I ■' . 3 V Ljubljani 1854 , N a t i f n i 1 a Rosalia Eger, KERSHAN8K1 KATOLSHKI NAFF sa odrafhene ljudi. -O ,boqK’) »UiJIlriilo!;,« ol vftJnd »lil lil t ‘V OD KERSHAASKB PRAVJZHKOSTI. 6 k t : iiiii aoiHuS^ c s ;, n l.i.kfl liln^ktnjA Spifal FRANZ VERITI, Fajmofhter v’ Horjulu. ,TC EAI* Sl^®boOTHBX i IB Na prodaj per Jancsu Klemcnsu, bukvovesu. V' natif tih bukev fo miloftlivi Firfht Gofpod, Gofpod S S * Ljubljanfki fhkof g ,; 6 a t Sufhez »832 dovoljili. PETI DEL. Od kerfhanlke pravize. Od kerfhanfke pr a vi z e fploh. Kaj je kerfhanfka pr aviza ? Kerfhanfka praviza je hudiga fe varo¬ vati , in dobro delati. Kerfhanfka praviza al pravizhnoft, al poboshnoft , al fvetoft je eno; fhiroko fega in je v’ fpolnovanji vfih sapoved sapopadeua, ker to uaf flori pravizhne per Bogu. Od kod je kerfhanfka pravizhnoft ? Kerfhanfka pravizhnoft je is Boga po Je- sufu Krifiufu, ki nam je pravizhnoft saflushil na fvetim krishu. — Kerfhanfka pravizhnoft je fofeben dar boshji, po kterim vernik Bo¬ ga, v’kteriga veruje in upa, zhes vfe ljubi, in is te ljubesni fvojo voljo njegovi volji pod- vershe, in je perpravljen vfe raji terpeti in sgubiti ko njega rasshaliti. To je kerfhanfka 4 pravi zli n o ft , al duhovno shivljenje praviga kriftjana. Pervi naflii porodniki Adam in Eva, fo bili v’ pravizhnofti ftvarjeiii; nizli fpazheniga al hudiga v’njih ni bilo. Velik dar boshji je ta bil, pa nifo ftanovitni oftali v’ prejeti pra¬ vizhnofti ; s’ dovoljenjem v’hudizhevo fkufh- njavo fo febi in nam pra^izhnoft sgubili, in vfi bi bili pogubljeni vekomaj, ako bi ne bil ufmiljeni Jesuf sa naf terpel, in naf odrefhil. Po zhloveku (po Adamu j je fmert (telefna in dufhna) , in po zhloveku vfl njen je rnert- vih. Kakor v’Adamu v Ji urnerjb, tako bodo v’ Jesufu vfi oshiveli. I. Kor. 15. 21-22. Kaj je hudo ? Hudo je greh. Veliko rezhi je, kfere fe zhloveku hude sde, lakota, kuga , ogenj, bo- lesen, fmert; refnizhno hudo pa je le greh. Kar fe nafhiin pozhutkam hudo sdi, samore- nio v’ bosbjo zhaft, in febi s’ poterpeshljivoftjo v’saflushenje per Bogu oberniti; greh pa je edino hudo, ker fe boshji volji vftavlja, Bo¬ ga shali, in nafho dufho tiefrezhno flori. Mo¬ dri pravi: Gorje vam, vi hudobni ljudje, Meri fie narvifliiga Gofpoda poftavo sapu- ftili. jSirah41.ll. Dvojno hudo ftori tedaj greh; shali Boga, in ftori dufho nefrezhuo. Kaj je dobro ? Dobro je kar Bogu dopade, to je, mifli, befede in dela po sapovedih. Veliko rezhi je, ktere fo nafhiin pozhutkam prijetne, sdravje , 5 bogaftvo, ref el j e in veliko taziga, pa vfe to ni vfelej dobro, ampak je lohka fhkodljivo, zhe zhlovek obrazka to v’ boshje rasshalje- nje , ia v’ Tvojo pogubo. Edino dobro To te¬ daj dobre dela po sapovedih; in ravno sato David pravi : Blagor jim, kteri po Gofgo¬ dovi pofiavi shive. Pf. 118.1. Je tedaj dolshnoji hudiga varovati fe, in dobro delati ? Dolshnoft velika je to, ker kres liga ni kerfbanfke pravizhnofti, ni Tvetofti , ni dobri- ga saflushenja, in tudi ne svelizhanja. David v’ Gofpodoviin imenu pravi: Varuj fe hudi¬ ga, in dobro flori, in bofh vezhno prebi- valfhe ( v’ nebelih ) imel. Krivizhniki bodo pokorjeni, in sarod hudobnih bo poginil. Go fpod ljubi pr avizo, in ne bo fvojih fvet- nikov sapuftil. Pf. 36. 27-2 8. Is zhe f a je kerfhanfka pravizhnofti Kerfhanfka pravizhuoft je is vere, upa¬ nja in ljubesni. Kdor s’ pomozhjo gnade bo¬ shje terdno veruje in upa v’ Doga, in ga is vfe dufhe ljubi, in is ljubesni do njega vfe sapovedi fpoluuje, tifti je pravizhen in vfhezli Bogu. Is zhefa je nepravizlmoft ? Nepravi zli n o (1 je is hudiga posheljenja , po kterim fe zhlovek smotiti in premagati da, de fe boshji volji vftavi, ker febe al kaj dru- siga neumno ljubi. f> Ljubesen, ki je is shive vere in terdni- ga upanja obroduje pravizlmoft; kdor obli— liifhi ljubi Boga, mu popoluifiii flushi, in je pravizlmifhi. Kdor raji iireshe fvojimu Iiudi- mu poslieljenju, obilniflii ljubi greh, in je hudobuifhi per Bogu. ^veti Avgufhtin pravi: Dve ljubesni fte; ena fveta, ktera flori ho¬ stije otroke, ena pa g ref lina , ki flori otro¬ ke hudizheve ; perva je isvir pravizhnofii, druga pa isvir nepravizhnofti. Klere laftnofti ima kerfhanfka pravizh- nofl? Kerfhanfka pravizlmoft ima fhiiri laftno- fti, ona je : notrajna, delavna, popolnoma, raftljiva. Potrebno je to vediti, in bode krat¬ ko raslagano. , Kaj je notrajna pravizlmoft? Notrajna pravizlmoft je mifliti po veri, upanji in ljubesni. Bog je vfigaveden iuv’fer- ze gleda; zhe ferze ni zhifto al pravizhno po njegovi fveti volji, mu je gnufoba, zhe fo ravno unajne dela dobre viditi. Sato je Da¬ vid gorezhe profil Boga: £ » Stvari v’meni zhi¬ fto ferze, in ponovi v’mojim oferzhji pra- viga duha. Pf. 50. 12. Vfe je saftonj, zhe ferze ni pravizhno, ker zhlovek vidi, kar je pred ozhmi, Go fpod pa gleda v’ferze. I. Kral. 15. 7. Ali tedaj ni sadofli greha varovati fe in dobro delati ,zhe to ne isvira is dobriga ferza? Prašna in hiuavfka pravizlmoft je to. 7 Kriftjan, ki mifli, govori in dela po veri, upanji in ljubesni, je pravizhen; vfe mora biti sdrusheno, in le tako je njegova pravizlmoft refnizhna in vriiezhna Bogu. Fa- riseji fo veliko dobriga fiorili, in fo vender veliki grefhniki bili, ker nifo is notrajne pra- vizhnofti dobriga delali. Jesuf jim je rekel: Gorje vam, pifmouki in fariseji, vi hi- navzi , ker ji e enaki pobeljenim grobam, kteri fo sunaj lepi, notri pa polni vfe gnu- fobe. Mat. 23. 27. Kaj je delavna pravizlmoft ? Delavna pravizlmoft je, zlie fe s'dobrimi deli rasodeva. Sapovedano je to, in Jesuf, nafh uzhenik, pravi: Vfako drevo , ki do¬ briga fadu ne rodi, bo isfekuno, in v’ ogenj versheno. Luk. 3.9. Ali tedaj ni sadoftna pravizlmoft, zhe le v’ ferzu dobro mifluno ? Ni sadoftna, ker fino dolshni delavno pra¬ vizlmoft imeti, to je, jo s’ deli rasodevati. Ne kdor (mifli) al rezke: Gofpod , Go f pod, bo svelizlian, ternuzh kdor flori voljo moji- ga Ozheta. Mat. 7. 21. Kaj je popolnaina pravizlmoft? Pravizlmoft je popolnaina, zlie fe is lju¬ besni do Boga vfiga hudiga varujemo, in vfe sapovedane dobre dela delamo. Dolsimi fino fe vfih grehov varovati, in vfe sapovedane dobre dela delati; oboje pa dopolnujemo, zbe 8 po vlili sapovedih siliviino. Bog je Mojsefti sapovedal: 'polno vaj tg^ vfe sapovedi. V. 27. 1. In Jesuf je Tvojim apoftelnam rekel: tjzhite ljudi fpolu ovali vfe , karkoli fini vam sapovedal. Mat. 28. 20. Kaj pomaga kriftja- iiu, ki je v’ »eMerih rezheli dober, v’ drusih pa ni ? Pogubljen bo, zli e v’eni veliki rezili fvojiga posheljenja ne premaguje. ( Sveti Ja¬ kob mu rezke: Kdorkoli vfo po/lavofjmlnu- je , p ref hi pa v'enim, je v fig a kriv. Ker, kdor je rekel: Ne preflielluj, je tudi rekel: Ne ubijaj. 2.10. 11. Ali je popolnama pravizhnoft na fvetu? Popolnama pravizlmofii ni tukaj , ampak le v’ nebefili, ker je fvetoft bres vfiga rnade- gha, in bres vfe flabofti. David pravi: Gof- pod, zhe bofh savolj grehov odgovor ter¬ jal, kdo bo obflal ? Pf. 139. 3. Modri uzlii: Ne bodi (V Tvojih mifiib) prevezh' pravizhen. Prid. 7. 17. Nobeuiga ni popolnama pravizh- niga, in nihzlie Te ne Trne popolnama pravizh- niga mifliti ; popolnama pravizhen ; Te pa tukaj imenuje tihi, ki Doga is vliga ferzalju¬ bi, in mu is vfe dufiie flushi. Ali je kak raslozhik med pravizhniki? llaslozhik je, ker To eni refnizhno bolji od drusih. Ni manj pravizhen ti Tli, ki vezli velizih grehov ima, al bolj pravizhen tifti, ki jih ima manj ; sakaj. en Tam velik greli flori zhloveka vezlinjga pogubljenja vredniga. Kdor pbilnifhi vero, upanje in ljubesen ima, iu li 9 obilnifhi persadeva po sapovedih shiveti, je pravizhnifhi kakor drugi, ki fo fzer pravi flushabniki bosliji, veuder pa flabeji kakor on. Ravno sa tiga voljo je Jesuf fvojiin apo- fieltiam rekel: V’Inf hi mojiga Ozhetu je ve¬ liko prebivalfh. Jau. 14.2. Sakaj fe pravi, de kerfhanfka pravizh- noft je raftljiva ? Sato, ker je natura njena taka, de zhe- dalje vezhi prihaja. Ljubesen, v’ kteri je vfa bos lij a flusliba sapopadena, je ognju enaka, kteri rafte in fe rasfhirja kolikor je mogo- zhe, in nikoli ne pozhiva. Kaj je rezhi kriftjanu, ki ne fkerbi pra¬ vizhnifhi shiveti ? Rezhe fe mu refnizhno, de je len, ne pa pravizlien. Ljubesen, ki je mlazkna in nefkerbna, ni fvojiga lepiga imena vredna, to je, ni ljubesen; in kdor toraj ne fkerbi pravizhnifhi shiveti, m pravizlien, ker Ijubes- ni nima, bres ktere ni boshje flushbe, in ni kerfhanfke pravizhnofti. Jesuf Kriftuf uzhi: Bodite popolnoma, kakor je moj Ozhe po¬ polnoma. Mat. 5. 48. Jesuf ve, de mi•, flabi zhloveki, te vifokofti ne samoremo dofezhi, govori pa tako, de fi vedno persadenemo fve- teji prihajati, in de ne pozhivamonikoli, ^ve¬ ti Janes sapove, rekozh : Pravizhni bodi fhe pravizhnifhi. jSkriv. Ras. 22. 11. ( Sveti Ber¬ nard tako govori: Ni dober tijli, kteri no- zhe bolji prihajati. In ravno sato fveti Av- gufhtin pravi: Ne rezi: Sailofti je. 10 Kako bode tiftim, ki fe hudiga varujejo, in dobro delajo? Blagor jim bode. Dobro jim je tukaj , ker imajo gnado in mirno veft; fhe bolji jim 'bo pa po fmerti, ker pojdejo v’nebefhko kral- jeftvo. Boshji fodnik Jesuf jim bo prijasno rekel: Pridite , vi poshegnani mojiga Ozhe- ta , pofedite kraljeftvo, ktero vam je per- praikjeno od sazhetka fveia, Mat. 25. 34. Kako bode tiftim, ki fe hudiga ne varu¬ jejo, al sapovedaniga dobriga ne delajo? Gorje jim bo. Hudo jim je tukaj, ker fo bres gnade, in veftniga miru: pa fhe huje jim bo po fmerti, ker bodo saflifhali: Pobe¬ rite feod mene, vi prekleti, v’ vezhni ogenj, kteri je hudizhu in njegovim angeljam per- pravljen. Mat. 25. 41. Sapopadik shivljenja kerfhan- Ikiga. Sukaj je potreben sapopadik kerfhanfki- ga shivljenja ? Sato, de fe nihzlie v’ tej potrebni rezili ne snioti, in ne sapelje. Neumneshi lohka miflijo, de pravizhno shive, ker premalo ve¬ do, kaj je po kerfhanfko shiveti. Govorjeno je bilo do sdaj od kerfbanfke pravizhuofti fploh, pa to je fhe premalo, in potrebno je nekaj fhe perftavrti. 11 Kaj je kerfhanfko shiveti ? Kerfhanfko shiveti je Tvoje sliivljenje ravnati po sgledih in naukih Jesufa KriTtufa, vfiga fveta uzhenika. Mi Te po KriTtufu krift- jani imenujemo, v’ kteriga fveti kervi Trno po- fvezheni, in nobene pravizhnofti al fvetofti ni v’naf, zhe po njem ne shivimo. ( Sveti Paul pravi: Ktere je Bog prevedli , je tudi pred odlozhil, de bi podobi njegoviga ( Sinu ena¬ ki poftali. Rimi. 8. 29. Kterikoli ne shivi po Jesufu KriTtufu, bo pogubljen vekomaj. Je veliko kriftjanov, de po Kriftufu shive ? Malo jih je. Sapovedano je fzer: ( Slezi¬ te ftariga zhloveka, in obležite noviga v’ref- nizhni pravizhnofti in fvetofti. (j E fes. 4. 42.), pa jih vender veliko shivi po Tvojim hudim posheljenji. Nekteri krifijani To uevernikam podobni, in shive kakor de bi ne varovali v’ Boga : nekteri To judam podobni, ki le is ftrahu flushijo Bogu: po Jesufu Kriftufu jih malo shivi. Kteri fo Kriftufovi, fo fvoje tnefo krishali s’ grehi , in sheljami vred. Gal. 5. 24. Ozhitno Te pa vidi, de malo je kriftjanov po Jesufu Kriftufu, in jih vender ve¬ liko upa de pravizhno shive. ( S. Avgufhtin fle- hernimu malovrediiimu kriftjanu rezhe: Kdor fe po Kriftufu ne ravna, fe lashnivo ime¬ nuje krifijan. Kakfhne snamnja fo tedaj kerfhanfkiga slavljenju ? Snamnja kerfhanfkiga shivljenja fo te: 1) Ljnbeseu do Boga. 12 Vfak ve, de je dolshen ljubiti Boga is vfiga ferza, in zlies vfe, in de pomankanje ljubesni je sadoftno v’pogubljenje. Refnizhno je to: Kdor ne ljubi, oflane v’ fmerti. Jan. I. 3. 14. Snamnja ljubesni do Boga fo lete : zhe iina kriftjan dopadajenje nad njim, in nad boshjimi režhmi; zhe vedno fkerbi voljo boshjo fpoluovati; zhe rad flori savolj Boga, kar je fzer flabi naturi grenko, in fe rad varuje sa¬ volj njega , kar je fpazheni naturi prijetno; zhe je Tvojih, in drusih ljudi grehov shaloften ; zhe ga pezhe, kar shali Boga, in ga vefeli, kar njemu dopade ; zhe gorezhe fkerbi sa zhaft boshjo, de bi on, in drugi flushili Bogu. — Premifii naj vfak, zhe ref ljubi Boga, ker ljubesen je shivljenje kerfhanfkiga shivlje- nja in kerfhanfke pravizhnofli : kdor pa ne ljubi, bo pogubljen. Kdor ne ljubi Gofpoda Jesufa , bodi preklet. I. Kor. 16. 22. 2) Zhifta in fveta ljubesen do febe je snam- nje kerfhanfkiga slavljenja, in kerfhanfke fve- tofti al pravizhnofli. Vfak ljubi fain febe, pa fe ne ljubi vfak fveto, in kdor fe prav ne ljubi, nima kerfhanfke pravizhnofli. Snamnje zhifte in fvete ljubesni do febe je to, de fe kriftjau rad pokori, in premaguje, dene flori, kar fam liozhe, ampak kar Bog hozhe, in fkerbi fvojo dufho svelizhati. Ljubesen do febe ima le tifii, ki ljubi Boga is vfe dufhe , in taka ljubesen je le svelizhavna. 3) ( 8veta ljubesen do blishniga. Blishniga kakor febe ljubiti savolj Boga je vfak dol- šhen, pa nima vfak te fvete ljubesni. Kdor 13 ne ljubi Boga, tudi febene ljubi prav, in kako bo fvojiga blishniga fveto ljubil? Komu bo dober, ki eri ni febi dober? jSirali 14. 5. Kdor je blishniniu ufmiljen, fovrasbnikam od- pufha, nevedne uzbi, grefhnike fvari, in fker- bi de bo blishen svelizhan, lifti blislmiga ka¬ kor febe ljubi savolj Boga, in ima snamnje kerfbanfke pravizhnofti. 4) Modroft, klera is ljubesni in flrabu bo- shjiga is-liaja,je snamnje kerfbanfke pravizh- nolii. Krilijan , ki li persadene po duhu fve- tiga evangelija shivetj ,fkerbi fvojo dufho sve- lizhati, vfe vidno sanizhuje de nebefhko kral- jefivo sadobi, 011 je moder in pravizben. Vfa- ka druga modroft je prašna in oftudna per Bo¬ gu. Modri pravi: Vfa modroft je jirah bo- s/iji, in ona uzhi Koga fe bati, in vfamo- drofl v’ fpolnovanji po/lave obfloji. jširak 19.18. 5) Ponishnoft je snamnje kerfbanfke pra¬ vizhnofti. Kakfbna fvetoli je v’kriftjanu, ki ponisben ni? Nobena, ker Bog le ponishnim fvojo gnado daje, in bres gnade ni fvelofti. jškerbno dobro delali, in v’ obilnofti dobrih del ponishevati fe , io je pravizbnofl. Jesuf sapove : Kader hote fiorili vfe,' kar vam je sapovedano , režite : Nepridrti Jilapzi frno. Luk. 17. 10. 6) Poterplenje v’ nadlogah. Kriftjan, ki fe pokori , premaguje fvoje flabe shelje , in fkerbno shivi po volji bosbji, in je polerpesk- ljiv v’ nadlogah, v’ sanizhevanji in preganja¬ nji , on je pravizben. Pvterpeshljivo/t vam je 14 potrebna, de loshjo voljo flor it e, in oblju¬ bo (vezliniga slavljenja) dofeshete. Hebr. 10. 36. 7) ( SpoIuovanje dolshnoft fvojiga llanu. Po¬ trebno je to, in kdor nozlie tiga ftoriti, ni | pravizhen, zhe ravjio kaj drusiga jdobriga de¬ la. Nepravizhenoblaftnik, len kmet, nefkerb- ni poroduiki, in drugi taki, ki fvojiga ftanu dolshnoft ne fpolnujejo, fo gnufoba per Bo¬ gu. Heli je bil nedolshniga slavljenja, ker pa ni fvojih hudobnih otrok ftrahoval, fi je ojftro pokorjenje nakopal. I. Knal. 2. in 4. 8) Dober namen. Kriftjan ni pravizhen, zhe fvojih dolshnoft ne fpolnuje is dobriga namena ; daber namen pa je Bog fam, to je, de fe do¬ bro flori is ljubesni do njega. Ufmiljenje, molitev, poft, in karkoli je dobriga , je bres vrednofti,; zhe ni savolj Boga. Jesuf pravi: Gledajte , de fvojih dobrih del ne delate v’ prizho ljudi k’ videsu, fzer ne bofie pla- zhila imeli per fvojitnu Ozhetu. Mat. 6.1. 9) Gorezha in ftanovitna molitev po Jesu- fovim duhu opravljena, je snamenje, de krift- jan hrepeni po pravizhuofti. Kdor ne moli, al flabo moli, ni pravizhen, ampak len. Do¬ bra molitev vfe fprofi per Bogu, in napolnuje profhnjavza s’ boshjimi darmi. Vfak naj pof- nema Davida, kteri je djal: ^Stegujem ji’te¬ bi (o Bog) fvoje roke: moja dufha je ko fuha semlja ( deshja sheljna in potrebna) pred teboj. Pf. 14 2. 5. 