Podučne stvari.
Tudi nekaj muzikalnega.
Ker si „Novice" vseskozi prizadevajo razjasniti vsakovrstne pomote, naj mi bo toraj pripušČeno spregovoriti o zadevi nekega muzikalnega soglaša (accorda). Kadar se namreč po triglasu (dreiklang) 4. stopnje trdega zvukovoda (dur — leiter) ta stopnja za pol glasa zvikša, in se nad njo enoharmonični soglas vzame, nastane zmanjšani sedmični soglas (b 7) , kteri bi se po postavi v mehki triglas (moli — dreiklang) v pol stopnje više nad basom razvozljati moral; in je prav za prav enoharmonični sedmični soglas sedme stopnje. V prosti pisavi pa sledi dostikrat po omenjenem soglasu tudi triglas pete stopnje trdega zvukovoda. V starih in novih kompozicijah pa se nahaja soglas po zvikšani 4. stopnji (trd. zvuk.)  tudi  s pomanjšano   sedmico (b 7),   kteri se
pa v 4. soglas pete stopnje razvozlja. To pa po mojih mislih nikakor prav biti ne more,   ker  ima zmanjšana
sedmica, kakor sem dokazal, drug namen; ako se v |. soglas pete stopnje trdega glasii razvozlja, mora stati namesto   pomanjšane   sedmice  (b 7)   povikšana   šestka
($: 6,), ker le ta hrepeni po 4. soglasu 5. stopnje. Ako se pa iz trdega glasii po imenovanem soglasu preskoči v mehki glas, je prav, da se postavi pomanjšana sedmica. Tudi po 5. sogl. 4. stopnje se more staviti povikšana šestka (tffc 6),   ako se 4. stopnja   z omenjenim
soglasom zvikša, in se v trdi f. soglas pete stopnje razvozlja.
To je tedaj moje mnenje zastran te reči ob kratkem rečeno; da je istinito, prepričale so me knjige, pa tudi druge izvrstne kompozicije. V „Liri Sionski" se nahajajo omenjeni soglasi po mojih mislih. Naj bi toraj častiti skladatelji slovenski to moje mnenje pretehtali, in se po njem držali, ako za dobro spoznajo.
Daniel Feigel, učitelj.
192