovenije. To je Ivan Pečovnik iz Cme na
Koroškem, ki je od skupno 48 tekmovalcev bil petnajsti in hkrati najboljši iz naše republike. Pri kleščenju vej z motorno žago je prehitel celo absolutnega prvaka, ki je bil letos iz Bosne. Prvak jih je od
skupno 42 porezal v roku 30, naš Ivan pa v enakem času kar 35.
Letošnje tekmovanje je bilo v Makedoniji, in sicer v Reški ob albanski meji. 14. septembra se je tu pomerilo 48 tekmovalcev iz vseh naših republik. Slovence je zastopalo osem najboljših, ki so se do tega mesta uvrstili na izbornem tekmovanju v Postojni. Ivan Pečovnik je bil na tekmovanju ob letošnjem turističnem tednu v Črni prvi, na izbirnem tekmovanju v Postojni tretji, na zveznem tekmovanju v Reški pa torej petnajsti. Po ekipah pa so se letos uvrstili na prvo mesto Bosanci, drugi so bili Hrvati, tretji Srbi, četrti Slovenci, peti Makedonci in šesti Črnogorci.
Vreme, pravi Ivan, je bilo takrat silno vroče. Tudi sodniki so bili izredno strogi. Tekmovali so na bukovini, kar je predstavljalo za Slovence veliko težavo, saj so prej v Postojni, razen kleščenja, vadili
vse discipline na jelovini. Krhka in trda bukovina pa se brani motorne žage mnogo bolj kot les iglavcev, ki potegne meč dosti rajši v sebe.
Organizacija tekmovanja je bila odlična. Dol in gor nazaj so se vozili v spalnih vagonih kot pravi turisti. Gledalcev na tekmovanju je bilo toliko kot na kakšni veliki nogometni tekmi. Bila je tudi godba, folklora, in nazadnje svečana razglasitev rezultatov in podelitev nagrad. Prvi in drugi najboljši posameznik je prejel za nagrado motorno žago. Prav tako je prejela za priznanje motorno žago najboljša ekipa. Po zaključku tekmovanja so tekmovalci iz vsake republike posadili po petsto borovih sadik. Pri sajenju samem pa so sodelovali tudi višji politični predstavniki republike Makedonije.
Pečovnik Ivan si še želi na takšna tekmovanja. Pripominja pa, da bi bilo potrebno v ta namen več treninga. Kolegi iz Bosne so povedali, da so dobili namenski dopust ves mesec pred tekmovanjem pri svojem podjetju in da so ves čas pridno vadili. To bi morali omogočiti tudi našim tekmovalcem in bi bili njihovi rezultati razumljivo dosti boljši. Vaditi pa bi tudi morali na tisti vrsti lesa na kateri potem tekmujejo.
Pravzaprav je škoda, da gledamo na to tekmovanje pri nas že vrsto let tako nezainteresirano. Težko je trditi, da so temu vzrok res samo tisti stroški, ki bi v zvezi s tem nastali. V tem pogledu zasluži vodstvo TOZD gozdarstva Črna zagotovo vso pohvalo. Že nekaj let nazaj zapored organizira ob turističnih dnevih v Črni tekmovanje za svoje delavce čisto na lastno pobudo. Tudi med drugimi TOZD gozdarstva bi se bilo dobro dogovoriti, saj je podobnih Ivanov, ki bi se radi pomerili v spretnostih pri svojem delu, zagotovo tudi drugod. — Zvezno tekmovanje v letu 1975 bo v Črni gori.
Andrej Šertel
ZLATA
PRAVILA
ŽIVLJENJA
ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA, knjiga izrekov, napotkov, modrosti, ki je bila z vsakim ponatisom razprodana. NOVA izdaja septembra 1974. Zahtevajte prospekte v knjigarnah. Direktna naročila sprejema KAS, p. p. 179, Ljubljana.
ZLATA PRAVILA SO PRIJATELJ, KI NIKDAR NE RAZOČARA!
Študijska knjižnica
DZ 05 UIHARNIK
1974
070 489 C 497.
1078780
12 Sl ovenj Gradedf
S
s
Okrog Dedka Mraza — Foto: A. Sertelj
Arhitektura
NAROČILNICA
Podpisani .....
Natančen naslov
Zaposlen pri ...............................-............
Naročam obvezno knjigo ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA. Naročnino bom poravnal po povzetju.
Datum:.................... Podpis: ......................
Viharnik izdaja Gozdarstvo in lesna industrija Slovenj Gradec. Naklada 2700 izvodov. Komisija za urejanje Internega Časopisa: Marijan Baškovič, inž., Anica Klavž, Andrej Sertel, dipl. inž. gozd., Ivan Štrucl, Saša Firkmaier, dipl. inž. gozd., Gerta Jernej in Jurij SumeCnik, odgovorni urednik. TehniCni urednik Bruno ZnideršiC. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vraCamo. Tisk in klišeji: CGP Mariborski tisk, TOZD Ti-skarna, 62000 Maribor, 1974.
16 »VIHARNIK