15 Je fpolnovanje v figa tiga sadofti, de fe po kerfhanfko shivi? Kdor po vfih lih naukih shivi in flori, naj upa de ima kerfhanfko pravizhnoft. De fe pa nihzhe ne smoli, in fe prehiiro pravizkniga ne fhleje, naj fe fkerbno premifli, zhe jih ref fpolnuje, in naj fkerbno poflufba boslijo •befedo, de obilnifhi nauke prejema. t Sleher- niga zliloveka fkerb bodi po Jesufu, uzheniku in sgledu pravizbnofti, sloveli: Kri pit f Je- suf je dal febe sa naj', de naf je refhil od v je hrivize, in febi ozhiftil Ijudpvo, ktero bi njemu dopadlo, in je po dobrih delih ravnalo. Til. 2. 14. Od mnogih rezhi, fctere preme- nujejo vrednoft zhlovekovih del. Kaj premenuje vrednoft zhlovekovih del ? To le: 1) Profta volja. 2) Veft. 3) Navada. V 4) jSila. 5) t Strah. 6) Hudo posheljenje. Nevednoft. 8) Perloshnofti. 9) Namen , in okolifkine. Je dobro in potrebno rediti vfe to? Refnizhno, ker vednoft vfiga tiga daje 16 modroft in snanje, de zhlovek fodi in rasfodi fvo;je dela, in ve, zhe fo nedolsline, fvete at ' Imele. Dobro in potrebno je vediti, kar pre- menuje, povifhuje al pomanjfhuje hudobo] in dobroto, hudo in dobro saflushenje zhloveko- vib del. De fe tedaj prihodni nauki kerfhan- fke pravizhofti loshej rasumejo, je tukaj po¬ trebno poduzhenje perftavljeno. 1) Profta volja. Ima zhlovek profio voljo , in od kod? Zhlovek ima profto voljo, in mu jo je nfmiljeni ^Stvarnik dal. Modri t Sirah pravi: Bog je zhloveka v’sazhetku fivaril, in ga v’oblajH njegovo volje pufiil. 15. 14. Pro¬ fiti volja je zhloveku potrebna, de fejlozhi od! neumnih shival, in de njegove proftovoljue de¬ la kaj saflushijo per Bogu. Je zhlovek po grehu perviti porodnjkov projiovoljen ofial ? , Zhlovek po njih grehu prdfie volje ni sgu- j ‘ bil. Bog je hudobnima Kajnu rekel: Posfte- ‘ Ijenje (lo greha bodi pod teboj, in ti ga go- ‘ fpodaj. I. Mojs. 4. 7. Mojsef je Israelzam re- i % kel: Poklizhern danf na prizlio nebo in sernljo , de fini vam shivljenje in fmert ^ sbrati dal. Isvolile fi tedaj shivljenje, de hote shiveli. V. 30.29. Ali ima zhlovek enako profio voljo fio- riti dobro al hudo? Zhloyek, po nesveftobi pervih porodni- < 17 kov, nima enake profte volje f(oriti dobro al hudo , ker je njegova volja popazhena po gre¬ hu. iGreh jpervih ftarifhev ni zlilovekove profte volje konzlial., ampak popazhil jo je; hudo lohkaftori, dobriga pa ne ftori, zhe mu gnada boshja ne pomaga. Jesuf pravi: E res mene ne samorete nizh ftoriti. Jan. 15. 5. ( Sveli Paul Korinzhauam pifhe: Ne samoremo farni is f ebe kaj, ampak naflia smoshnofl je is Boga. II. 3. 5. ( Šveti Avgufhtin pravi: Ka¬ ko bo pravizhni fodnik nafhe dobre dela plazhal , zhe nam ufmiljeni Ozhe gnade ne da? v Zhe zhlovek gnade boshje ne prejme, ali je isgovorjen, ako hudo ftori ? Zhlovek savolj tiga ni isgovorjen. ( Skriv- nofti enako je to, pa je refnizhno, ker bi Boga krivizhnika miflili, kteri grefhnike po¬ kori , ako bi rekli, de je grefhnik isgovorjen. c Sve(i Paul poterdi to refnizo, rekozh: Zhe nafha nepravizhnoft povifha boshjo prabizo , kaj porezhemo ? je morde Bog krivizhen, kteri fhtrafuje ? Ne, kako bo fzer Bog fvet fodil? Rimi. 3. 5-6. Je zhlovekova volja profta , ko jo gnada boshja k’ dobrima nagne ? Zhlovekova volja oftane profta, ko jo gnada k’ dobriinu nagne, in je bolj profta od prej: ker gnada boshja rasfvetli um, in mozh da volji, de radovoljuo in vefelo ftori, kar dopade Bogu. IV. 2 18 Zhe zhlovek profte volje nima, ali samore gr e fhiti ? Zhe zhlovek profte volje nima, ne samore grefliiti, in ne grefhi, ako ravno kaj nap- zhniga flori. Zhlovek po hudi bolesni sino- ten, al v’ fpanji; majhni otrozi, ki rasfodka fhe nimajo , odrafheni neumni zldoveki, in drugi taki, ne grefhe, zhe ravno kaj hudiga govore al delajo, ker profte volje nimajo. Samore zhlovekova volja pofiljena hiti ? Ne. Zhlovek, ki je svesan, al v’jezili, al v’ flushnofti, al drugazhi v’ drusih ljudi ob- lafti, vedno oftane proft, in njegove volje nih- zhe ne samore pofiliti, de bi hotel, kar no- zhe, al ne hotel, kar hozhe. Neverzi fo pe¬ ljali kriftjane pred malike , jim v’ ufta tlazhili jedi malikam darovane, al jih kako drugazhi malikovati filili; fveti marterniki pa fo vfe to fovrashili, in nedolshni oftali, ker njih volja ni bila greha deleslma. Je morde zhloveka proflovoljno, kar fe is njegoviga govorjenja ul djanja godi hu¬ diga ? Deleshen je hudiga, žhe je proflovoljno in vedejozh perloshnoft dal v’ hudo. De fe v’ vlili okolifhinah prav fodi, zhe je, al ni zhlovek hudiga deleshen, je potrebno ve- dili, kakfhna je njegova volja bila, is ktere leje liudo is-hajalo. 19 2) V e f t, Kaj je veft ? Yeft je rasfodib zhlovekove dufhe, kte- ra po prejetih naukih, notrajnim umu in oko- lifhinah fodi, zhe je mifel, befeda, delo , al opufha prav, al ne. Dufha po sapopadku, ki ga ima od hudiga in dobriga , premifli sapo- vedi, dolshnofti, ftanove in okolifhine , de po tim fodi, zhe je pravizhno al nepravizhno, per- pufheno al prepovedano. Je veft al dufhni rasfodik v'[lednim zhlo¬ veku enak ? Ne, ampak v’ vfakim zhloveku fkoraj dru- gazhen. Vfak zhlovek ima fkoraj fvojo veft, in drugazhni rasfodik, po umnofti al neum- nofti, po fvetlobi al temi, po ljubesni do pra- vize, al po nagnenji do greha. Bog je ziilo- vekain dal sapopadik dobriga in hudiga, in velik dar boshji je to. Kdor s’ fvetimi nauki, s’ gnado boshjo , in s’ ljubesnijo do Boga in do dobriga naturni dar boljfha, je lohka dobre vefti; kdor ga pa s’ proftoyoljno uevednoftjo , s’ljubesnijo do greha, in s’hudim shivljenjeiu jfpridi, lohka de je nepravizhne vefti. Is tiga fe is-h&ja, de fo ljlidje tolikanj ras- Idzheni, de je enirnu zhloveku pravizhno, kar je drusimu zhloveku nepravizhno. Kritljani imajo eno vero, ene sapovedi in nauke, pa fo vender zhudno reslozheni, ker enakiga shivljenja tiifo. 2 20 Je dobra in pravizhna veji zhloveku po¬ trebna ? Dobra in pravizhna veft je vfazimu po¬ trebna, de ni sapeljan in pogubljen, ampak , de pravizhuo shivi. Kdo ima navadno pravizhno veji ? Pravizhno veft navadno ima tifti, ki fker- bi po volji bosliji sbiveti. Refuizhna volja po sapovedib sbiveti, in fvojo dufbo svelizhati, ftori dobro veft. Ravno sa liga voljo Modri pravi: Ako rnodrofti skelifh, ohrani pr avi¬ zo. jSirahl. 33. Ktere snamnja fo pravizhne ve/li ? Snamnja pravizhne vefti fo te: refnizlma shelja po fvetih naukih, ljubesen do Boga, pokorfhina do fposnane refnize, premagova¬ nje hudiga posheljenja, in vezh taziga. Kaj je lashniva veft ? Lashniva veft je tiha, ktera po volji bo-i shji ne fodi. Je lashniva veft nevarna ? Lashniva veft je filno nevarna, ker mifli in fodi drugazhi, kakor je zhifta refuiza per Bogu. Zhlovek nepravizhne vefti , ravna napzhno, ga veft ne pezhe, in ima mir: kako bo pa tifti popravil fvoje uesnane smote ? Je greh al ne zhloveku, zhe fe smoli? Vfaka smota ni zhloveku grefhaa. Ako 21 fi fkerbno persadeva svediti zhifto refnizo, in mu ni mogozhe, lohka de je isgovorjen; zhe pa njegova lashniva ved is greThne Tie¬ pole isvira, nima isgovora. Judje fo Jesufu rekli: Ne rezhemo mi prav , de fi 'Samari¬ jan , in de hudizhaimafh? Jan 8. 48. Miflili fo, de prav govore, in fo hudo grefhili, ker njih flepa velt ni bila isgovora vredna. Ravno tako nekteri greThniki delajo: lakomnik veli¬ ke obrefti jemlje ; hudobnesh veliko uapzhni- ga govori; drugi po Tvoji flepi vefti delajo, in veft jim ne ozhita, de je greh; ne bolj— Thajo in ne pokore Te, in To v’ nevarnofti ve- zhniga pogubljenja. Hudobni fe vedno moti¬ jo, in ne posnajo mojih pot: sa to Opravi GoTpod) fim v’ f voji jest perfegel, de ne pojdejo v’ moj pokoj. PT. 94. 10-11. Je perpufheno soper fvojo nepravizhno veft ftoriti ? Ni perpuTheno. Kdor flori, kar miTIi de ftoriti ne Trne, al ne flori, kar miTIi de je fto¬ riti dolshen, greTlii, zhe Te ravno smoti, ker je njegova volja huda. Permerjeno je tukaj kar Te je v’ zhaTu apoftelnov godilo v’ Rimu. Nekteri verniki To miflili, de jim je perpuThe¬ no jefti jedi malikam darovane ; nekteri ver¬ niki To pa miTlili, de ni perpuTheno , in pre¬ pirali To Te , ker niTo vfi enake vefti bili. ( Sveti Paul jim je piTal in jih uzhil kakoThni de bi bili, in je na sadnje rekel: Kdor raslozhi, ( 82 Ijubesni. David, vef poboshen prej, je ne- dolshniga Urijata s’ inezham fovrashnikov umo¬ ril , ker je njegovo sheno Betfabejo nezhifto ljubil. II.Kral.il. 3) Sapravljanje sdravja , premoshenja in dobriga imena je lolika is nezhiftofti. Ni jih malo, ki fi s’nezhiftim shivljeujein leta fkraj- fhajo, al fi nakopljejo bolesen, ktera jim gren¬ ko sliivljenje flori. Nezhiftnik je flep, in fvojim flepim mali kam daruje, kar ima. 4 Sin, ki je bogat bil, ko je fhel od fvojiga ozlie- ta, je sapravil vfe v’rasusdani druslibi, pot¬ lej je lakote umiral. Luk. 15. Nezhiftnik sa- pravi tudi fvoje dobro ime, ako je njegova oftudnoft rasodeta. Huda flova je njih, ki nezhifto sliive; Bogu in ljudem fo ofludni, in preklet fpomiti sa feboj pufle. t Sirali 23.35. Kaj je zhloveku jioriti, de f e nezhiflo/li varuje ? De fe zhlovek varuje nezhiftofti, filno sa- peljive in fhkodljive pregrehe, mora 1) Profiti Boga, de mu da zhifto ferze. Na¬ tura je popazhena , telo flabo, in nevarnih per- loshnoft veliko, kako fe bo tedaj bres fofeb- ne boshje pomozhi zhiftiga ohranil? Vfak naj proti po Davidovo : O Bog ! jlvari v’ meni zhifto ferze , in ponovi v’ mojim oferzhji pruviga duha. Pf. 50.12. Bres pomozhi gna- de, ni Bogu dopadljive zhiftofti, in ravno sa tiga voljo je Modri profil Boga, rekozh: Go - fpod , ti ozhe in Bog mojiga shivljenja, vfe 83 hude shelje od mene odvrazhaj. Odvsemi meni poshrefhne shelje, in naj fe me ne poloti nezhijto posheljenje. 4 Sir. 23. 4-6. 2} Dolslmoft je nevarnih perloshnoft varo¬ vali fe. Bog lo sapove, rekozh: Beški od hudohneshev, de perloshnofti ne dobifh fvo- je dufhe pohujfhati. Prip. 22.25. Poboshna in zhifta 4 Sara je refnizhno rekla : O Gofpod ! ti vefh, de hiRm nikoli med nje fhla, kteri fe nefpodobno vefele, in s’ njimi, kteri fo neframnijja shivljenja, fe nifim pezhala. Tob. 3.16-17. Kdor le v’fvOjo mozh sana- fha, je napuhlien, in bo ponishau, ker je oframolenja in sapufhenja vreden. Kdor fe nevarnih perloshnoft ne boji, fi bo oftudne padze , in vezimo pogubo nakopal. 3) Lenobe fe mora varovati. Lenoba je ve¬ liko grehov, fofebno pa oftudne nezhifiojfti is- vir. Sazhetik hudobije t SodOmfke je bilo slavljenje bres dela. Ez, 16, 49. Len zhlo- vek ne Irudi fvojiga flabiga telefa. ifhe ve- fele drushbe, veliko nizhemurniga govori in poflufha , in mehko shivljenje inu obroduje ne- zbifte fkufhnjave. 4j Smeren bodi v* jedi in pijazhi. Obilnoll jedi in pijazhe lohka obuduje nezhifto poshe¬ ljenje,. in nesnierni zhlovek bo lohka prema¬ gan. jSodomljani fo obilno nafilovali fvojo telo , in toraj fo oftudno shiveli. Prerok Eze- hijelto fprizha, rekozh: Lej, ta je bila hudo¬ bija ( Sodome , kruha fitofi in obilnoft. 16. 49. Kruha fitoft je nevarna, nevarnifhi je fitoft Vina, ker is vina je nezhi/iofl (Prip. 20. 1) , 6 * 84 ako fe bres mere pije. .Sveti Paul to poterdi, rekozli: Ne vpijanite fe s’ vinam, is hteri- ga je nezhiflofi. Efes. 5.18. 5 J .Sramoshljiv naj bo v’ prizho Boga in ljudi. Premalo je le ljudi framovati fe , am¬ pak naj bo tudi framoshljiv v’ prizho Boga , de ne bo shelel miflili in Boriti, kar fe ne /po¬ dobi. Vfak bodi framoshljiv s’ fvojim flabim telefam, kakor Bog po fvelim Paulu sapo ve, rekozli: Vfak smed vaf naj ohrani froje telo v’ zhafii in fvetofii. I. Tel. 4. 4. Bodi tudi vfak framoshljivih ozhi, ker predersne ozhi pobirajo nezhifte fkufhnjave ; one pa vli¬ vajo nezhifti ftrup r’ ferze in telo. David je bil po predersnim pogledu hudo sapeljan : ne- dolshni Job je djal: Saveso firn ftoril s’fvoji- tni ozhmi, de fe nad devizo ne pohujfham. 31. 1. .Sramoshljiv tudi naj bo, de ne bo go¬ voril , in ne poflnfhal, kar pomeni al obudi nezhiftoft: zhe je pa potreba govoriti, naj ima prizhnoft boshjo sa varila fvojiga ferza. .Sve¬ ti Paul govori : Neframne , norfke al gerde lefede naj ne bodo med vatni. Efes. 5. 4. 6) Pogofto naj hodi k’fpovedi, in k’fveti- nra obhajilu, de bo guada boshja zhedalje bolj povifhana v’njem, in s’njeno pomozlijo loshej premaguje nezhifte fkufhnjave. Dokler je kriftjan nezhiftiga shivljenja, k’boshji miši ne fine perftopiti; ampak naj fe prej s’poko¬ ro osdravi; zhe pa premaguje fkufhnjave, jih ho veliko lashej premagoval, ako perdobiva duhovno pomozh per fvetih sakramentih. .Sveti Janes Krisoftom pravi; Zhe fi zhijt, pogofio m •prejemaj fveto refhnje Telo;, dokler fl ne- zhifi, nikoli . 7) Pogofto naj pr emif bljuje fmert in ter- plenje Jesufovo. Dobro je to in potrebno, iofebno pa v'zhafu fkufhnjave premifliti. Pre- mifliljevanje finerti, lozhitve vfihftrari, ftroh- ljivofti fvojiga telefa , pravizhne fodbe in ne~ fkonzhne vezhnolti poinanjfhuje in premaguje nezhifto posheljenje. Premifhljevanje bole- zhin Jesufovih je tudi velik perpomozhikv’zhi- fioft, in verni kriftjan lahka fovrashi, in fe varuje vfiga oftudniga vefelja, zhe v’ shivo premifhljuje kaj je fveto telo Jesufovo ter- pelo. jSveti Avgufhtin je djal: Kucler flm fkufhan, perbeshim n’ fvete ram Jesufove. Od nevofhljivofti. Kaj je nevofhljivofl ? Nevofhljivoll je sbaloft savolj dobriga, ki ga blishni ima, al vefelje savolj budiga, ki ga blishni terpi ; to pa is hudiga ferza. Is zhefa isvira nevofhljivofl:? Nevofhljivoft je navadno is napuha al la- komnofti. Napuhnenz hozhe biti vekfhi od drusih; lakomnik ni blaga nikoli fit, in ga drusiin ne pervofbi; in toraj fta napuhnenz in lakomnik blishnimu nevofhljiva. Med kterimi je narloshej nevofhljivofl? Med njimi , ki fo euaziga ftanu, al flushbe, 86 l al rokodelffva, ker fe boje, de jim bo blisli- niga pridnoft, rokodelftvo in drugo fhkodlji- vo; is tiga pa je nevofhljivoft. Je nevofhljivoft v’ zkloveku, ki skeli ime¬ ti kolikor blishni ima ? Kdor imeti sheli kakor al kolikor blishni ima, in bres njegove fhkode, ni nevofhljiv, pa je lohka napuhnen, al lakomen. Pergodi fe lohka, de je ta shelja, ako ni prefilna ne- dolshna, zhe ozbe veliko otrok, al sadolshen gofpodar sheli enako premoshenje, al frezho, kakor blishni imeti, de bi samogel fvoje dol- sknofli fpolniti. Kdor je hlishniga frezke skalo ji en , al ll is/mig a nefrezke vefel is dobriga numena , ali je nerofkljiviz ? Lohka je to bres vfe nevofhljivofti, inne- vofhljivofii ni, ako je refnizhno dober namen. Kdor je bolesni, al druge nadloge blishniga vefel, ker upa, de ga bo nadloga fpreober- nila, prav mifli , in ni nevofhljiv. Kdor je shaloften, deje pijaniz frezhen, ker ve, de bo huje pijanzheval, prav mifli, in ni ne¬ vofhljiv. Poboshni kriltjan febi enako vofhi, kakor fvojimu blishniinu, de bi ga Bog tukaj pokoril, in zhafno frezho, njegovi dufhi fhkod- Jjivo , odvernil. David je Bogu rekel: Dobro je meni, de fi me ponishal ( pokoril ): de fe tvoje pofiave nauzhun, Pf. 118. 71. ( Svetiinu Avgufhtinu je bilo navadno rezhi: O Bog l pokori me tukaj, in nikar po fmerti. 87 ( Se nevofhljivoft lohka posnal Nevofhljivoft je velikokrat f krita, ker jo napuh in lakomnoft , is kterih navadno isvira, branita posnati. Refnizhno je, de ljudje eden drusiga nevofhljivofti obdolshujejo, in fe vfak nedolshniga mifli. Zbe pravizhni zhlovek bli— shniga nedolsbnoft brani; zbe fe liudobneshu vftavlja, al fe drugazhi potegne sa pravizo, bersh vpijejo, de je nevofhljiir. Zhe fi nek¬ do s’kupzhijo al rokodelftraia pomaga, ima veliko nevofldjivzov, oni pa njega nevofhlji- vofti obdolshe. Sveti Paul njih svijazhno fer- ze popiflie in fvari, rekozh: Izgovorjen nifi, o zhlovek , kdor fi , ki fodifh. Saka j v’ko¬ mur drusiga fodifh, v’tim fehe oh fodifh : ker ravno to dela f h, kar fodifh. Rimi. 2. 1. Vfak naj tedaj fkerbno premifli, de fe pos¬ na , in bodi varen, de frojiga blishniga pre¬ naglo ne obfodi. Je nevofliljivoft velik grehi Nevofliljivoft je velik greh, 1 j Ker je is hudobniga ferza, in nobeuiga isgovora nima. Drugi grehi fo tudi bres pra- vizlmiga isgovora, pa fo vender bolj po zhlo- vefhki flabofti. Nezhiftnik dopadljivo ftreshe fvojimu flabimu telefu ; tat in goluf imata do- bizhik is krivize; pijanza vefeli nesmerno pi¬ ti ; ti in drugi grehi imajo fzer prasne isgovo- re, nevofliljivoft pa nima nobeuiga, ne pra- viga, ne prasniga isgovora: ampak je ne- vofhljivzu v’tesho in pezhenje. 2) Ker je uaravnoft soper kerfhanfko Iju- 88 besen, Ljubesen je ojftro saporedana » in tu¬ di do fovrashnikov. 4 Sveti Paal sapove: Ve- 1 felit e fe s’ timi, ki fo ( pravizhno ) vefeli, < in jokajte s’ tiflimi , ki fo shaloftni. Rimi. I 12.15. Nevofliljiviz narobe ftori, je hudobno shaloften, ko fo drugi pravizhno vefeli, in je hudobno vefel, kader fo drugi shaloftni; nje¬ govo hudo ferze je tedaj naravnoft soper ker- fhanfko ljubesen. 3) Rer je nevofldjivoft hudizheva pregreha. Modri pravi: Po hudizhevi nevofhljivofii je fmert na fvet prifhla ; in kteri fo na nje¬ govi prani, njega po f nema jo. Mod, 2.24. Zldovekova frezha je bila hudizbevo pezhe- jije ; nevofliljiviz pa je hudobnifhi od njega, ker hudizhu ni sapovedano, zhloveku je pa, ljudi ljubiti. jSveti Jaues Krisoftoiu ravno to pravi; Nevofhljiviz je hudobni f hi od hu- dizha, Kaj hudiga je lohka is nevofhljivofti ? Veliko hudiga je lohka is nevofhljivofti, fofebno pa 1) Krive fodbe v’ blishniga. Nevofldjivoft preshene ljubesen do blishniga, in kier Iju- besni ni, fo hude rnifli in krivizhne fodbe so¬ per blishniga. 4 Sveti Paul pravi; Ljubesen ni nevofhljiva, ne rnifli hudiga. I. Kor. 13. 4-5. Ljubesen odganja nevofldjivoft in krivizhne ntifli; kdor pa ne ljubi, je lohka nevofhljiv, in nad bli,slinim veliko hudiga vidi, de 11 je nedolshen. Nevofhljivi ( Saul je nedolshniga Davida fmertno fovrashil, ker fo ga ljudje 89 hvalili, Fariseji inpifmejzi fo farni yidili ve¬ liko zhudeshev Jesufovih, miflili fo veiider, de je fmerti vreden, ker fo mu nevofliljivi bili. 2) Obdolslienje, oblaganje in obrekovanje je is nevofhljivofti. Kdor ne ljubi blishniga, ampak mu je nevofhljiv, je hudobniga in kri- vizliniga jesika, ga vefeli govoriti soper bli¬ shniga, ga obdolshuje in rasuafha. Jesuf je nevofhijivim Farisejam rekel: Kako vam je mogozhe dobro govoriti, ker fi'te hudobni ? Mat. 12. 34. Fariseji fo Jesufu rekli: Ne rezhemo mi prav , de fi { Samarijan , in hu- dizha imafh ? Jau. 8. 48. .Silno hudo fo mu rekli, miflili fo pa, de prav govore, iu njim enak je nevofhljiviz. 3) .Sovrafhtvo , mafhevanje, kriviza, iii drugo tako je lohka is nevofhljivofti. Kain je fvojiga nedolshniga brata Abelna is nevofh- Ijivofti umoril. Pilat, de fi malikovaviz, je vedil nedolshuoft Jesufovo; Judje pa po ne¬ vofhljivofti oflepljeni, fo vpili: Krishaj, kri'->» s/iaj ga! Nevofhljivi bratje fo Joshefa is ne¬ vofhljivofti prodali v’ fuslinoft. Veliko drusiga liudiga je bilo in je is gerde in fhkodjjive ne¬ vofhljivofti« Kako fe nevofhljiviz osdravi? Nevofldjiviz fe teshko fposna in osdravi; mogozhe mu je pa s’ pomozhjo gnade boshje. De fe posna in osdravi, mora l) Profiti Boga, de tuu da fretlobo in 90 mozh Tvojo nevoThljivoft posnati in prema¬ gali; de mu odpufti, in ga v’ ljubesni ohrani. 2) Ponishen naj bo. Kdor je refnizhno po- ,nishen, je preprizhan, de mu je Bog veliko dobriga dal, in mu daje po Tvoji veliki mi¬ lo Tli, in ni blishnimu, zlie ravno obilniflii zliafl; al Trezho ima, nevoTliljiv. .Sveti Paul uzhi: Ne bodimo prasne zha/ii sheljni, de bi eden dr usipa drashili, eden drusimu ne- vofhljivi bili. Gal. 5. 26. 3) NevoTIdjiviz naj premiTli Thkodo Tvoje duTbe. Zhlovekova nevofhljivoft je le vzhali komu drusimu Thkodljiva, nevoThljivzu pa vTe- lej, ker ima nepokojuo Terze, in ga hudo po- korjenje zhaka. .Sveti ProTper prav govori: Nevofhljiviz je blishniga forrashnik , for ru¬ ski pa nar bolj fvojo dufho. 4) PremiTli naj, de ga nevoThljivoft flori Imdizhu podobniga, in de k’njemu pojde, ako Te poboljThali nozhe. Kako bo nevoTh- Ijiviz , ki ljubesni do Boga in do blishniga nima, v’kraljeftvo vezhne ljubesni priThel ? 5) PremiTlili mora, de je Bog Tvojih da¬ rov gofpodar, de on ni nikomur nizh dolshen, de daje komur, in kolikor hozhe bres vTe krivize. Koliko ima vezli nevoTbljiviz, zhe imajo drugi manj dobriga ? sakaj je (edaj ne- vofhljiv, in Te boshji volji vftavlja? Njemu gre , kar je goTpodar nevoTbljivimu delavzu rekel: Sukaj je troje oko hudobno, ker fini jeft dober? al mi ni perpufheno s’ f rojim {toriti, kar hozhem. Mat. 20.15. VTakimu 91 nevofkljivzu Bog tako rezke, iu ga fvari, de bi fe posnal in poboljfhal. 6) Profiti mora Boga sa-nje, in dobro fto- riti tifiim, kterim je nevofhljiv bil, de ima in jim fkaslie pravo bratovfko ljubesen, kakor Bog sapove. Popravi naj tudi vfo krivizo, ktero je komu morde ftoril is nevofhljvofti. — Zbe to, kar je bilo tukaj rezlieniga svefto fpolnuje, naj v’boshjo miloft upa, de mu bo Bog odpuftil. Od shertja. Kaj je skertje, al fenagoltmfl ? Sliertje al fenagoltnoft je napzkno po- slieljetije jedi in pijazke ; al nesmernoft v’jedi iu pijazili. Sukaj fe pravi, deje shertje napzkno posheljenje jedi in pijazke ? Sato, ker pametno posheljenje po jedi in pijazlti ni sliertje, ampak zhe je nesmerno. Nagnjenje ,ki ga zhlovek po jedi in pijazlti ima, je potrebno in toraj nedolskno, ker je to opominjanje potrebniga telefa, in fe lako¬ ta in sbeja imenuje. Ako bi zhlovek od la¬ kote iu siteje opominjan ne bil jefti in piti, bi ne vedil kdaj , kaj in koliko potrebuje. Le napzhno in nesmerno poskeljettjeje tedaj shertje al fenagoltnoft. 92 Je dopadenje , ki ga zhlavek ziniti vshivanji jedi in pijazhe hudo ul nedol- shno ? Nedolshno in potrebno je, zhe nesmere ni. Ako bi zhloveku enako bilo Ief al kruh gri- fti,bi vfi otrozi poinerli, inodrafheni ljudje bi ne vedili kakfhin shivesh jim flushi v’ njih ohranjenje. Le nesniera v’ vshivanji jedi in pijazhe je shertje al fenagoltnoft, ( Sme zhlovek le savolj telefniga dopade- 9)ju jefli in piti ? Le savoljo telefniga dopadenja ni perpu- fheno jefti in piti, ampak is potrebe, de fe nafhe telo ohrani. Vshivanje shivesha iu do¬ padenje nad njim je sdravimu zhloveku neod- lozheno, is sgolj telefniga dopadenja jefti iu piti pa vender ne fme. Is kakflinija namena fme zhlovek jefti in piti ? Is lig a, de fvoje telo ohrani sdravo; mo- zlino in perpravno fvoje pofhtene dela oprav¬ ljati. .Sveti Paul pravi: Zhe jejte, al pijete, ul kaj drusiga delate, vfe Bogu v’ zhafi de¬ lajte. I. Kor. 10. 31. Kako bi zhlovek jedel in pil Bogu v’ zhaft, ako bi ne jedel in ne pil, de bi fe sdraviga ohranil, in delal Bogu v’zhaft? Kdor tedaj nozhe flushiti Bogu, am¬ pak po fvojim hudim posheljenji shivi , bo- ehje tiari nevredno in malopridno vsiliva. 93 AU fe lohka ve in raslozM, zhe je po- sheljenje in vshivanje jedi in pijazhe tele- fni potrebi permerjeno al ne ? Tesli ko fe to vfelej raslozlii. ( Sveti Av- gufhtin prav lepo govori : Gofpod! uzhil fi tne jed in pijazho, kakor sdravilo is po¬ trebe vshivati; ko pa tvoje duri is potrebe vshivatn, me hudo posheljenje fkufha, de bi fvojimu telefu obilnifhi ftregel, in ravno sato ne vem, zhe tele fni potrebi, al hudimu posheljenju flreshem. Dufha k’ nesmeri rada p er voli , in tudi ljubi nevedno/l v’ kteri je , de bres ozhitanja sliertju ftreshe is isgovo- ra pof lilene potrebe. O Bog J kdor ni v’slier- tji sapopaden, tifti je popolnoma. Zhe fveti Avguflitin, kteri je v’ veduim pokorjenji bil, toliko fkerbi, kaj bo pa rezili lifiim, kisiner- nofli nimajo ? kaj pa unim, memo kterili je neumna sliivina bolj smerna? Koliko zhlovek fme jefli in piti ? Toliko fme, kolikor njegovo telo poire- buje. Vfak naj pa te befede po dobri vefti, ne pa po shertji ume. Pametnima zhlovekuje tnalo sadojli. ( Sir. 31. 22. Kdo je v’ shertji sapopaden ? Tiftijje, kteri is sgol telefniga dopade- nja je al pije , al radovoljno preobilno je in pije, al nepotrebno hrepeni po jedi al pija- zlii , al nepotrebno skeli kar ni njegovimu premoskenju peruverjeno. 94 Je shertje al nesmerno posheljenje jedi in pijazlie greh ? Shertje je refnizhno greh. Modri pravi: Nikar fe per goflarii prevezh ne najej, Vshivaj to, ker je pred te poftavljeniga, kakor sdershni zhlovek. Sir. 31. 17-11). Je- sufKriftuf, nafh uzhenik, pravi: Zhujte nad feboj, de vafhe ferza ne bodo preobloshene v’ pijanofti in poshrefhnojli. Luk. 21. 34. t Sve(i Paul f h tej e poshrefhnike med fovrash- nike krisha Kriftufoviga , rekozh : Veliko jih je, ki shive kakor fovrashniki krisha Kri- jlufoviga, kterih konez je pogubljenje, kte- rih Bog je njih trebuh. Fil. 3. 18. Kako je Bog fkasal, de mu je shertje sopemo ? ( Skasal je s’ ojftrim pokorjenjem. Israel- zi, kader fo v’pufhavi bili, fo Te bili mane navelizllali, is poshrefhnofti mefa sheleli, in jokaje vpili: Kdo nam bo dal mefa jefii? Bog jih je v’Tvojim ferdu vflifhal, dal jim je obilno mefa, kteriga Te oni fenagoltno jedli: Bilo je pa rnefo fhe v’njih sobeh, in Go - fpodov ferd fe je vnel v’Ijudftvo, in ga je s’veliko morijo vdaril. IV. Mojs. 11. Jesuf pravi, de je bogatin, kferi je vfak dan po- jedne imel, pogubljen: Umeri je bogatin, in je bil pokopati v’ pekel. Luk. 16. Kdaj je poslirefhnojl al shertje velik greh ? Velik greh je, zhe ima zhlovek filno nes- 95 merno poslieljenje do jedi in pijazhe; zhe fe slo liesmerno naje in napije proftovoljno; zhe is liga posheljenja sauizhuje sapovedane po- fte; zlie fe savolj liga sadolshuje, in sa- pravlja svoje premoshenje. Kdaj je shertje majhin greh ? Majhin greli je, zhe zhlovek kaj maliga je al pije nepotrebno ; zhe hna nad potrebno jedjo al pijazho preveliko dopadenje. Je greh, zhe zhlovek je al pije kar nje¬ govima lelefu fhltoduje ? Greh je , zhe Tvoje telefno fiikodo preve, in Te is poshrefhnofti ne sdersbi. Zhe ga fda pennora jefti al piti , kar njegoviinu tele- fu ne flushi, naj po dobri vefti flori. Zhe Te pergodi, de njegov shelodez jed al pija¬ zho is Tebe vershe , je potrebno premifliti okolifhine, zhe je is radovoljne preobilnofti , al bolesni, al flabofti, in po tim foditi. Je nesrnera mazhne pijazhe greh ? Greh je, zhe je proftovoljna. Salomon pravi: Komu gorje? Kaj ne ti (tim, kterifo vedno per vinu, in fi persadenejo vinfke mere prasniti? Prip. 23.29-30. ( Šveti Paul pravi: Dela mefa fo snane . . . pijanoft, in kar je taziga : ti ne bodo kmljejtva bo - shjiga dofegli. Gal. 5.19-21. t Sukaj je Bog vino fivaril ? jštvaril gaje is miloftizhlovekovimu lelefu 96 v’ pomozli. Vino, ktero fe Iresno pije, fht- shi zhlovekovimu shivljenju. ( Sir. 31. 32^ S ve¬ li Paul je fvojimu ljubimu Timoteju pifal: Ni¬ kar dalje (farne) vode ne pij, ampak malo vina pij savolj fvojiga (flabiga) slelodza, in pogoftniga bolehanja. I. Tim. 5. 23. To ka- slie namen, is kteriga je ufmiljeni Bog ftva- ril vino, de liga dobriga daru ne obrazila* mo v’njegovo rassbaljenje, in fvojo fhkodo. Kdaj je pijazhelnesmera velik grehi Velik greh je, zhe fe zhlovek mozline pijazbe proftovoljno napije toliko, de od nje gmoten praviga rasfodka nima. Eni neumno jniflijo, de je radovoljna pijanoft le takrat greli, kadar fo, kakorfhin je bil tifti, kteri je djal: Tepli fo me, pa me ni bolelo: vla- zhili fo me, in nifim zhutil. Prip. 23. 35. Zhe govoriti in hoditi ne morejo; zhe ne ve¬ do kam gredo; zhe fo od neumne shivine ne« umnifhi, komaj verjamejo deje greh, in ga po mozhi isgovarjajo ; tode pijanih uzkenikov Bog ni poflal. Je vfelej velik greh, ko fe zhlovek ^toli¬ ko vpijani, de praviga rasfodka nima ? Ni bersli rezili, de je to velik greh ; am¬ pak je potrebnojpremiflili okolifhine. Noe fe je bil negrefhno vpijanil, ker ni vinfke mozhi vedil, in enaka nefrezha fe lohka pergodi nar bolj varnimu zhloveku. Kdor je preobzhu- ten , al flab, al slo shejin , naj zhuje, de ga mozkaa pijazha ne ogolufa. Kdor ve, de fe 97 hitro vpijani , in fe ne varuje, nima isgovora. De fe tedaj ve prav rasfoditi, zhe je pijanoft velik al niajhin greh, al bres greha, je po¬ trebno premifliti kako fi je zldovek k’ pija— nofti perpomogel. Je zhlovele izgovorjen , zhe ga drushbd sapelje , de fe prevez h napije ? Drushba ne isgovori. Kdor fe perinoratl v’kaki vefeli drushbi biti, naj obihtlfhi zliuje nad feboj, Kdor pa je v’ drushbi pijanžov bres vfe potrebe, je veliko manj izgovorjen * zhe fe prevezh napije. Modri flednimu pra¬ vi: Nikar fe per gofiarijah pijanžov ne snajdi. Prip. 23. 30. Kaj je rezki tiftim, ki veliko vina fpi¬ je jo, in fe ne Vpijanijot Kdor is nesmerniga pOsheljenja veliko mozhne pijazhe fpije, in fe ne vpijani, tifti je poglavar pijanžov. Isaija pravi: Gorje Vam, kteri fte mogozhni v’vinfki pijazlii. Si. 22. Je greh druge vpijaniti ? Greh je, zhe fe to prevedeno in rado- voljno ftori. Nekteri fdijo druge obilno piti; al ftavijo de ne bodo dveh al treh mer vina pili al kaj fhkodliviga v’ vino vershejo, al drugazhi delajo, de fe tovarfhi vpijanijo, de fe jim potlej fmejajo, Neufmiljeni in hudobni prijatli fo oni , in fveti Avgufhtin jim rezhe i Zhe fvojgablishniga vpijanifh j J3n fe vede kakor de bi praviga uma in rasfodka ne imel. 2) Kletev, smerjanje, sanizhvanje in ras- ghaljenje blisliniga pride is jese. Rasferden zldovek je pijanimu zliloveku podoben , poln Jiudiga ognja , in ne premifli kaj govori. 3) Pohujfliljivo govorjenje. Grosa in ftrak zhloveka obide kadar fliflii kar gerdiga in ofmdniga resferden zldovek govori. Rasto- goteni ljudje eden drusimu pravijo in ozhita- jo \w oltudnjga vedo, vpijejo pa, de vfak 105 lolika flifhi, in de fe odrafheni in otrozi po- hujfhajo. 4) Toslibe, poboj in morjenje pride lolika is jese. ,Skufhnja uzlii, de je to refnizhno, in liga fprizhati ni petrebno. 5) jSerza merslota pride is jese , ker je zldovek po jesi nemirniga ferza, in neper- pravne dufhe moliti, kaj boshjiga miflili, in Bogu flushiti. Je zhloveku mogozhe na fvetu sliiveti, de bi od t/refhrte jese fkufhan ne bil? Nemogozbe je fkoraj , de bi fkufhan ne bil, ker nadleshni ljudje, in mnogi oprav¬ ki lolika jeso nakopljejo narbolj mirniinu zhlo¬ veku; kader je pa od jese fkufhan, ne gre-«, fhi, ako fkufhnjavo premaga. Kaj je krifijanu flori/i, de fe hudobne jese varuje, in jo premaguje ? jStoriti mora kar bo sdaj rezheniga: 1) Profiti je dolshen Boga, de mu da krotko ferze , de bi is Ijubesni do njega mi¬ ren in poterpeshl ji v bil. Krotkoft in mirnofs je fofebin dar: Blagor mirnim, ker oni bo¬ do otrozi boshji imenovani . Mat. 5. 9. 3) Ponishen bodi. Kdor je ponishen, loh- ka vidi fvoje flabofti, blishniga flaboftam pa persanafha , in fe ne da rasdrashiti. Napuh- nenz fvoje krivize ne vidi, blishniga flabofti povifhuje, in vedno vpije , de mu je krivizaj, de fi ni ref. t Sveti Avgufhtin prav govori; Ponishni le fo lahka poterpeshljivi , 106 3) Ubog v’duhu, al bres vfe lakomnofti bodi. Zhe lakomnoft gofpoduje zhloveka, ima smiraj veliko perlosknoft jesiti fe, in prepirati le s’ljudmi, ker je refnizlmo, kar fveti Bernard pravi: Lakomnoft ni nikoli fita. 4) Premifliti mora fvoje veliko sadolshe- nje per Bogu, in njegovo veliko poterpeshlji- voft s’njim, ktere je pa nevreden, zhe fvoji- mu blishnimu ne persanafha. Ravno tako bo Ozke nebefhki vam ftoril , ako ne bofte od- puftili v f akter i fvojimu bratu is fvoj ih ferz. Mat. 18. 35. 5) Premifliti mora nefkonzhno poterpesh- Ijivoft Jesufovo. Terdovratni grefhniki fo mu rekli, de je ^Samarijan, in hudizhaima; pre¬ ganjali fo ga in krishali, in na krishu tudi sanizhvali, on pa je preterpel vfe in profil: Ozke! odpufti jim, ker ne vedo kaj delajo. Luk. 23, 34. Jesuf vfun sapove: TJzhite fe od mene, ker jim krotak. Mat. 12.29. 6) Kriftjan, kaderkoli preve perlosknoft, de ga bo jesa lohka fkufhala, ker ima kako opravilo * s’ nadleshniin zhlovekain , al kako toshbo per gofpofki, al kaj drusiga, naj ter- den fldep obudi, in vezhkrat ponovi, de fe ne bo krivizhno rasferdil, in naj ne posabi Boga. { Spomni fe ftrahu boslijiga, innejesi fe soper blishniga. ( Sir. 28. 8. 10 7 Od lenobe. Kaj je lenoba ? Lenoba je nemarnoft al nefkerbnoft vTpol- novanji kerfhanfkih dolsbnoft. Lenoba je tedaj neperpravna volja ftoriti kar, kakor m koli¬ kor Bog sapoveduje, ls zhefa pride lenoba? Lenoba pride is pomanjkanja Ijubekni do Boga, is ljubesni do greha, al is hudiga po- sheljenja. To oflabi' zhlovekovo voljo , de fe hudimu posheljenju vdaja, in je kakor Modri govora : Leni hozhe in noshe. Prip. 13. 4. Je veliko lenih kriftjanov ? Lenih kriftjanov je ref veliko , ker je Ijti- besni do Boga malo. Godi fe fkoraj sdaj, kar je David sdavnaj rekel: Gofpod jo is nebef na zhlovekove otroke pogledal , de bi vidit, zheje kdo umen in Boga ifhe. Vfi fo safhli in ne pridni poftali. Pf. 13. 2-3. V’novi savesi je pravizhnoft obilnif/ii ko v’ftari, pa vender je v’ zerkvi Jesufovi veli¬ ko lenih kriftjanov, Kteri fo leni? Leni fo: 1) Kteri ne ljubijo Boga iš vfe dufhe , in fvojih dolsbnoft ne fpolnujejo is ljubesni do Njega. Kjer ljubesni ni, dobriga namena ni, tudi ne refnizhne flushbe boslije, in dobriga 108 saflushenja; ampak lenoba in prasnota. e Spol- novanje sapoved je ljubesen. (Rimi. 13.10.), in bres Ijubesni ni fpolnovanja sapoved. 2) Leni fo oni, kteri vefelja nimajo do do- briga. Kdor le mlazhno in po unajnim Tvoje kerThanfke dolshnofti fpoluuje , jo len. Veli¬ ko jih je mlazhnih kriftjauov, ki nekoliko molijo s’ befedo, hodijo v’ zerkev, in preje¬ majo sakramente , in to bres dufhne lakote, ali le is navade. Prerok Jeremija pravi: Preklet, kdor Gofpodovo delo nesvefto oprav¬ lja. 48.10. 3) Leni fo oni, ki To neltanovitni v’dobriin. Leni fo ref, ker fe nifo podvergli Bogu is ie dufhe, perzhno in opufte, shele in fe boje, in fo neftanovitni. ( Salomon pravi: Pot lenih je ko ternjevi plot. Prip. 15. 19. Leniga vfa- ko delo teshi, mu je preteshko, ga bode in on hitro odftopi. 4) Leni fo oni, ki fi ne persadenejo bolji, prihajati. Leni kriftjani miflijo, de veliko ftore , zhe ravno malo ftore, in naglo pravi¬ jo : SadofH je. ( Sveti Avgufhtin pa pravi: Gorje zhloveku, ki rezhe: Sadojti je dobri- ga. Nihzhe ne ve, zhe je pravizhen per Bo¬ gu, in vfak fi je persadjati dolsheu, zhedalje bolji shiveti. 5) Leni fo oni , ki dragi zhaf sapravljajo. Zhlovekovo shivljenje je kratko in sgine ko ladja, ktero mozhui veter goni, in bo vender po sdajnim kratkim shivljenji vezimo vefelje, al vezimo pokorjenje. Šakaj tedaj zhaf sa- pravljati v’ nevrednih, nizhemurnih in flabih 109 rezil eh? ( SvetiPaul uzhi: Dokler imamo zhaf, ftorimo dobro. Gal. 6.10. Kakfhin greh je lenoba ? Lenoba je Tama v’febi velik greh. Vi¬ nograda gofpodar je lene fvaril, rekozh; Kaj vi tukaj bres dela zel dan /'iojte ? Pojdite v’moj vinograd. Mat. 20. 6-7. Sapifanoje: Vfako drevo , ki dobriga fadu ne rodi, bo isfekano, in v’ ogenj versheno. Luk. 3. 9. Jesuf je figovo drevo, ki fadu ni imelo, pre¬ klel, in ono je bersli vfahnilo. Mat. 21. 19. Gofpod je ukasal leniga lilapza , ki ni s’ pre¬ jetim talentam nizli perdobil, ampak ga je sa- kopal , vrezlii v’unajne leme. Mat. 25.26-30. Kdaj je lenoba velik greh ? Lenoba je velik greh, zhe krifijan is nje veliko dolslinoft opufti, al kaj fofebniga sapovedaniga dobriga slo malopridno opravi. Kdaj je lenoba majhin grehi Lenoba je majhin greh, zhe krifijan is nje majhno dolslinoft opufii, al je v’ dopol¬ njenji kake velike dolshnofii nekoliko poma¬ njkljiv , al v’ kaki majhni rezili nesveft. Je mogozhe vfelej rasfoditi, zhe je leno¬ ba velik al majhin greh ? Zhloveku je nemogozhe vfelej rasfoditi, koliko deje lenoba grefhna, inBogfam to v6 , ki gleda v’ ferze; zhe ima zhlovek , in koliko 110 de ima ljubesni, zhe ima dober al flab na¬ men, in drugo. Kaj vfe to Uzlii ? Uzlii, de vTak bodi fkerben v’ fpolno- Vanji kerfhanTkih dolshtioft. ( Sveti Paul sa- pove : Ne bodite leni; bodite gorezhi v' du¬ hu : flushite Gofpodu. Rimi. 12. 11. In sopet pravi: Ljubi bratje! bodite obilni Popra¬ vilu Gofpodovim. I. Kor. 15,58. .Sveti Peter pravi: Bratje, persadenite fi s > dobrimi deli fvoj pokliz ulerdili. 1.1.10. Je lenoba fhkodljiva ? Lenoba je fhkodljiva, njena fhkodljivoft pa je vezlii del Tkrita. Kakor telo , v’ kte- fiht je kri opefbala, oflabi, in vender velizili bolezbin ne zliuti; ravno tako lena dufha ope- fha, poftane neperpravna flusbiti Bogu , in Tvoje velike TTabofti ne ve. Kteri grelu fe navadno is lenobe is-ha- gdjo ? Veliko grehov je is Ieflobe, fofebno pa 1) Sanizlivanje perpoinozhkov v’ svelizhanje potrebnih, Leni kriftjani malo ženijo fvete nauke, fvete sakramente , in druge dobrote, kijih je ufmiljeni Jesuf Tvoji zerkvi s’drago ženo Tvoje fvete kervi perdobil. ( Silno hudo je to, in teshko mafhevahje saflushi on, kteri Duhu gnade nezhaft jiori< Hebr. 10. 29. 2) OpuThba imenitnih dolshnoTt. Vera je V’ lenih kriftjanik meriva, upanje Tlabo , in njih m dela b res ljubesni: kako flusbijo Bogu ? Oni fo , kakor fveti Judesh Tadej pravi: Oblaki bres vode, jefenfke drevefabres fadu, s’ko- renino isderte. v. 12. 3) Terdovratnoft in nepokora. Lenoba in merslota fte eno ; in kakor je sernlja po simi mersla in nerodovitna, tako je lena duflia dobriga prašna; to pa rodi terdovratnoft in nepokoro. 4) Predersno upanje in obupanje. Leni kriftjani polajfhajo butaro bosbjib sapoved in kerfhanfkih dolshnoft, ker je to lenim dufliam nadleshno in preteshko breme, in de v’ lenobi mirno sliive, nafproti povifhujejo boshjo miloft. Ko fe pa lenimu kriftjanu sadnja ura blisha , drugazhi m ifli, vef prefirafhen premifli ne- varnoft fvoje duflie, in lohka de s’obupnim Kajnam rezlie: Moja hudobija je vekfhi, kakor de bi jejt odpufhenja treden bil. I. Mojs. 4.13, ( &e leni tolika poboljfhajo 2 Ne Iolika , ampak teshko. Len je bol¬ niku enak, v’kterim je kri oflabela ; velizik bolezhin ne zliuti, lohka pozhiva, dremlje, fpi iit umerje. Lenoba navadno fpremi krift- jana v’ grob: sakaj, kadar fe poftara, ga mnoge fkuflilijave popufliajo, lenoba pa ne, ker, zlie je on ftateji , vezli isgovorov ima sa fvojo lenobo. Refuizlmo je to, vemo pa tu¬ di, de Bogu je vfe mogozhe. Mat. 1*1.26. 113 Kaj je lenimu ftorifi, de let}oho opufi, in pridno fluski Bogu ? Len, da ta fveti namen dofeshe, 1) Je dolsheii profiti Boga, de ga s’fvojo ( mogozbno gnado osliivi. Gliada je ognju ena¬ ka, in niersli duflii je ravno ta nebefhki ogenj potreben , de bo sapovedanih del rodovit¬ na. Zbe len ftanovitno profi , bo r ufliflian, ker Oz/te nebefhki bo dobriga Duha dal ti- fiim, ki ga profi jo. Luk. 11. 13. 3) Premifiiljevati mora rasodete refnize, fofebno pa fmert, fodbo in vezlinoft. Lenkrift- jan je premifhljevanja rasodetili refniz potre¬ ben , de ga one fpodbadajo in perganjajo go- rezlie moliti in profiti gnade. IJavid prizhuje, rekozh: V’ fvojirn premifhijevunji fim sha- lofien in prefrafhen. Ker je pa sbalofteu in preftrafhen bil, jefklenil: JeflhozhemfcBogu klizati, in on mi bo pomagal. Pf. 51. 3-17. 3) Vedno fe mora Piliti k’ fpolnovanju sa- poved. Len fe tesliko poboljflia, in zbe fi ravno persadene, bersh ne bo pravi flusbab- nik boshji; bo pa fzhafama , zbe fe ftanovit¬ no trudi. V’ sazbelku mu bo tesliko in britko, potlej zbedalje lasliej , in tudi lohka, zbe fi s’ ferzbno voljo in ftanovitnim pridam persade- va, in premaguje sadersbke. Bog, kteri je v’njem dobro delo sazbel, ga bo dokonzbal, zbe mu je sveft, in bo potlej kakor -gorezbi David refnizbno miflil: Perfegel /im , in fkl<” fiil sapovedi tvoje pravize fpoinovati. Pb 118.106. 113 Perilavik od telefne lenobe. Kaj je telefna lenoba ? Telefna lenoba je nemarnoft al toshlji- voft v’fpoinovanji fvojiga ftanu dolshnoft. Ali je telefna lenoba greh ? Telefna lenoba je grehvker Bog flelier- iiimu sapove delati. JBretp pifmo pmhu¬ je : Gofpvd je Adama pojavil v’ paradish (v’ vert vefelja j, de bi -jk daroval in ob\ deloval. I. IVIojs. 2. 15. Preden je Adam gre- fhil, ni bres vftga dela bil: po greha pa je njemu in njegovim mlajf^am ojfineje sapove- dano bilo delati: V’ trudu fe boj h shivih is sernlje vfe dni fvojjga slivljenja. L Mojs. 3. 17. Yfak zhlovek je dolili-en po f voj im fta- nu pridno delati; in fveti Paul pravi: Kdor nozhe delati, naj ne je. II. Tef. 3.10. Kak fMn bodi v fak, de bo delo njegovi dufhi v’ prid ? De bo telefno delo dufhi v’prid,naj zhlovek pofhtene in potrebne dela poterpeshljivo oprav¬ lja. Kdor nizbemurne al liepofhtene dela opravlja, al fe per poflitenih in potrebnih to¬ goti, al jih opravlja de nafituje fvoje pozhut- ke, fvoji dufhi v’prid ne dela, in je majh¬ nim otrokam enak, ki fi v’nizhemurnih rezheh veliko persadeuejo. IV. 8 114 Je telefna lenoba fhkodljiva? Telefna lenoba je dufhi, telefu in pre- moshenju flikodljiva. 1) Dufhi je flikodljiva, ker je zhlovek bres dela mnogim fkufhnjavam podvershen, in ga veliko huje kakor pridniga zhloveka nadle- shujejo. Poftopazh je lohka goluf, de fe sla¬ vi; hudiga in opravljiviga jesika , ker potreb¬ nih opravkov nima. Refuizhno je , de delav¬ no slavljenje pomanjflmje fkufhnjave , leno slavljenje pa veliko fkufhnjav nakoplje. Po- fiopanje je veliko hudiga nauzhilo. ,Sir. 33. 29. 2) Telefu je fhkodljiva, ker je telo bres dela mehko in malovredno. Prefilno delo je lohka fhkodljivo telefu, poftopanje pa tudi; in modri zhlovek toraj pridno dela po fvoji rnozhi, de fvoje telo pametno pokori, in ga sdraviga ohrani. Zerkven uzhenik pravi: De¬ lo je zhloveka potrebna in ufmiljena fhtra- fenga. 3) Premoshenju je fhkodljiva. Modri pra¬ vi : Kdor je len v’ fvojih delih , je bratuni- ga, ki fvoje premoshenje sapravlja. Prip. 18.9. Ref je to, de lenoba in sapravljivoft fle eno. Pridni zhlovek ima sadoltno obilnoft per majhnim premoshenji; len pa veliko pre¬ moshenje sapravi ; on in njegova drushina s’ njim ftradajo. Zhlovek, ki is nesmerne Iju- besni do pozhitka nozhe delati, fi velike brit- koiii nakoplje, in fkoraj lakote umira; to je pa njegovi nefkerbnofti saflusheno plazhilo. ,Sa- 115 lomon fvari in uzhi Ieniga, rekozli: Pojdi k’ mravli, o leni, iti pomifli njene poti, in uzhi fe modrofli: liter a, zhe ravno vojvoda nima, ne uzhenilta, ne oblafinika , fi po le¬ tu jed perpravlja, in fpravlja vkup ob sliet- vi, kar bo vskivala. Kako dolgo bofh, le¬ ni, fpal ? Tedaj bo pomanjkanje nad te perteklo. Prip. 6. 6-11. Od grehov v’ fvetiga Duha. Koliko je grehov v'fvetiga Duha, in kteri fo? Grehov v’fvetiga Duha je fheft, in fo 1) Predersno v’ boshjo miloft grefhiti. 2) Nad boshjo milolijo obupati. 3j jSposnani kerfhanfki refnizi fe soperfta- viti. 4) ( Svoji mu blishnimu savolj gnade boshje nevofhljiv biti. 5) Do svelizhavniga opominvanja oterp- njeno ferze imeti. 6) V’ nepokori terdovratno oftati. Sukaj fe rezhe, de fo ti fliefiiri grehi v’ fvetiga Duha? Sato, ker, kdor je tih grehov kriv, s’o- terpnjeno hudobijo sanizhuje gnado boshjo, ktera fe fofebno Jfvetimu Duhu perlaftuje. Gna- da, miloft, upanje, refuiza, fpreobernjenje in fcvelizhanje fo is fvetiga Duha, in kdor nje- 116 gove darove sameiuje, va-nj grefhi, in je Ci¬ no hudoben. Kaj Jesuf pravi od grehov v’ fvetiga Du¬ ha? Jesuf od njih pravi: Vfak greh in pre- klinvanje ho zhloveku odpufheno ; preklin- vanje pa Duha ne ho odpufheno. In kdorkoli ho kako hefedo rekel soper fmu zliloveko- viga, mu ho odpufheno, kdor ho pa govoril soper fvetiga Duha, mu ne ho odpufheno, ne na tim fvetu, ne v’ prihodnim. Mat. 12. 31-32. 'So grehi v’ fvetiga Duha tedaj refnizhno neodpuflljivi ? Grehi v’ fvetiga Duha nifo fzer refnizhno neodpuflljivi, rekel je pa Jesuf, de odpufhe- ni ne bodo, ker je navadno, de veliki gre- fhniki , ki tako delezh sajdejo, do konza fvoji- ga slavljenja terdovratni oftanejo. Navadno fe jim godi, kar je Jesuf terdovratnim Ju¬ dam rekel: Vi hote v’ foojim grehu umeril Jan. 8. 21. Kdaj grefhnik predersno v’ hoshjo milolt grefhi? Grefhnik predersno grefhi Vboshjo mi- loft ko fvoje grehe ponavlja , ker je Bog uf- miljen, in upa de mu bo odpuftil, in ga v’ne- befa vsel, zhe fe ravno fpokoriti nozhe. Kdor mifli: Bog je nefkonzhno ufmiljen, Jesuf je sa grefhnike terpel, vfi bomo prifhli v’ nebe- 117 fa , in po fvojim posheljenji napzhno shivi, on v’ boshjo miloll greflri, ker sanizhujc bo- gaflvo boshje dobrote in poterpeshljivofli. Rimi. 2. 4. ( Sveti Avgufhtin pravi , de kdor v’boshjo miloft predersno g ref hi, povifhuje boshjo milofl v’ fvoje pogubljenje. Ali ni potrebno v ’ boshjo milofl upati ? Potrebno je v’ boshjo miloft upati, ni pa prav va-njo upati, de bi fe predersno gre- fhilo. jSilno hudobno bi bilo rasshaliti dobri- ga zhloveka ravno sato ker je dober: hudob- nifhi je pa v’ ufmiljeniga Boga predersno gre- fbiti. Sveti Duh pravi grefhniku : Ne rezi: Grefhil firn, in kaj shaliga fe mi je spodi¬ lo ? ker Narvifhi je poterpeshljiv mafheva- viz. In ne rezi: Ufmiljenje boshje je veli¬ ko , Bog fe bo obilnofli mojih grehov uf'mi¬ lil. Sukaj njegov ferd fe tako hitro per- blisha kakor uf miljenje , in njegov ferd fe na gre f/mika osera. Ne odlafhaj fe h’ Go- fpodu f preoberniti, in ne odkludaj od dne do dne: sukaj njegova jesa bo naglo pri- fhla, in v’ zhafu mafhevanju le bo rasdjal. t Sir. 5.4-9. Kdaj grefhnik nad boshjo miloftjo obupa ? Grefhnik nad boshjo miloftjo obupa , ka¬ dar neumno mifli, de fo njegovi grehi toli¬ kanj veliki, de mu ne bodo odpufheni, de je saftonj persadjati fi, in de bo refnizhno po¬ gubljen. Kajn je bil tiga greha kriv, in je is obupanja djal h’ Gofpodu: Moja kriviza je 118 vekfhi, kakor de bi jefl odpufhenja vreden bil. I. Mojs. 4. Je ta greh velik, in fhkodljiv ? ( Silno velik je, ker overshe boshjo mi¬ loft , v’ktero upati vera uzhi in sapove. t Shkod- Ijiv je tudi ker grefhniku ubrani fpokoriti Te, in dobro ftoriti. Judesh Ifbkarjot, ki je nad boshjo iniloftjo obupal, in hudobno miflil, de mu odpufhenja ne bo, ni hotel Jesufa profiti, fe je obelil, in pogubil .vekomaj. Kaj je grefhniku premifliti, de ne ob¬ upa ? De grefhnik ne obupa, mora 1) Premifliti, kar ga vera uzhi, de je bo¬ si) j a miloft vekfhi kakor njegova hudobija; de ufmiljeni Bog mu rad pomaga fpokoriti fe, in de mu bo vfe grehe odpuftil, ako fe fpo- kori. Bog fain po fvojim preroku fvojo veli¬ ko miloft osnauuje, rekozh: Ako krivizhen fe nad vfmi fvojimi grehi fpokori: bo go¬ tovo shivel, in ne bo umeri. Hozhem mar fmert hudobnika, rezke Go f pod, in al nozhem veliko bolj , de fe od fvojih hudih del fpre- oberne in shivi? Ez. 18.21-23. Bog je uf¬ miljeni in vfigamogozhni ozhe, rad in lohka ftori, de tam , kjer je greh obilni f hi bil, je gnada fhe obilni f hi. Rimi. 5. 20. 2) Premifliti mora, de je ( Sin Boshji pri- fhel na fvet, ne fveta obfodit, ampak de bi fvet po njem svelizhan bil. Jan. 3.17. Jesuf je miloftljivo grefhnikov ifkal, fpokoruim od- 119 pufhal grehe, in tudi sa rfe grefhnike umeri, de bi ne obupali. On je Ijubesnivo fprejel ozhitno grefhnizo, Matevsha opravizhil, Pe- (ru odpuilil, defnimu rasbojniku nebefa oblju¬ bil, in je, de vfi vedo nefkonzlino miioft, sa Tvoje neufmiljene morivze Ijubesnivo profil, rekozli: Ozke , odpufii jim, ker ne vedo, kuj delajo. Luk. 23.34. Kdaj fe zlilovek fposnani kerfhanfki ref- nizi soperftavi ? Zlilovek Te fposnani kerfhanfki al raso- deti refnizi soperftavi, kader gotovo ve ref- nizo, fe ji pa is hudobije vdati nozhe. ( Silno gerdo je , zbe fe zlilovek zhloveku ne vda, kader ve de govori refnizo ; Jmdobniflii je pa, zhe fe terdovratno vftavi refnizi, ktero je Bog rasodel, jo s'zhudeshi poterdil, in jo vfa zerkev užili. V’ tej ftrafhni pregrehi fo Judje bili, kterini je Jesuf djal: Ako vam refni¬ zo govorim, sukaj mi rte verujete ? Savolj tiga vi ne poflufhate, ker is Boga nifte. Nepokorni Judje fo mu odgovorili: Ne rezhe- mo mi prav, de fi ti t Sumarijan , in hudi- zha imafh ? Jan. 8. 46-48. Vidili fo oni Je- sufove zhudeshe, in de toraj refnizo nzbi , is hudobije pa fe nifo refnizi vdali. Vifhi Judovfkiga ljudftva fo po varhilisvedili, deje krishani Jesuf po fvoji befedi is groba vftal, vdali fe pa nifo refnizi, ampak varlie podkupili , debi drugazlii govorili. Mat. 28.12-13. K (eri koli fe nozhejo fposnani refnizi vdati , fo oj- ftriga (varjenja vredni, s kterim je fveti,Šiite- 120 fen ozhital Judam njih grefhno terdobo re- kozh: Vi terdovratni in neobrezani v’ ferzih in ufhefih fe vedno fvetimu Duhu vftavlja- te, kakor vafhi ozhetje, tako tudi vi. Ap. djan. 7. 51- Od kod isvira ta greh ? Ta greh je is napuha , al rasusdaniga slavljenja. Napuli je fleherniga greha sa- zhetik, fofebuo pa nevere, krivovere in ter- dovratnofti vliudim. Pervo zhlovekoviga na- puha je bilo lozhitev od Boga. Sir. 10.14. Napuhnjenz fe ne vda refnizi, ker je v’ Tvojih miflih terdovralen, in pa tudi ker ga je Tram popraviti Tvoje smote. Rasusdano slavljenje tudi obrodi terdovratnoft, in oflepi greflmika, de fe refnizi ne vda, ker mu refniza brani po posheljenjt shiveti. Jesuf pravi: Luzh je na fvet prifhla, in ljudje fo bolj temo ko luzh ljubili. ker fo bile it jih dela hude. Jan. B. 19. Kdorkoli hozhe refnizi fe vdati, bodi ponishen in dobriga sheljen , ker po- nishniinu in dobrosheljuimu zhloveku je jarra vere in sapoved lohak, in on je rad refnizi pokoren, de bo po nji svelizhan. Kdo je fvojfeiu blishnimu savolj gnade bo- shje nevofkljiv? On je, ki je shaloften in savidi fvojiga blishniga, ker po gnadi boshji poboshno shi- vi, in ti s’ dobrimi deli nebefa fluslii. Hudizh, vfiga dobriga fovrashuik , je iiafhim pervim porodnikam nevofhljiv fril, ker fo obilno gna- 121 do imeli, in jih je v’ greh napeljal. Po hudi - zhevi nevofhljivojli je fmert na fvet pri- fhla. Modri 2. 24. Hudobni Kajn je bil tudi nevofhljiv fvojimu bratu Abelnu, ker je on dopadel Bogu , in ga je is pregrefhne nevo- fhljivofti umoril. Je kak krifijan te flrafhne pregrehe kriv? ( Silno redka je ta pregreha per kriftjanih. Godi fe pa lohka, de kdor fvojiga blishniga fovrashi savolj rasshaljenja al fhkode, mu fkoraj vofhi, de bi fe s’kakim greham ofra- motil; al je vefel, de je fhpotljivo padel, de ima isgovor in vefelje ga rasuafhati. Hudobna nevofhljivoft in velik greh je to, ker je na- ravnoft soper ljubesen, ktera fe nad krivi- zo (nad greham j ne vefeli, ampak fe ve- feli nad refnizo. I. Kor. 13.6. Kdo ima do svelizhaniga opominvanja oterpnjeno ferze ? On, ki fovrashi fvarjenje in zherti opo- minovanje is ljubesni do greha. Farao je bil tiga greha (kriv, ki fe ni hotel Mojsefu in njegovim zhudeshem vdati , de bi Israelze fpuftil, in je oterpnjen oftal. Judje fo bili oterpnjeniga ferza svelizhavnimu opominvanju prerokov, Jesufa in njegovih apofteljnov. Ni jih malo kriltjauov, ki fo fkoraj enako terdo- vratni opominvanju duhovnih, in fe jim godi, kar je fveti Paul Galazhanam pifal: Vafh f<>- vras/mik firn poftal, ker fim vam refnizhno govoril. Gal. 4. 16. 122 Kaj hudiga bo žhloveku svelizhavnimu potrebnimu opominvanju terdovratno nepo- kornimu ? Hudo in neisrezheno hudo mu bo, ker na¬ vadna fhtrafenga te velike pregrehe je bo- shje sapufhenje in vezhno pogubljenje. Vi nifle mene poflufhali ( pravi Gofpod) injeft fe bom k’vafhimu pogubljenju fmejal, in vaj bom ofrarnotil. Prip. 1. 26. Kaj je to, v’nepokori terdovratno oftati? V’nepokori terdovratno' al fpreinifhljeno ofiati je, zhe fi grefhnik is velike Ijubesui do greha , in is ftrafhne flepote isvoli raji po¬ gubljen biti, kakor fpokoriti fe, in po sapo- vedili sbiveti. Ali fe to poredko al pogofto godi? jSilno redko je to, de bi li grefhniki fpremifhljeno isvolili in fklenili raji iti vre¬ žimo pogubljenje, ko greh opuftiti: ni jih pa malo kriftjauov, de is ljubesni do greha v’ne¬ pokori umerjo. Ne pravijo fzer, de hozhejo v’ nepokori umreti, temuzli obetajo pokoro, in jo toliko zhafa odlafhajo , de njih pokoro fmert prehiti, in pojdejo v’vezhno pogublje¬ nje. Šaflushena fhtrafenga je to, ker je sa- pifano: Terdovratnimu ferzu bo na sadnje hudo. 4 Sir. 3. 27. 123 Od vhiebo vpijozhih grehov. Koliko jih je v' nebo vpijozhih grehov, in kteri fo? jSlitirje fo, in fo ti: 13 Radovoljno ubijanje. 2) ( Sodomfki greh. 3j Saferanje ubogih. 43 Delavzam al iiajemnikain saflushek sa- dershati al pertergati. Kdaj je zhlovek radovoljniga ubijanja kriv ? Radovoljniga ubijanja je zhlovek kriv: 13 Zhe fam koga fprernifhljeno in bres- oblatino umori. Kajn je bil te velike pregrehe kriv, ki je premifhljeno umoril fvojiga brata Abelna. 23 Zhe po drusiin zlilo veku koga fpremifh¬ ljeno umori. Judje, ki To permorali Pilata obfoditi Jesufa, in fo ga po rokah neverzov krishali, fo refnizhni njegovi morivzi. 33 Zhe zhlovek febe rpreinifidjeno umori. Judesh je bil tiga veliziga greha kriv , ki je febe protlovoljno obefil. Kdaj je zhlovek ( Sodomfkiga greha kriv ? Nezhifti greh je to , in tolikanj ofinden, de fe povedati ne fme, kakfjiin de je. ^ 0 - dornfki greh fe on imenuje , ker fo ga oftud- 11 i SodomIjani navadno dopernafhali. Koliko de je ta greh oftuden Rogu, fveto pifmo po¬ ve: Gofpod je deshil nad ( Sodmno in Go- 1 24 moro ogenj in shveplo od nebef ; in pokon- zhal te mefta, in vfo deshelo okoli, in vfe prebivavze tih meft. I.Mojf. 19. 21-25. Kdo je tretjiga v’ nebo vpijozhiga greha kriv ? On je , kteri uboge, firote , vdove, sa- pufliene otroke in druge take satira, de jim je neufmiljen in krivizhen. ( Sveto pifmo pra¬ vi : Ne ftori file ubogima, ker je ubog ; in ne sateri potrebniga s’krivizhno fodbo. Ker Gofpod bo njegovo rezh rasfodit, in tifie ftifkal A kteri fo njega fiifkali. Prip. 22. 22-23. Tudi pravi: Prof linja (krivizlmo pot- lazheniga) ubogiga bo is njegovih ufl do Bo¬ ga prifhla, m hitro fe mu bo pr aviza spo¬ dila. ( Sir. 21. 6. In sopet: Vdovam in firo- tam ne bodite fhkodljivi. Ako jim flikodje- te, bodo k’ meni vpili , in jeft bom njihpro- flinje uflifhal, in moj ferd fe bo 'ushgal. II. Mojs. 22. 22-24. Kolikor fo oni obilnifhi- ga ufiniljenga, in obilnifhi pomozhi potrebni, toliko lmdobnifhi je jih neufmiljeno in krivi¬ zhno satirati. Kdo je zhetertiga v’nebo ha kriv ? On je, kteri najetim delavzam al poflam plazile ne da, al vfe ne odrajta. Velik greli je to, in toraj fveti Jakob pravi: Lejte , pla- zhilo po vaf utergano delavzam, kteri fo vafhe polje posheli, vpije, in njih vpitje je do afhef Gofpodovih prifhlo. 5. 4. Kdor vpijozhiga gre- 125 najemnik am kako krivizo Iashnivo perlafti, de jim vfiga safluslienja ne da, fe grosno sadol- slii per Bogu. Kdor obeta in ne plazila: al le po gofpofki pennoran odrajta, je tudi hu- dobuefh. Ozbe Tobija je fvojiga lina po bo- slijim ukasu uzbil, rekozh: Kdorkoli bo tebi kaj delal, bersh mu plazho daj, inplazhilo tvojiga najemnika ne fme per tebi sufiati. Tob. 4.15. Sukaj fe ti grehi v’ nebo vpij ozki imenu- jejo ? Imenujejo fe , in fo ref v’nebo vpijozhi, ker je v’fvetim pifmu od fleberniga njih sa- pifano, de v’nebo vpijejo na mafhevanje. pil¬ ilo veliki grehi fo oni, in lilijo pravizhniga Boga ftrafhuo pokoriti iifti, kleri fo njih krivi. Od ptujih grehov. Koliko jih je, iti kteri fo ptuji grehi ? Ptujih grehov je devet, in fo ti: 1) V'greli fvotovati. 2} Drusim grefhiti velevati. 3) V’ greh pervoliti. 4) Druge v’greh napeljati. 5) Drusih grehe hvaliti. 6) K’ grehu molzhati. 7) Greh pregledati. 8} Greha fe vdeleshiti. 9} Greh sagovarjati. 126 Sakaj fe ti grehi ptuji imenujejo? Pluji grehi fe imenujejo, ker zhlovek Tam prepovedaniga ne flori, al sapovedaniga ne opufti, ampak pomore, de fe blishni pre- grefhi, in fe s’ tim blishuiga grehov vdeleshi. ( Smo tedaj dolslini blislmiga odvrazhati, de liudiga ne*flori ? Dolshni fino kaderkoli nam je mogozhe; zhe ne, fe boshjim sanizhevavzam perdrushi- mo, al fhtevilo boshjih sanizhevavzov muo- shimo. Sakaj fmo dolshni hudo odvrazhati? Dolshni fmo, ker ljubesen do Boga in do blishniga sapoveduje, ne pomagati v’greh in braniti grefhiti. 1} Is Ijubesni do Boga. Kdor ljubi Boga, fe greha varuje, de ga ne shali in grehe od- vrazha, de ga drugi ne shalijo : zhe pa ubra¬ niti ne samore, je shaloften. Pravizhni Esdra je fkerbel sa boshjo zbali, in de bi fe vfe godilo po volji boshji: ko pa je vidil, de nepokorno ljudftvo shali Boga, je fdno shalo- val , f ooje oblazhila pretergal , lafe fl is glave pulil, in ljudftvo fvaril. I. Esd. 9. Po- boslini David je ljubil Boga is vfe dufhe, fkerbel je, de bi mu ljudje flushili, in ga ne shalili, ker pa vfim ubraniti ni mogal , je shaloften bil, in djal: Vidim preg ref/mike, in od shalofli vkup leseni, ker tvojih sapoved 129 Eleazarja, fo mu fvetovali, de naj fe never- nimu kralju Antiohu podvershe in fmerti odi¬ de; on ni hotel, ampak je Bogu sveli oftal; uni fo grefhili, on pa ne. II. Mah. 6. Kajfesh je Judam fvetoval umoriti Jesufa , rekozli: Vi ne premiflite, de je dobro sa vaf, de en farni zhlovek umerje sa ljudftm, in de ni vef narod konzhan. Jan, 11. 50. Judje fo ga ubogali, in fo on in oni hudo grefhili. Kdo je drusiga ptujiga greha; Brusim grefhiti velevati, kriv ? Tifti, ki fvojim podloshnim ukaslie gre- fhiti. Gofpodar , ki fvojimu poflu al ozhe, ki fvojimu otroku sapove krafti , na drusiga laft- niui fekati, pafti, al drugo fhkodo blishuimu ftoriti, je tiga greha kriv. Ravno tako, zhe mu prepove dati blishnimu, kar mu je dol- shen, al v’zerkev hoditi, al drugo sapove- dano opuftiti. Kdor fvojimu podloshnimu uka- she kaj prepovedaniga ftoriti, al kaj sapove- daniga opuftiti, grefhi, zhe fe ravno po nje¬ govi volji ne sgodi: kdor pa uboga , tudi gre- fhi. Nevofhljivi Saul je fvojimu finu Jonatu sapovedal nedolskniga Davida umoriti, on ga pa ni hotel, ker je vedil, de mu Bog prepo¬ ve nedolshniga umoriti. Saul je hudo grefliil, Jonatapapravizhenoflal. I. Kral. 19. Jezabela, hudobna shena hudobniga kralja Aliaba, je kraljevim podloshnim ukasala, de naj krivih prizh poifhejo soper Nabota , in ga potlej umore. Storjeno je bilo, kakor je ona uka- IV. 9 130 sala, ona in moslije fo bili krivi nedolshuo prelile kervi. 111. K ral. 21. 8-14. Kdo je tretjima ptujiga greha: V’ greli pervolil i, kriv ? Tifti, kteri Imdiinu govorjenju al grefh- nimu djanju, al opufhi sapovedaniga dobriga, al v’hudobne naklepe drusih, al v’karkoli fi bodi lnidiga soper sapoved al dobro veft per- voli. Pervoljenje je enako hudobno , zbe je pred grehani, al po grehu. Pervoljenje v’ greli je s’ befedo , al s’ fmehani, al snanmjem , al drugazhi. Kdor v’greh pervoli, je greha s’dru- siini vred deleshen, zhe je ravno lo is zhlo- vekoviga ftrahii, al is flabofti. Kralj Ahab ni prej vedil, de je njegova shena v’njegovim imenu pifala mosliem, de naj Nabdta umore; pa svedil je pollej, v’to krivizo pervolil, in vinograd Nabota vsel. Oba fta bila enako hu¬ dobna. Pilat je vedil nedolshnoft Jesufovo, in fi je nekoliko persadjal ga fpuftiti; ker fe je pa Judov bal, kteri fo zhedalje huje vpili, je pervolil, de fi nerad, de bi bil krishan, in fe je njih velike pregrehe s’pervoljenjem vde- leshil. Veliko jih je , ki neradi pervolijo v’ greh, pa vender pervolijo de nifo sanizii- vani, al is mehkobe, in nimajo isgovora, ker je refnizhno karfvetiPaul pirhe: Ne le kteri 'nulo pore (grefhe), ampak tudi tijli, ki jim pervolijo. Rim 1. 33. Kdo je zhetertiga plujiga greha: Druge v’ greh napeljati, kriv 'l Tifti, ki fvojiga blishniga nagovarja al ' 131 napeljuje grefliiti. Kdor s’ perlisnjenim go¬ vorjenjem, al s’nadleshnim djanjem, al s’dru- sim pohujfhljivim obnafhanjein blishuiga na¬ peljuje v’greh , al ga nadleshnje de bi gre- fhil, grefhi po velikofti greha v’kteriga na¬ peljuje , zhe fe ravno po njegovim hudim na¬ peljevanji ni sgodilo. Jeroboain , ko Te je bil od kralja Robbama , 4 SaIomonoviga finu , od- lozhil, de bi Ijudftvo ne hodilo v’Jerusalem ozhitno molit praviga Boga , in perloshnoft ne nafiilo fe k’ Roboamu verniti, jim je dva sla- ta teleta naredil , in ljudi nagovarjal jih moliti, in jim darovad. Neumno ljudtlvo je malikvalo , kakor ga je Jeroboam napeljal. IlLEral. 12. Veliko jih je neiimnešhev, ki napeljevanje v’ greh poflufhajo, ker ne pre- miflijo, kar Bog sapoveduje in prepoveduje. Sapeljivzani in napeljanim Jesuf pravi: Gorje fvetu savolj pohujfhahja. Gorje zhloveku po klerim pride pohujfkanje. Mat. 18. 7. Kdo je petiga ptujiga greha : Dnisih gre¬ he hvaliti, krio ? Tifti, kteri is hudobniga ferza, al is la- felmive prijasnolii, al is mehkobe, al savolj dobizhka hvali grehe al grefhnika. Veliko jih je, ki ne pomiflijo, in nozhejo vediti kaj je , al ni po volji boshji, temlzh njih edina fkerb je ljudem dopafti, in toraj hudobno hvalijo kar Bog zherti. Zhe je nekdo ras- lozhen , oblaften , bogat, komaj najde pravi- zhniga zhloveka, de mu pove refnizo. Ve¬ lika miiosinza lashuikov je perpravljena per- d k 132 terdvati preden nme, kar mogozhni zhlovek govori , in fiepo hvali vfe , kar on ftori in govori. Prerok Isaija jim rezhe : Gorje vam, kteri hudo dobro, in dobro hudo imenujete. 5. 20. Kdo je fheftiga ptujiga greha: K’ grehu molzhati, kriv ? Tifti, lderi vidi, al ve , de blishen gre- fhi, pa ne pove, kar je povedati doshen, ampak molzjri in pufti, de ftori kar hozhe. Is bojezhnofti je to, de bi ne bil grefhnik ras- shaljen , pa ni prav, ker fe s’molzhanjem per- terdi grefhniku v’ njegovim hudim delu t S ve ti Paul pravi: V fak smed, vaf naj fvojimu bli- shnimu dopade k’ dobrima in k’ poboljflia- nju. Ritni. 15.2. Kdo je fedmiga ptujiga greha: Greh pre¬ gledati , kriv ? Tifti, ki je is kerfhanfke ljubesni dol- slten blishniga fvariti, in nozhe. Huje gre- fhi tifti , ki ima oblaft, in fvojih podloshnih nozhe fvariti, sa kterih svelizhanje je fofeb- no dolshen fkerbeti. Hudobuifhi fo tudi tifti, ki imajo flushbo in plazhilo , de bi nad gofpo- darjevim blagam zinili, in zhe ravno vedo, de fe gofpodarju fiikoda godi, nozhejo go¬ voriti. Huje grefhe tudi porodniki, ki fvojih hudobnih otrok ne fvare , in jim pregleduje¬ jo , zhe fo drugim nadleshni, ai krivizhni- Heli, premehki ozhe , je vedil, de njegova r mova hudobno ravnata, in odvrazhujeta ljud- 133 ftvo od boshje flnshbe, pa jih ni fvari!, jim je pregledoval, sato fo bili on in ona dva nefre- zlmi. I. Kral. 3. Kdo je ofmiga ptujiga greha: Greha le vdeleshiti, kriv? Tifti , ki eri pomaga v’ greh, v’ fhkodo , krivizo, al je krivizhniga blaga deleshen. Kdorkoli pomaga v’ greh, al fe krivizhnim to- varfham perdrushi, al orodje pofodi, al po¬ maga odnefti, al prodati, al kupi od otrok , od tatov, al je al pije ukradeno rezil, al s’ krivizhno ženo vkupljeno , al drugazhi, fe greha in krivize vdeleshi. Hudobni Judesh fe je vifiiim ponudil, de jim hozhe Jesufa svijazhno sdati, ako mu plazhajo. Njih voj¬ vod je bil on, sa njim fo flili Jesufa vjeti; vfi fo bili hudobni, ker fo fe te velike pre¬ grehe vdeleshili. Kdo je devetiga ptujiga greha: Greh sa- govarjati, kriv? Tifti, kteri ve, de je govorjenje, al djanje , al opufhagreh, in pravi de ni. Kdor fe sa greh potegne, kakor de bi dobro bilo; al sa grefhnike, kakor de bi pravizhni bili, greh in grefhnike sagovarja, in je befednik hudobije, in hudobneshov soper sapovedi. pil¬ ilo hudobno je to, in Modri toraj pravi: Kdor hudobnika opravizhuje, in kteri pravizhni- ga ob f odi, oba fta per Bogu gnjnfoba. Prip. 17. 15. Sopet pravi: Kteri hudobnika pr a- 134 rij o: Pravizhm fi, tifte bodo ljudfiva klele. Prip.24* 24. Drugi del kerfhanlke pravize; t STORI DOBRO. Od dobriga, al dobrih ddl fploh. Je kriftjan sadofli pravizhen, zhe fe le hudiga varuje? Ni £he sadofli pravizhen, zhe fe le hudi- ga varuje, ker je dolshen tudi dobro ftoriti. Hudiga fe varovati, iu dobro ftoriti, to je kerfhanfkapraviza, pravizhnoft al fvetoft. Da¬ vid v’ Gofpodovim imenu sapove : Varuj\ fe hudiga, in flori dobro. Pf. 33.15. Kaj je dobro ? Dobro je, kar mi po sapovedih, al po volji boshji s’pomozhjo gnade bosbje ftori- mo. ( Stori, kar je dopadljivo in dobro Go¬ fpodovim ozhem, de ti bo dobro. V. Mojs. 6.18. Ni vfelej dobro, kar mi po pozhut- kih fodimo, deje dobro, ampak kar je po volji bosliji, in nam flushi v’ vezimo sveli-r zhanje. Dobro je tedaj to, kar nam Bog sa- . poveduje v’svelizhanje nafhe dufiie, ako to 135 ftorimo s’ pomozhjo njegove gnade, zhe je ftorjeno is dobriga namena, in zhe je po vfih okolifhiiiah dobro; sakaj, zhe je hud namen, al je ena farna okolifhina flaba , fkasi dobrQ delo, in nima saflushenja. 'So dobre dela potrebne ? Dobre dela fo potrebne v’ svelizhanje. V’ ftari in novi savesi fo bile in fo dobre de¬ la sapovedane. V’ ftari savesi je Bog sapevedi po Mojse- fu osnanil, po kterih bi ljudje shiveli, in ve¬ zimo svelizhanje dofegli. Defet sapoved pre¬ povedujejo in sapovedujejo, kar je Bog v’ sa- zhetku v’zhlovekovo ferze vlifnil, in vfakje dolshen po njih shiveti, de v’svelizhauje pri¬ de. Mojsef je ljudlivu djal: Vsamite fi vfe te befede (vfe le sapovedi) v’ ferze, ktere vam danf osnanim: de fvojim mlajf/um sa- povejte jih [polno vali, in flor iti kar je v'tej poftavi sapifaniga ; ker to vam ni bilo sa~ ponj sapovedano , ampak , de bi vfi po tim shiveli V. Mojs. 32. 46-4 7. Ker je v’ ftari savesi sapovedano po sapovedih shiveti, fo tudi dobre dela sapovedane bile, ker fo one is fpolnovanja sapoved. V’ novi savesi je sapoved velikokrat po¬ novljena , de bodimo dobrih del rodovitni. Je- suf je lenim dufham, ki sapovedaniga dobri¬ ga ne ftore, rekel: Vfako drevo, ktero do¬ bra/ a fadu ne rodi, boisfekano, in v’ogenj versheno. Luk. 3. 9. ( Sveti Jakob pravi: Kaj vam bo pomagalo, bratje moji, zhe kdo re- 136 zhe , de vero ima , zhe pa ( dobrih ) del ni¬ ma ? Ga to mar samot/la vera sveliz fiati? A ko {t i brat infeflra oblazhila, in shivesha | potrebna, vi bi. jima pa rekli: Pojdita v’mi¬ ra , og vejta in nafitita fe , in jima ne dali kar je telefu treba , kaj bi pomagalo? Taki) tudi vera, alto nima (dobrihj del, je meriva farna v’ febi. 2. 14-1 7. Koliko dobrih del je potrebno ? Vfe dobre dela po vfih sapovedih sapo- vedaue fo potrebne. Vfe sapovedi, in vfe dolshuofti fvojiga flanu fpolnovati je sapove- dano in potrebno, ker je isvfigatiga kerfhan- fka pravizbnoft. Jesuf je fvojiin apofteijnam ukasal: Uzhite jih fpolnovati vfe , karkoli fim■ vam sapovedal. Mat. 28. 20. ; Sveti Ja¬ kob pravi: Kdorkoli vfo p v faro fpolnuje, gre fhi pa v’enim, je v fig a kriv. Sukaj, kdor je rekel: Ne prefheftuj, je tudi rekel: Ne ubijaj. 2.10-11. Kdor fpolnuje sapove¬ di, ktere lohka, liftih pa ne, ktere tesliko, je nesveft flushabnik, in ne pride v’ svelizha- nje. Nobene sapovedi ni nepotrebne , ampak vfe fo osnanjene, de po vfih shivimo, ker dru- gazhi ne bomo svelizhani. Ve kriftjan , zhe sadofii ddbriga fori ? Ne ve, in ne bo svedil kakfhin deje, dokler ne pride k’fodbi. Nihzhe ne fluslii Bogu kolikor je on vreden, ker je to zhlove- ku nemegozhe, in Bog ne sapove toliko, ker je pravizheu in ufmiljen. Bog ukashe po vlili ' 137 sapovedih shiveti kolikor je nam flabim ftva- rem mogozhe; ne vemo pa, zhe vfo njegovo fveto voljo fpolnujemo. Nekoliko raslozhimo, vfiga pa ne vemo, ker fino popazheni in ne¬ vedni. Sapovedano je.moliti; vemo, de fmo dolshni, in vemo tudi , da vfe dni in nozhi lie moremo moliti, in nifino dolslmi; ne vemo pa , zhe sadofti al prav molimo. Vemo, de nam je pokorjenje sapovedauo ; vemo tudi de mi ni fmo dolslmi fvojiga sdravja fkasiti s’ ojflrim pokorjenjem, al v’ pufliavo iti; ne vemo pa zhe fe po fvoji mozlii in grehov ve- likofti permerjeno pokorimo. V’ tih , in v’ dru- sih rezlieh nekoliko raslozhiino, vfiga pa ne vemo , temuzh Bog fam ve nafho smoshnoft, voljo, pridnoft, lenobo, in drugo. Ta naf ponishuje , in permora sa Davidam rezhi : Kdo ve grehe ? ozhifii me (o Bogj od mojih fkrilih grehov. Pf. 18.13. Kterih dobrih del vrednofl je kriftjanu nar raj f hi f krila? Kriftjanu je tiftih dobrih del vrednoft nar rajfhi fkrita, ktere fo po mnogim name¬ nu , al po mnogih okolifhinah fpremenjene. Poterpeshljivoft je vzliafi is Ijubesni do Boga, vzhafi pa is nezhutue nature; pokorfhina je vzliafi savolj Boga, vzliafi pa is bojezhofti; vfmiljenje do potrebniga blishniga je lohka kerfhanfko, alpa neumno, al napzlmo. Ravno tako imajo druge dobre dela lepo in fveto podobo, in fo lohka ognjufene per Bogu. To permora ponishvaii fe, in sa Jobam pouiskuo 138 rezili: A ko bi ravno kaj pravižhniga imel, ne. bom odgovoril; ampak boni fvojiga fod- niku profil odpufhenja, 9.15. Kaj je tedaj krifljanu floriti, Iti vredno- fli fvojih dobrih del zhi/lo ne ve ? Dolshen je v’ boslijim Oralni shiveti, in fi zhedalje bolj persadjati dobrih del rodo¬ viten biti. Zlie obilniflii dobro safluslienje inia, bo obilniflii plazhila prejel; zlie pa pre¬ malo do briga flori, kako bo popravil po fmerti? t Sveti Paul opominja, rekozli: Ljubi bratje, bodite obilni v ’ opravilu Gofpodovim , Iter vafke delo ni sa/lonj v’ Go fpodu. I. Kor, 15. 58. Je opufha sapovedanih majhnih dobrih del, greh ? Greli je, ker ni perpufheno opufiiti nar manjiga sapovedaniga dobriga. Modri pravi: Kdor fe Boga boji, nizh (sapovedaniga) ne opufli. Prid. 7. 19. ( Sveti Hieronim pravi: kerbna dufha je tudi v’ malih rezheh sve- fia. Kriftjan, ki ti po mozlii persadene tudi v’malili rezheh sveft biti, bo raftel v’dobrim, in bo popolnamoft dofegel, kolikor je tukaj mogozhe. s Sveti Isidori poterdi to rekozh: c Sve~ fio fpolnovanje majhnih dolshnofi, obilno gnado in fvelojl dobiva. ( So vfe dela pravizhnili ljudi fvete ? Vfe dela pravizhnili ljudi nifofvete, ker , imajo tudi pravizhui iohka kako flaboft. Pra- 139 vizhni fo tihi, ki Boga is vfe diiflie ljubijo, in veliziga greha nimajo, bres vfiga greha pa kdo je? David pravi: Gofpod, zhe bofh sa- volj pregreh odgovor terjal, kdo bo objial ? Pf. 129. 3. Vfak naj fkerbno premifli fvoje dela, zhe fo po vfih sapovedih, in is dobri- ga namena, (o je, is ljubesui do Doga, ( \So vfe dela grafitni^® zhloveka grefhne? Vfe dela grefhniga zhloveka, kije v’ve- likiin' grelni, fo vezhniga plazhila fzer ne¬ vredne , pa nifo vfe grefhne , teinuzh nektere | smed njih fo pofhtene in nedolsline. Je zhloveku mogozhe is fvoje mozld (lo¬ viti dobro po volji bosftji ? Ni mu mogozhe. ( Sveli Paul io perterdi, rekozli : Ne samoremo farni kaj (j dobriga ) mfliti. H. Kor. 3. 5. Zhe dobriga inifliti fa¬ rni is febe ne samoremo , tedaj tudi ne kaj dobriga ftoriti. Kakfhne pomozhi je vfak zhlnvek potre¬ ben , de po nji (lori dobro , in safluslmo per Bogu ? Gnade boslije je vfak zhlovek potreben, de po nji flori dobrp, in safluslmo per Bogu, ker bres nje ni Bogu vfhezhiga dobriga de¬ la in praviga saflushenja. ( Sveli Paul kratko pasadoftno pove : Nafha smoslmofl je is Bo¬ ga. II. Kor. 3. 5. Nekleri fo po naturi do- | bri, poterpeshljivi, ufmiljeni, sdershni in po- fltteui, pa nifo po gnadi boshji taki, in njih 140 dobrota je sgolj naturna bres praviga saflu- shenja per Bogu. ; Sveti Avgufhtin prav po¬ ve: Kako bo pravizhm fodnik nafhe dela plaz hal, ako nam nfmilj eni Ozhe gnade ne da ? In sopet pravi: Kakfhno saflushenje ima zhlovek per Bogu preden prejme gna- do ? ker bres gnade boshje nizh dobriga ni. Ali imajo dobre dela, ki nifo savolj Bo¬ ga , dobro saflushenje per njem ? Dobre de!a, ki nifo savolj Boga, imajo le podobo dobriga, in nimajo praviga saflu- sbenja per Bogu. Ravno sato je sapovedano: Vfe is ljubesni jlorite. I. Kor. 16.14. Zhe fo dobre dela is budiga namena , is napuha, al lakomnofti, al drusiga enaziga budiga kon- za, fo grefhne. Jesuf pravi: Ako ne bo va- fha pravizhnofl obilnifhi od pifmoukov in farisejev, ne pojdete v’nebefhko kraljeflvo. Mat. 5.20. Pifmouki in fariseji fo veliko do¬ briga borili, napuh pa je vfe njih dobre de¬ la fpridil, in je toraj obilnifhi pravizhnolt po¬ trebna, de fe pride v’nebefhko kraljeflvo. Kdor pomozh gnade boshje ima, in s’njo ftori dobro, ali fo [njegove dela vezhniga plazhila vredne ? Zhekriftjan, ki je pravizhen, al je v’gna- di boshji, s’pomozhjo gnade ftori dobro, fo njegove dobre dela refnizhno vredne vezbni- ga plazhila, ker je Bog obljubil to is mi¬ lobi, iji je sveft v’fvoji obljubi. Grefhnik pa, , kterimu Bog s’ fvojo guado pomaga, de fe 141 fpreoberne , zhe fi s’ njo persadeva dobro fto- riti, saflushipo boshji milofti, de Iashej sadobi opravizbenje; ako pa odftopi, preden sadobi opravizbenje , vfe njegove dela oftanejo bres plazhila. Modri pravi: Kaj zidov eku, ki fe savolj fvojih grehov pofii, in sopel gre fhi, pomaga njegovo ponishevanje. Sir. 31. 31. Kaj fhe kas/ie, de fo zhlovelcove dela vfhezh Bogu, in de fo dobriga plazhila vredne ? Kaslie to, zhe fo po vfib okolifhinah do¬ bre. Edina okolifhina, ki ni dobra, al je napzbua , fkasi dobro delo. Godi fe lohka tudi, de vezh sapoved v’ enim zhafu save- slie zhloveka, in zhe on ne raslozhi prav, napzbno flori. De je to umevno, je prav pre- mifliti, kako fo pifinouki in fariseji napzbno uzhili otroke: Rekli fo, de otrozi fpolnujejo zheterto sapoved boslijo , zhe nefo v’ tempelj v’ dar Bogu, kar bi bili dolshni fvojim po- rodnikam dajati v’ pomozh. Darovati Bogu je prav, pa mu ni dar prijelin, zhe fo is tiga isgovora ftarifhi sapufheni. Jesuf jim je te¬ daj pravizhno ozhital; Sukaj preftopate sa¬ poved boshjo savolj fvojiga isrozhenja ? Mat. 15. 3. Veliko kriftjanov'je tiga fvarje- iija vrednih, ker vfdi okolifhiu ne premiflijo, zhudno in fvojovoljno flufhijo Bogu, al upa¬ jo de mu flushijo. Kdor ubogim obilno daje, pa fvojih dolgov ne plazila, je neumno ufmi- ljen , ker je praviza potrebnifhi od ufmilje- iija. Porodniki, ki gredo na boshjo pot , in 143 fvoje otroke farne pufliajo doma, nenmii!) ravnajo , ker savolj nesapovedaniga dobriga dela, Tvojo dolshnoti, nad otro/J ziniti opulie. Veliko je taziga napzhniga na fveln, in naj vfak preniifli vfe okolifiiine, de modro ras- Todi in dela. ( Sveli Paul pravi: Vfe mi je perpufheno , al ni vfe v’prid. I. Kor. ti. 12. To je: Veliko oblaft imam, ne (lorini pa ne- fpremifhljeno kar Iiozkem, ampak kar je po vfih okolifhiuah prav. Vfak kriftjan naj fe po njeni ravna, de bo ftoril kar je po vfi volji toosliji. Od boshjih zhediioJb Kolikere fo zhednofii kriftjanu potfebM; de bo pravizhen ? Potrebne To nni boslije in djanfke zhed- noftn Ktere fo boshjš zhednofii ? Boslije zhedndlti fo vera j lipaiije ni lju- besen. Saka j fe vera, upanje in ijubesen boshje zhednofii imenujejo ? Sato, ker fo one nar imeiiitnifhi, fo iia- ravnoft v’ Boga , al v’ Boga tako rekozh ravno gledajo, ker je on njih fofebni na¬ men. 143 'So vera, upanje in ljubesen potrebne ? Nar potrebnifhi fo , ker To isvir pravi- zhnofli, boshje flushbe, iii vfi!i djanfkih zhed- noft. S daj oftane vera , upanje ljubesen , to troje: vifhi pa smed lih je ljubesen. I. Kor. 13. 13. Vera, upanje, ljubesen mo- htjd ftanovitiiij oftali v’ kriftjanu j de refnizhno Bogu flushi ; zhe fe pa to sgodi, bo v’lju- besni The bolj vterjeu v’ uebefiikiui kralj eftvii. Kako fo med feboj sdrušhene le tri ho¬ stije zhednofti ? Drushene fd med feboj, ker ena bres Brusih ni dobra. Vera v’ vfigamogozhniga in tifntiljeniga Boga obudi upanje, is vere in upa¬ nja pa je ljubesen. Zhe ni zhifte vere, ni praviga upanja, in tudi ne fvete ljubesni; zhe ni upanja, je vera flaba, in ljubesni ni: zhe ni ljubesni, je vera inertva, in upanje pre- Sersno. Kaj je kaiolfhkd vera? Katolfhka vera je fofebni dar bosliji, be- befhka fvetloba po gnadi fvetiga Duha zlilo- veku vlita, s’ ktero terdno veruje vfe, kar je Bog raso del, in zerkev uzhi, bodi sapifauo al ne. Je katolfhka vera potrebna ? Katolfhka vera je potrebna v’ švelizha- n je, in nikzhe odrafhenih umnih ljudi ne bo svelizhan, zhe ne veruje. Bres vere je ne - mogozhe Bogu dopafti. Hebr. 11. 6. Vera 144 rasfvetli, bersda in vodi zhloveka de Bog« flushi, in kdor ne veruje, je neveden, ra- sujsdan in hudoben, in ne more Bogu do- palti. Je vera farna v’svelizhanje sadofli, ? Tera farna ne svelizha , tenmzh zlie fe po nji shivi. Vera bres f dobrih ) del je meriva. Jak. 2.17. .!-'i V - ' , v- , / ' f Kako fe vera obudi ? Vera fe tako obudi: Moj Bog ! verujem v’tebe praviga, shiviga Boga, edjniga v’naturi, in trojniga v’perfho- nah : Ozheta , 4 Sina in fvetiga Duha. Veru¬ jem , de je ( Sin boshji, druga perfhona vrve¬ ti Trojizi sa naf zhlovek poftal , terpel in umeri; de je tretji dan od finerti vftal, in de po fvojim nebohodu fedt na defnizi B ga Ozheta, in bo prifhel fodit shive in mertve. Verujem, de je Jesuf Kriftuf fvete sakra- mente poftavil ; de noben bres vere in ker- fla, in po tem, zlie fmertno grefhi, bres po¬ kore svelizhan ne bode. Verujem , de je gna- da boshja vthn potrebna. Verujem tudi, de ti moj Bog vfe dobro s’ dobrim, in vfe hudo s’ hudim plazhujefh; de nam nafhe saflushe- nje farno po saflushenji tvoje fmerti pomaga. Verujem, de je zhlovefhka dufha neumerjo- zha. Verujem tudi vfe, kar ti po fvoji fveti katolfhki zerkvi uzhifh, in de sunaj nje no¬ beden svelizhan ne bode. Vfe to pa salo ve¬ rujem , ker fi ti to rasodel, kteri fi vezhua 145 modroft in refniza, ki ne morefh golufati , ne golufau biti. V’tej veri, in sa to vero she- lim in obljubim shiveti in umreti. O moj Bog! poterdi me s’Tvojo gnado v’tej fveti veri. Ali pa taki): Verujem v’ tebe , pravi trojedini Bog, Ozhe, jSin in fveti Duh! kteri fi vfe ftvaril, kteri vfe ohranifh in visliafh , kteri dobro po- lonafh in hudo fhtrafafh. Verujem , de fe je .Sin boshji vzhlovezhil, de naf je s' fvojo fmertjo na krislii odrefhil, in de naf fveti Duh s’ fvojo gnado pofvezhuje. Verujem in terdiin vfe, kar fi ti, o Bog! rasodei, kar je Jesuf Kriftnf uzhii, kar fo apofteljni pridig— vali, in kar nam fveta Rimfka katolfhka zer- kev sapoveduje verovati. Vfe to verujem, ker fi ti, o Bog ! vezhua in nefkonzhna ref¬ niza in modroft, ki ne morefh ne golufaii, ne golufau biti. O Bog! fiori mozknejfbi mojo vero. Kaj je kerfkanfko upanje ? Kerfhanfko upanje je fofebni dar bo¬ shji , in po gnadi fvetiga Duha v’zhloveka vli¬ ta zhednoft, s’ ktero fe terdno sanafha v’bo- siijo miloft, de bo savolj saflushenja Jesufovi- ga prejel pomozhke, kterih potrebuje vsveli- 'zhanje. Je upanje potrebno ? Upanje je potrebno v’ svelizliahje, ker je bres upanja vera llaba, in Ijnbesni ni. Mo- IV. 10 146 dri pravi: Upaj v’Go fpoda is v figa fersa. Prip. 2. 5. Upanje podpira zhloveka, ga per- ganja Bogu flushiti > mu daje ferzhimft v’ pre¬ ganjanji , in poterpeshljivoft v’nadlogah. Kaki) fe upanje obudi ? Upanje fe tako obudi: Moj Bog ! terdno upam po saflushenji: ter- plenji in finerti fvojiga Gofpoda in Svelizhar- ja j Jesufa Kriftufa sadobiti gnado boshjo , od- pufhenje grehov , in vezimo svelizhanje. Upam po tvoji nefkonzlmi inilofti potrebne pomozfike vfe to dofezhi, ker fi ti, moj Bog, to oblju¬ bil , kteri fi vfigamogozhen, nefkonzhuo do¬ ber in sveft v’Tvojih obljubah. Moj Bog! po- vifhaj to moje upanje. Ali pa tako : Upam in fe sanefem na tvojo nefkonnzhno dobroto in miloft, o Bog! de mi bofh po nef- koiizimin saflushenji fvojiga edinorojeniga ( Si- na Jesufa Kriftufa v’ tem slavljenji fposnanje, pravo obshalovanje in odpufhenje mojih gre¬ hov , po finerti pa vezhno svelizhanje dal , in dodelil tebe od oblizhja do oblizhja gledati, ljubiti in bres konza vshivati. Upam tudi od tebe potrebne pomozhi vfe to dofezhi. Upam to od tebe, ker A ti to obljubil, kteri A vfi¬ gamogozhen, sveft, nefkonzhuo dobrotliv in ufmiljen. O Bog! poterdi moje upanje. Kaj je ljub es en ? Ljubesen je fofebni dar boshji, po gnadi 147 fveliga duha v’zhloveka vlita zhednoft, s’kte- ro ljubi Boga is vfe dufbe, in bliekniga kakor febe savolj Boga. Je ljubesen potrebna? Ljubesen je nar potrebnifhi. Ona je po¬ trebni fad zinite vere in praviga upanja, in je isvir vlili djanfkih zhednoft. Kdor ne ljubi, oftane v’ fme rti. I. Jan. 3.14. Kdor ne ljubi, je hudoben, in vezhne fmerti vreden ; oftane v’obfojenji, kleriga fo pervi porodniki Tlim ljudem s’fvojo nepokorfhiuo saflushili in na¬ kopali. Kako fe ljubesen obudi ? Lju besen fe tako obudi: Moj Bog! jeli tebe ljubim is yfiga ferza, In zhes vfe , sato, ker fi ti fam v’ febi uar- vezhi, vfe ljubesni in zliafti vredna dobrota in lepota. Ljubim te tudi sato, ker fi meni in vlim neisrezheno dobrotljiv. Is te ljubesni je meni filno sbal , de fim tebe, fvojiga vfiga- mogozliniga Gofpoda, in ufmiljeniga Ozbeta rasshalil; in terdno obljubim tebe , fvojiga Bo¬ ga, sanaprej nikoli vezli ne rassbaliti, vfe grehe in hude perloshnofti opuftiti , tebi famimu flu- sliiti, in v’ vfeh rezheli dopafti; v’ tvoji ljubes¬ ni shiveti in umreti. O moj Bog! ushgi v’ine- ni ogenj fvoje ljubesni, de te zliedalje bolj lju¬ bim, in pridem v’nebefa te ljubit vekomaj. Ali pa tako: O moj Bog! ljubim le is vfiga fvojiga 148 ferza, zlies vfe, ker fi nar vezhi dobrota, nefkonzhno popoluatna in vfe ljubesni vre¬ den; ljubim te tudi sato, ker fi do mene in do vfdi ftvari nefkonzlmo dobrotliv. Vofhim fi is zeliga ferza, de bi te ravno tako ljubil, kakor fo te tvoji nar svefiejfhi flushabniki ljubiti, in te flie ljubijo. S’ njili ljubesnijo fkle- nem fvojo napopolnama ljubesen ; povikfliaj jo v’ meni, o dobrotlivi Gefpod! bolj in bolj Ker te tedaj refnizbno in is ferza ljubiti ske¬ lim, in fi to terdno persadenem; mi je is fer¬ za slial, de fim tebe fvojo nefkonzlmo do¬ broto, ktero zlies vfe ljubim, tebe, fvojiga ftvarnika, odrefbenika in pofvezbevavza ras- ferdil. Shal mi je, de fim grefhil, de fim te¬ be, fvojiga vfigamogozhniga Gofpoda, fvojiga nar boljfhiga Ozheta rassbalil. Terdno fkle- iiem vfe grehe in vfe hude perlosbnofti sapu- ftiti, fiorjene grehe zhedalje bolj obshalovati, in nikdar vezli soper tvojo fveto voljo ravna¬ ti. Vsemi me fpet sa fvojiga otroka, in do¬ deli mi gnado ta fvoj fklep dopolniti. Profim te po nefkonzhnim saflushenji tvojiga boslijiga ( Siua, nafhiga Gofpoda in svelizharja, Je- sufa Kriftufa. Je dolshnoft vedili, kako fe vera, upa¬ nje in ljubesen obuduje ? Dolshnoft je; ker te befede fo nauk, de po njih vemo kakfhno vero, upanje in lju¬ besen moramo imeti v’ ferzu; pa tudi salo, de febe in druge ljudi opominjamo. 149 Je sadofli vediti, po kterihhefedah naf zer- kev uzhi in opominja vero, upanje in lju¬ bezen obudovati ? Yediti befede, in jih isrekovati je pre¬ malo, ker vera , upanje in ljube,sen nifo le v’ befedah , ampak v’ ferzti. Kdor inifli ka¬ kor govori, on obuduje tri boslije zhednofti, ker inifli kar befede pomenijo. Kdaj je kri/?jan dolshen vero, upanje m ljubesen obudovati ? Dolshen je 1) Kakor hitro fe pameti save, al rasfodik ima. 2) Vezhkrat v’ slavljenji. 3) Kader kak fvefi sakramenf prej rt e. 4) Vzhafu fkufhnjave soper te zhednofti. 5J V’ fmertni nevarnofti. Od. djanlkih zhednoft. Koliko jih je in lit ere fo poglavitne ker- fhanfke djanfke zhednofti? jShtiri fo, in fo te : 1) Modroft. 2') Smernolh 3) Praviza. . 4) jSerzhnofi. Sukaj fe te zhednofti djanfke imnenujejo ? Salo, ker jih mora kriftjan do febe in do Mishuiga f kašo vati. 150 J$o rme tedaj kriftjanu potrebne ? Potrebne fo , de je per Bogu pravizhen. Modri pravi: Ako kdo pravizo ljubi; nje ( p ra vize ) dela fo nar vezhi zhednofti; sa - kaj ona f praviza ) uzhi tresnofl in ras um- noji, pravizo in terdnoft, ktere rezki fo ljudem v’ slavljenji k’ narvezhimu pridu. Modr. 8. 7. t Silno potrebne fo kriftjanu te poglavitne djanfke zhednofti: modroft mu daje raslozhiti dobro in hudo ; smernoft ga uzhi kaj ftoriti in varovati fe; praviza ga nagne vfa- kimu dajati, kar mu gre ; ferzimoft mu daj® mozh premagovati sadershke, ki mu brauijo flushiti Bogu. Is zhefa fo te poglavitne djanflte zhed¬ nofti ? Is Ijubesni fo, al delavna ljubesen fo, ktera fe s’ dobrimi deli rasodeva, pravi fveti Avgufhtin. Modroft, Kaj je kerfhanfka modroft? Kerfhanfka modroft je zhednoft, s’ ktero kriftjan is Ijubesni do Boga v’svelizhanje per- pravne poinozhke isvoli iti jih prav obrazha v’ fvojo vezimo frezho, in opufti vfe, kar mu brani v’ vezhno svelizhanje. Je modroft potrebna ? Modroft je filno potrebna, in blagor zlilo- veku, kteri jo najde. Prip. 3.13. Kdor mo- droft najde , shMjenje najde, in bo od Go- 151 fpoda svelizhanje prejel. Prlp. 8. 35. Vfak naj sdihuje po modrofti dejo najde. Kteri ljubijo , in ifhejo rnodroft, jo lolika najdejo. Mo dr. 6.13. Vfak naj profi Boga, de jo dobi. Kdor modrofti potrebuje, naj profi Boga, kteri v/im obilno daje. Jak. 1.5. P literih ljudeh je modroft ? V’dobrih, ne pa v’hudobnih ljudeh. Kdor fkerbi flushiti Bogu, tifti ima modroft. Bog daje modrofl tijiim, ki poboshno shive. ( Sir. 13.37. Hudobni fo prebrifani, pa nimajo pra¬ ve modrofti, in je nozhejo imeti. Modroft je gre f/mikam gnjufoba. jSir. 1.26. Modroft ne gre v’ hudo voljno dufho. Modr. 1.4. Kteri fo refnizhno modri? Refnizhno modri fo tifti: 1) Kteri fe Boga is ljubesoi boje. { Sirah. pravi: Gof'podov ftrah je modrofti korenina, in njene veje dolgo selene. 1. 25. Blagor kriftjanu, ki fe Boga boji, in ga Gofpodov ftrali povfod fpremlja, de te greha varuje in dobro flori, zhe ga ravno nihzhe ne vidi. Modro in rasumno ferze, fe bo greha varo¬ valo , in pr avize dela pojdejo njemu po fre- zhi. ( Šir. 3. 32. Kdor fe vfigamogozhniga Boga ne boji, je norez in hudoben, in ne bo boshjinm ferdu odfhel. 2) Kteri ne gleda po neumnih ljudeh, de bi po njihshivel, temuzh po sapovedih in nau¬ kih Jesufovih. Vef fvet v’hudim tizhi, veliko jih je kriftjanov kerfhanfkiga imena nevrednih, 153 in kdor je refnizhno moder , fe ne da pohuj- fhali, ampak ravno gleda v’ sapovedi Narvi- fkiga, de po njih sliivi. Vfa modroft v’fpol- novanji pop are obfloji. t Sir. 19. 18i Nefpa- meteu gleda, kaj rasusdani ljudje pravijo in delajo, in fe po njih ravna, kar ni prav. 4 Sveli Paul uzlii: Ne versite fe po tim fve¬ tu , ampak [premen it e fe po ponovljen ji fvoji- gauma; de p remiflit e , ktera je dobra , do¬ padljiva in popolnama volja boshja. Rimi. 13.3. 3) Kleri, preden govori in (lori, premifli, zhe je prav, in kaj bo is njegoviga govorje¬ nja in djanja. f Sveti Paul sapove: Vafhe go¬ vorjenje bodi s' folijo (modrolii)- potre fe¬ na , de vefte kako gre vfazinm govorili. Kolof. 4.6. Modri govore in flore fpremifli- Ijeno ; norzi pa naglo govore, fklepajo in ftore liefpremifliljeno; fe kfajo , popravljajo' in preravnajo, njih poprava pa je potrebna poprave, in nobene fianovitnofti nimajo. 3) Kteri fe ne sanafhajo v’fvojo modroft, ampak dobriga fveta ifhejo. Kdo je toliko moder, de bi vfe vedil ? vfak ima fvoj dar, in vezli ljudi bolj ve kakor en farni. Modri uzlii: Preden kaj sazhnefh , poprej srepo vpraflmj, in preden kaj pori f h, poprej k’ timu obpojezhiga fveta poifhi. ( $ir. 37. 20. Modri kriftjan iflie refnize in pravize , sato pa vprafba pobeshne modre, desve kar je Bo¬ gu vfhezh; popazbeni kriftjani ifhejo, kako bi refnizi in pravizi odflili, in sato vprafliajo hudobne fvetovavze , de bi ftorili kar hozhejo. 153 Nikar fe s’nefpametnimi ne pofoetuj; sa¬ lu;j oni ne ljubijo drusiga kakor to, kar t jim dopade. ,Sir. 8. 20. 5) Kteri vfe okolifiiine fkerbno premiflijo, de fe po njih modro ravnajo. Refnizhno mo¬ dri ne ifliejo in ne shele , kar njih mozli pre- feshe; ne nakopljejo fi nepotrebnih fkerbi in potrebne opravila rasuinno obrazhajo ; pri— jasno, ojftro, perloslnio in modro govore po perloshnoftih, po Ijubesni inrefnizi, de bii- shniga boljfhajo ; molzhe , kar govoriti ni v’prid, in govore de pomagajo v’dobro; sve- fti prijatli fo s’ dobrimi, hudobnih ne sani- zlmjejo, in ne drashijo nepotrebno ; dobrih in lmdili ljudi fe modro in pravizhno poflushijo, de dofesliejo kar je perpufheno; fvojih inifel iu fklepov ne rasodenejo neperloshno, in ka¬ dar je refniza potrebna, fe ne boje nikogar; ne hvalijo is mehkobe, ne sanizlmjejo is na¬ puha, pridno delajo, modro gofpodarijo, vshi- vajo smerno, dajejo pametno, in vfe rezhi prav obrazhajo. S m e r n o ft. Kaj je ker[han fka smer ni)ft ? Kerfhanfka smernoft je zhednoft, s’ ktero kriftjan vfe grefhno in napzhno posheljenje v’fe- bi kroti in satira , in zhafno blago in perpn- fheno vefelje smerno vsiliva, in fvojiga fer- za na-nje ne naveshe; vfe to pa is Ijubesni do Boga. 154 Je stnernoft potrebna ? Potrebna je, ker, zhe zhlovek fvojiga naturniga posheljenja ne bersda in ne prema¬ guje , ga ftvarjene rezili od fvojiga Stvarni¬ ka odpeljujejo in odlozliijo. Zbe zhlovek fvoji¬ ga hudiga posheljenja ne bersda, je fvojimu Bogu nehvaleshen in nepokoren, ker ftvari neumno ljubi in nesinerno vsiliva. S ve< i Paul je djal : Tavern fvoje telo, iti ga v’ fushnoft devam, de po tim, ki drugim evangeli os¬ ti anujem , fam suvershen ne bodem. I. Kor. 9.27. Sapovedano je to vfini, kar je sapifa- 110 : Nikar po fvojim posheljenji ne s kivi, in odvrazhaj fe od fvoje (budej volje. jšh. 18.30. Kteri fo smerni ? Smerni fo oni 1) Kteri po fprideni naturi ne shive, am¬ pak bersdajo fvoje hudo poslieljenje. Never¬ niki fo po naturi shiveli, ker nifo vedili, de je natura popazhena, in gnade nifo imeli. Oni fo nefpametno miflili, de je hudo poslieljenje dar nebefhki, in de je pametno po vfib fkufli- njavah shiveti, in rasujsdano fe vefeliti. Krift- jan , od Jesufa Krillufa uzlien, drugazhi mifli, pa ga poslieljenje vender lohka sapeljuje in napeljuje v’grebe, in je nefpametnim never- zam nekoliko podoben, kar ni prav. S ve ^ Paul ravno sato opominja, rekozh: Lepo profim v’ Gofpodu , ne shivite kakor never¬ niki shive v’ nizhemurnofii fvojih mifel, kteri imajo s’ temo otnrazhen um, in fo od- 155 lozheni od slavljenja boshjiga po neumnofli , ktera je v’ njih , savolj flepote njih ferza; kteri fo favni febe neframnofii sdali. Vi pa fe Kriftufa nifie tako nauzhili. Efes. 4. 17-20. 2) Kteri pokore fvoje flabo telo iu hrepene de fo Bogu pokorni. Neverniki fe nifo po¬ korili, ker fkoraj nifo vedili sakaj fe pokoriti. Smerni kriftjani fe pokore s’ permerjenim po- ftam, s’pertergvanjem in s’ boshjim ftraham, in fo fvetimu Paulu podobni, kteri je djal: Umi¬ ranje Jesufovo na frojim telefu okoli no- firn, de tudi slavljenje Jesufovo na mojim telefu ozhitno poftane, II. Kor. 4-10. 3) Kteri imajo pametno permero v’vfih re- zheh. Dufha in telo fe utrudita, in fta nes- moshna v’ vednim delu al terplenji biti: po¬ trebujeta tedaj polajfhati fe s’ kakim pofhle- iiim vefeljein. Kriftjan, ki je v’ fvojih pofhte- nili opravkih priden, in vmef kakiga kratkiga nedolshniga vefelja kaj vshije, de ita dufha in telo mozhniflu in perpravnifhi fvoje dol- shnofti fpolnovati, prav ftori, in mu ni kaj hudiga ozhitati. Kaj pa je rezili poilopazhem in neframnim , ki nobene permere nimajo , al fo grefhniga vefelja sheljni ? Oni rasujsdane drushbe ifhejo, fo v’vedni ilizhemurnolli in norolii, in miflijo de fo pametno vefeli, zhe fe prevezh, gerdo in neframno vefele. Noroft je norzu vefelje (Prip. 15-21.) ; al pamet¬ nima zhloveku je malo sadofli. 4 Sir. 31.22. 156 P r a v i z a. Kaj je praviza ?, Praviza je zliednoft, s’ktero kriftjan is Ijn- besni do Boga vfakimu, Bogu iu blishniinu, daje, kar vfakimu gre. Je praviza potrebna ? Praviza je potrebna, ker jo Bog sapove- duje, in krivizo prepoveduje. David je djal: Tvoj fedesh , o Bog, je od vekomaj do ve¬ komaj ; tvoja kraljeva paliza je paliza pra- rize. Ti ljubifh pravizo , in fovrashifh krivizo. Pf. 44. 7-8. K!eri fo pravizhni ? Pravizlini fo oni D Kteri fo pokorni Bogu v’ vfim. Bog naf je ftvaril, in nam sapove njemu pokornim slii- veti: pravizlino je to, de fino njemu pokorni, ker fino njegove ftvari. t Sveti Paul pravi: Pravizhni is vere shivi. Rimi. 1.. 17. Pravi- zben je on , komur je vera dufhni sliivesli, iu fvoje dela ravna po veri. Kdor ne flushi Bo¬ gu, je krivizhen, ker febe in fvojiga ne pod- verslie Bogu, fvojimu ftvarniku, kteri ga je ftvaril, in mu dal vfe, de mu svefto flushi. ^Sveti Avgufhtin pravi: Zthe je pravizheii tipi, kteri is vere in po veri shivi, je kri¬ vizhen , kteri ne veruje, ul po veri ne shivi. 2) Kteri fo fvojiin oblaftnikam pokorni savolj Boga. Pokorfbina je potrebna in sapovedana, 157 in kdor ni pokoren savolj Boga, pravizlini ob¬ latil odjemlje, in je krivizhen. 4 Sveti Paul pravi: Dajajte komur dazja, dazjo ; komur zid, zol; komur ftrah , flrah; komur zhafl, zhaji. Birni. 13.7. 3 J Kteri vfaziniu daje, kar vfaziniu po pra- vizi gre, defetiue in davke gofpofki, saflu- slieno plazhilo delavzam, pofojeno upavzam, in vfaziniu kar mu gre. Sapoved boshja je to, in kdor vfaziniu ne daje, kar je dolshen, je krivizhen. Dajajte vfim, kar jim (jre. Rimi. 13. 7. ( S e r z h n o ft. Kaj je kerfhanfka ferzhnoft ? Kerfhanfka ferzhnoft je zhednofl, s’kte- ro kriftjan is ljubesni do Boga njemu ferzhno flushi; vfe nadloge preterpi, in vfe sader- slike premaguje , de je sveft Bogu. Je ta zhednofl potrebna ? Potrebna je, ker je zhloveku veliko .» Sferi fo fofebno dolshni potrebnimi Mi¬ šinimi tt pomagati? .Solebuo dolshni fo oni, ki relikoifepre- •• morejo. Kdor ima veliko premoshenje, bodi ! preprizhan, de mu je Bog bogativo dal, de bi i bilo tudi blishnimu v’ prid: zhene, je neufmi- i ijen in krivizhen. jSveti Paul je fvojimiij Iju- bimu Timoteju pifal: Bogatim zapovej, de 1 vaj dobro flore, naj bogatijo v’ dobrih de¬ lih, radi naj podajo, s’drugimi naj dele, in si perpravljejo obftojezh saklad v’ pri- hodno, de bodo dofegli vezimo slavljen je. L Tim. 6.17-19. /do malopremoshni ljudje tudi dolshni po¬ trebnim pomagati? Dolshni fo pomagati tifiim, ki fo potrcb- nifhi, kakor oni. Tobija je fvojiga fina uzkil, rekozk: Kolikor bosh premogel, bodi nfmi¬ ljen. Zhe bofh veliko premogel, obilno da¬ jaj ; z h e pa malo, tudi malo rad podeli. Tob. 4. 8-9. Kdor potrebnim pomagati ne sa¬ mo re , naj vfaj skeli. Is kakfhniga namena nuj bo zhlovek uf- miljen ? Is ljub.esni do Boga in do blislmiga. Žhe ufmiljeuje ni is zhifie ljubesni, a! je is sgolj naturniga ufmiljenja, al sa nadlesbnolU voljo, ni nizli vredno. ( Sve Iliuib 1.8. Kriftjau, ki ima jiravo gorezhnoft , je v figa hudiga shaloften , in je preroku Jere¬ miju podoben j kteri je Judam djal: A/co ne hoji e Bot’a hvalili, bo moja dnfha, jok a In, in moje oko bo fol.se /ozhiio. Jer. 13. 17. Kaj je krifijami flor iti, de pravo gore¬ zhnoft dobi, in ohrani ? Boga mora pogofto in gorezhe profiti. de naj mu dobrotljivo daje, ohrani in povifbnje 179 (o potrebno zhednoft, is klere fe vfe dobro is-lmja. Pogoflo naj premifhljuje nefkonzhuo miloft boslijo, de fe vnema, in fe gorezhiga ohranuje. ( Sofebno naj premifbljuje veliko ljubesen Jesufovo , is klere je tolikanj fker- bel in terpel sa vliga fveta svelizhanje. Ved¬ no naj nofi v’ ferzu Jesufa Kriftufa, in naj fe po njem ravna, de bo, tako rekozh, duh nje- goviga duha , de sa fvetim Paulani refnizhno rezlie : Shivitn , ve pa je/l, leuiuzk Kritinf shivi v’metli. Gal. 2. 20. Zhednolti od Jesufa Kriftufa fofebno perporozhene. Klere zhednofli fo kriftjdnum ud Jesufa Kriftufa fofebno perporozhene ? Te fo: ’ 1) Boshjiga kraljeftva in njegove pravizh- nofli ifkati. 2) ( Sebe salajevali. 3) jšvoj krisli liolili. 4 J Sa Kriflufam hodili. 5J lvrotak in ponishen biti. (ij ( Sovrashnike ljubiti. t So te zhednofli le perporozhene , al tudi napovedane ? Te zhednofli fo fofebno perporozhene, in tudi sapovedane flehernimu kriftjanit, ker zhe jih nima , fvoje popazhene nature ne 12 * 180 kroti, in neshivf po fvetim evangelija: savolj liga bodo One kratko raslagane. Boshjiga kraljeftva in njegove pravizlinofti ifkati. Kaj fe pravi, boshjiga kraljeftva in nje¬ gove pravizlinofti ifkati ? To pomeni po vfim dobrim hrepeneti, in vfe dobro ftoriti, kar nam po miloftljivi ob¬ ljubi b osli ji saflushi boshje kraljeftvo , de va-nj pridemo. Kdo nam sapove boshjiga kraljeftva in njegove pravize ifkati? Bog nam to sapove, ker naf je ravno salo uftvaril. Jesuf ponovi to boslijo sapo- ved, rekozh: Ifhite narprej boshjiga kra¬ lje ftva in njegove pravizlinofti. Mat. G. 33. Perva fkerb ileherniga zldoveka bodi ta, de bomo frezhni vekomaj. Vfi poboshni ljudje fo gorezhe ifkali boshjiga kraljeftva, in po njem filno hrepeneli. David je djal: Moja dtifha sheli in omedluje po Gofpodovim pre¬ bival fhu. prezimi fo oni, Meri v’ tvoji hi- fin, o Go fpod, prebivajo■ oni le bodo ve¬ komaj hvalili . Pf. 83. 3-5. Kdo nam je kasal pravizhnoft, po kteri fe v’ boshje kraljeftvo pride ? Jesuf Kriftuf nam jo je kasal s’ sgledam in ukam. On je fvojim uziieiizam in nam vfioi rekel: Jefl fim pot, refniza in slavljenje • Nifiz/te ne pride k’ Ozhetn, kakor po meni- i 181 Jan. 14. (J. Jesuf je kasal ravno pot, po kteri fe pride v’ boshje kraljeftvo ; zhifta ref- niza bres vfe smote fo njegovi sgledi in nau¬ ki, in kdor po drugi poti hodi, ne pride v’bo¬ shje kraljeftvo, ker njegove pravizhnofti, to je, sapovedanih dobrih del nima. Jesuf je v’ubofhtvu srejeu, v’ vednim terpleiiji bil, preganjanje je terpel savolj pravize, in na kri,sim umeri: fhe le potlej je zhaftito vftal, in v’ uebefa fhe!. Kasal nam je s’ tim, de tudi mi pridemo v’njegovo kraljeftvo, ako po njem shivimo. S//leti nam je sapuflil, Cpra- vi fveti Pel er) de po njegovih ftopinjah ho¬ dimo. 1.2-21. Kaj nam brani hoshjiga kraljeflva m njegove pravizhnofti ifkati ? Brani nam neumna ljubesen do febe in do fveta. ( Sebe neumno ljubimo, fvet ima¬ mo pred ozhnn, fvojih duflinih potreb pa ma¬ lo vemo, in nebef ne vidimo. Dobrote fvetft fo nafhim pozlmtkam prijetne, dobrote boshji- ga kraljeflva pa fo nam malo snane. To naf omami in flepi, de sa-fe in sa fvet prevezh fkerbimo, in boshjiga fkoraj ne miflimo, bo- shjiga kraljeftva in njegove pravizhnofti ne ifhemo. David naf pravizhno fvari, rekozh : %hlovekovi otrozi / kako dolgo bole fhe te- slikiga ferza? sukaj ljubile nizkemurnofl, in ifhete lashi? Pf. 4.3. Kaj je tedaj ftoriti, de nebefhkiga kra¬ ljeftva in njegove pravizhnofti ifhemo ? Potrebno je gorezhe in ftanovitno profiti 183 ufmiljeiilga Boga , de naf s’fvojo mogozhno gnado (tori Jesufu, fvojimu ( Sinu, podobne. Moramo pogolto premifbljevati velike in ve- zhne dobrote boshjiga kraljeftva , de vidne dobrote sdajniga slavljenja sauizhujemo, Mo¬ ramo hiteli po dobrih delih, in fkerbuo shi- veti po naukih Jesufovih. ( Sebe satajevatl. Kaj je to, febe satajevati ? To pomeni Tvoje hudo nagnjenje safirati, m sfreleti, ne Itorili kar nafha flaba natura kozke, ampak kar Bog ho/.he. Ali ni prač shiveti po naturi ? Po naturi shiveti ni prav, ker je natura popazhena, in kdor po nji shivi, pojde v’ ve¬ zimo pogubljenje. ( Sveto pifmo pravi: Po¬ sli ut/ci in mifli zldovekoviga ferza fo k'hu¬ dima nagnjene. I. Mojs. 8. 31. Kakfhin je zhlovek, ki po naturi shivi, fveti Paul pove, rekozh: Dela mefa fo snane, nag njufnofl, neframnofl, nezhifio/l, fovrafhtva , sdra- shbe , kluhvanje, jese , boji, kregi, ras- pertja , pijanojli, poshrefhnofli, in kar je vezh taziga. Gal. 5. 19-31, De po naturi shiveti ni prav , preprizha , kar je fveti Paul o al s’ deli ga tuje , ker fo nagnjufni, in k’ nobenima dobrima dela perpravni. Tit. 1.16. Krotak in ponishen biti. Kdaj je krij';jan krotak in ponishen ? Krotak in ponishen je kritijan, zne je preprizhan de je nadlog vreden , in premaguje krivizhuo jeso. Ali je kr Akojl bres ponishnofii ? lircs ponishnofii ni prave krotkufii , ker ponishnoft rodi krotkofi, is obeh pa poter peshljivoft isvira. Kdo naf je krotkofi in ponishnoft uzhil ? Jesuf Kriftuf naf je s’sgledam in befedo ezbil: Ushite fe od mene, ker jeft fim kro- tak, in is ferza ponishen. Mat. 11.29. Vef 1 veti evangeli prizhuje, de je Jesuf krotak in ponishen bil s’ nadlesbriimi-, s' nevednimi ljudmi, s'fovrashniki in s vfinii, bodimo tudi mi po sgledu fvojiga krotkiga in ponisbuiga uzhenika, Jesufa. ,Sle tedaj kroikoft in ponishnoft potrebne? Potrebne (te, ker bres njih bi bili to¬ gotni, sanizhvavzi in neufmiljeni. Kdor ni krotak , ni ponishen , ni polerpeshliiv, in ni Jesnfu vfiiezln On je fvaril Jakoba in Ja- nesa, ki (ta hoda. de bi ogenj nebeHiki po- shgal mefto, kferiga prebiva v/.i nifo Jesufa fprejeli, rekozh: Ne vejta kleritja duha jlu. Luk. 9. 55. Ali ni nikoli perpufheno fe jeslfil Nad grelii in grefimiki fe jesili kolikor je prav, de ni Bog rasshaijen , je pravizlmo in dolshnoft, krotkoft in ponishnoft pa (ie smi- raj potrebne. Jesuf, krotak in ponishen Go- fpod, je pregrefhnike fvaril, in (udi tempelj- nove sanizh vavze s’ tepeshnizo isgnnl. Alar. 11. 15. Krotko!! in ponishnoft, ktere Jesuf sa¬ po ve, ni/te merski poterpeshljivok al neinarnofti ampak (le zhednofti s' ijubesnijo in modroftj« sdrusliene, ki ere krifljanu branite fe jesiti hudobno, in gauzhite pravizlmo ravnati sdgre- Umiki, de fe hostije rasshaijenje odvra/dia. ( Sovraslmike ljubiti. Sukaj fmo dols/mi fovrashnike ljubili? Dolshni fmo fovrashnike ljubiti, 191 1) Ker Jesuf (o sapo ve , rekozh: L j,'/bil a fcoje ni’,prija!le , in dobro flori!e lij! im, lil eri vaf for makijo: in molile sa-vje , k! eri vaj' preganjajo. Mat. 5. 41. Jesiu sap o ve • daje s’befedo , in s’skledam fovraslmike lju¬ bili, iti tudi sapovednje rodovitno Ijubesen , ker Jjubesen id prava, zbe 1'e s’ deli ne ra- sodeva. 2) Ker fo naflii fovraslmiki, ravno kakor mi, po bosiiji podobi kvarjenj, olrozi boshji, od Jetsufa odrefheni, in namenjeni v’ nebefb- ko kraljeftvo. Yfi fino bratje in fefire, in z!)e fovrasbuikov ne ljubimo, fvpjib bratov in 1’eller ne ljubimo. Prerok Mal ali ij a pravi: 'Ni¬ mamo rji (e eni (j a Oz/teta ? naj ni le en Bog ji varil? 2.10.' 3) De odpufiienje fvojih grehov dofeshe- ino. Kriftuf nat’ to v’ ozhenafhu uzlii, in po njegovi sapovedi profuno: OdpnjH nam nafhe dolge, kakor Uidi mi odpufhaino f rojim fo - vrashnikam On je tudi v’priliki povedal, de je gofpod ukasal dolshniga blapza v’je¬ zilo vrezbi, ker fvojinm foflushabniku ni bo¬ lel odpultiti; in je potlej rekel: Marno luko bo Uidi moj vehe f liki Ozke ram floril, alto ne bole odpufUli rfak!eri, frojimu brala is fvojih ferz. Mat. 18. 25-35. 4) De bodo nafhe dobre dela Bogu do¬ padljive. Kdor fvojiga blishniga fovrashi , Boga ne ljubi, ker mu je nepokoren; blislini— ga tudi ne ljubi, in fo vfe njegove dela sa- linnj. Kriftuf pravi: Kader fvoj dar It al- 1 ar ju pernefejh, in fe tam fpornnifh, de l'J2 tvoj bral kaj soper tebe ima , pu/li ondi froj dar , in pojdi po pred fe fpr urit s fro¬ jim bradam, in potlej pridi, in daruj fvoj dar. Mat. 5.23. 5) De nebefhkiga Ozheta pofnemamo. Rog naf je ljubil, ko fino bili njegoviga fevda vredni, in nam sdaj dobro sa hudo vrazhuje; dobrotljiv je on pravizhnim in tudi hudobnim; podobni njemu bodimo in bomo, ako ljubimo fovrasluiike. Jesuf pravi: Ljubile fvoje ne- prijatle , de hote otrozi fvojiga Ozheta , kteri je v* nelefih, kteri deshuje na hude in dobre. Mat. 5. 44-45. 0) De fvoje fovrashnike v’ prijatle fpreber- nemo. Zhe ljubimo nje, in jim dobro bori¬ mo, kteri naf fovrashijo in preganjajo, bodo od nafhe dobrote omezheni, in jih bo peklo, de fo naf fovrashili al preganjali. Ako h tvoj fovraslmik lazhen , nafiti ga; ako ho s hej in, daj mu pili, sukaj tako bofh shar- javzo na njegovo glavo fpravljaj, in Go- fpod bo tebi povernil. Prip. 25. 21-22. Kaj je mifliti in floriti de perloshnoft' ne damo v’ fovrafhtvo, in los hej odpu/limo f rojim sopem ikam? De to dofeshcmo, 1) Moramo fvojiga blishniga po kerfhanfki Ijubesni pravizhno foditi. Kdor je rassbi*' ljen, naj premifli: Kaj fini pa jeli fvoj in" 1 bjishnimu hudiga boril ai govoril? Nafhel morde, de je on krivizhnifhi bil kakor bli' slini; ponishal fe bo, in rad odpufiil. 193 it 2) Varovati fe moramo , de iiudiga hitro ne verjamemo. Kdor je preiiagKga ferza al premajhne ljubesui do blishniga, rad mirti hudo soper blishniga, zhe ravno mu ni nizli budiga ftoril, in fi ismifhljuje sopernike, kte- rih ni. Befnizhuo je to : Veliko je slugam - ga. Potrebno je tedaj: Ne verjeti vfaki be- fedi. ( Sir. 19. 15-16. Kdor ljubi blishniga savolj Boga, raji mifli dobro kakor hudo, zlie je uiogozhe. Ljubesen ne mifli /indiga. L Kor. 13. 5. 3) Zhe je refnizhno, de je nafh blishni hudo ftoril al govoril soper naf, isgovortmo ga po mozhi, de tiga morde ni miflil, de je po nefrezhi al is nevednofti bilo. Jesuf naf to uzhi , ko je sa fvoje hude fovrashnike profil, rekozh: Ozke ! odjmfti jim ; ker ne vedo , kaj delajo. Luk. 23. 34. 4) Premifliti moramo, de fo nam uafhi fo- vrashniki v’ dobizhik, ker fe po njih bode- zhim govorjenji loshej fposnamo, in fe po njih nadleshnofti loshej pokorimo, in sadofiu- jeino Bogu. Velikokrat fe godi, de nam na¬ lili prijatli lashuivo govore , kakor vedo, de nam je vfhezh ; soperniki pa refnizhno , ker oni naflie flabofti vidijo : Kdor refnizo ljubi, jemlje uk, bodi fi od koder hozhe. Sveti Paul pravi: Vemo, de jim, k! eri Boga lju¬ bijo , vfe Id dobrima tekne. Birni. 8.28. IV. 13 194 Od olmih svelizhanlkih zhednoft. Ktere fo fvelizhanfke zhednofli? Te fo : 1) Blagor ubogim v’duhu! njih je nebefh- ko kraljeftvo. 2) Blagor krotkim ! oni bodo semljo po- fedli. 3) Blagor sbaloftnim! oni bodo ovefeljeni. 4) Blagor lazhnim in shejnim pravize! oni bodo nafiteni. 5} Blagor miloftljivim! oni bodo miloft do- fegli. 6) Blagor ferza zhiftim ! oni bodo Boga gledali. 7 j Blagor mirnim ! oni bodo otrozi boshji imenovani. 8) Blagor jim! lderi fo sa pravize voljo preganjani; njih je nebefhko kra¬ ljeftvo. Sakaj fe te zhednofti svelizhanfke ime¬ nujejo ? Svelizhanfke zhednofti fe imenujejo sato, ker fo potrebne v’ svelizhanje , in ker je Je- suf rekel, blagor tiftim, kteri jih imajo. ( So tedaj te zhednofti flehernimu zhlove- ku.potrebne v’ svelizhanje ? Befnizlmo de fo one vfakinui potrebne 195 v’ svelizhauje , ker bres njih ni kerflianfke pravizlinofti po Jesufu sapovedane. bres volje Ozheta vehe fhkiga. Mat. 10.29. 4) Krotki fo tifti, kteri fe varujejo fvoji- ga blishniga krivizhno skaliti. Veliko ljudi je na fvetu, in vfak ima fvoje flabofti ; kdor ni krotak, ima vedne perloshnofti ferditi fe v’blishniga; blisheu pa, ko je rasshaljen , brnlo sa hudo vraž h vij e, in tako eden drusiga drashijo, in jesa fe vedno ponavlja. Kdor je po Jesufovim nauku krotak, je poterpeshljiv kblishuim, ne mifli, ne govori, in ne flori hudiga, ampak bolj ('bati skeli fvojiga blishni¬ ga. Kdor je po Jesufovi volji krotak, je grehov shaloli en, moli sa grefhnike , prejeto rasslialjenje rad odpufha , in ima velik mir in pokoj. Krotki kriftjani fo pokojniga ferza v’ fredi nepokojniii ljudi, velizili nadlog in nefrezh, in fo Jesufu podobni, kteri je v’fre- di rasdrashenih valov v’ zkolnu mirno fpal. Mat. 8.24. Krotki fo tifti, kteri fo poterpeshljivi v’nadlogah. Nadloge, to je , bolesen, lako¬ ta , vojfka, preganjan/e in vfe drugo tako , je fhiba v’boskji roki, s’ ktero naf, fvoje sadolshene otroke tepe, in kdor je krotak, fe safluslieniga pokorjenja ne brani, ampak fliibo kufiiuje ; s’ktero ga Bog terpinzhij in is ferza rezlie ; kar Jesuf uzlii: Sj/odi fe tvoja volja, kakor v’ nebefih, tako na semlji. Kaj je kriftjanu ftoriti , de bo krotak , kakor mu Jesuf s a/p o vel Kriftjan, de bo ref krotak, poterpesbljiv in miren, bodi sliive vere polu v’ vfigamogo- zhniga, iniloftljiviga in vfigavedniga Boga, ker oh obrazha vfe rezbi v’ njegovo svelizhauje. Ravno tako naj terdno upa v'Boga, fvojiga ufmiljeniga Ozheta, in naj fe popolnaina sa- nafha v’njegovo nefkonzbno miloft. Is vfiga fvojiga ferza naj ljubi Ijubesniviga Bo¬ ga, in njegova duflia naj bo pokojna pod brambo fvojiga vfigauiogozhniga Ozheta. Kri- ftjau, de je refnizhno krotak, naj preniifh- Ijnje krotko jagnje boshje, Jesufa Kriftufa, de fe ravna po njem, ker je to njegova sa- poved: Uzhite fe od mene, ker jefi fini kvo¬ tah , in is ferza pimishen. Mat. 11. 29. 203 Kakflino plazhilo bodo krotki dofegli ? Krotki, pravi Kriftuf, bodo somi jo po¬ jedli; ne semlje po kteri hodimo, ampak ne- befhko kraljeftvo. Krotki ljudje pokojno shi- ve na semlji , ker imajo mirno ferze, in jih drugi ljubijo. Krotki kriftjani bodo liie frezh- liifhi, ker po frnerti pojdejo v’vezhiii pokoj. 3) Blagor shaloftnim! oni bodo ovefeljeni. Je v fak shaloflin krifljan Jesufu vfhezh? Vfak slraloftiii knftjaii ni Jesufu vfhezh , ampak le zhe je po njegovi volji shaloften. Shaloft in vefelje fta Bogu vfhezh, al pa so- perna po dobrim al hudim namenu is kteri- ga fta. Zhe fmo vefeli savolj dobriga, in naf vefelt, kar dopade Bogu, je nafhe vefelje dobro, pravizhno in fveto. ( Sveti Paul pravi: Vefelile fe vfdej v' Go f podu; fhe rezkem: vefelite fe. Filip. 4. 4. Zhe je nafhe vefelje is hudiga posbeljenja soper sapovedi, je hu¬ do in grafitno. Hudobno vefelim Jesuf rezhe: Gorje vam } ker hote shalooali in jokali. Luk. 6. 25. Zhe fmo shaioftni, preniiflimo, sukaj de fmo shaioftni, ker ni vfaka shaloft dobra, in •d vfim shaloftnim blagor rezheuo. Eni fo shaloftni, ker ne morejo dofezhi al ftoriti, kar hudobno shele ; eni fo shaloftni, ker jim Nadloge branijo dobrote fveta po fvojih fla— bih sheijah vshmdi. Shaloft tih je is neum- ue ljubesni do felue ,-in je is enakiga hudiga 204 isvira, kakor rasujsdano vefelje hudobueshev ; pokorjenja tedaj, ae hvale vredna. Judje v’ pufhavi fo milo jokali, ker nifo mefa ime¬ li, iu fo bili ojftro pokorjeni (IV.Mojs.il. 10.); njim enaki fo kriftjaui, ki shalujejo soper voljo boshjo, in ne shalujejo po volji uzhenika Jesufa. Kteri fo tedaj po Jesufovi volj shalofl- ni ? Shaloftni po volji Jesufovi fo , 1) Kteri obshalujejo fvojo fpazhnofl. Vfak krifljan ve , de fe je natura fpazhila v’ Ada¬ mu, de je ona isvir vfiga hudiga , in de ftrup ponuja v’ podobi dobriga. Vfak kriftjau ve to, pa liga ni vfak kriftjan shaloften, temuzli le tifti, kteri fo Jesufoviga duha deleslmi. Jesuf je bolnimu zhlovefhtvu fvetlobo in sdra- vila peruefil, de ljudje vedo fvojo boleseu, in jo odpravijo. Oh je hotel is grenkiga kelha piti, in ga nam ponuja, de pijemo is njega vfi, in fe osdravimo. Kdor je fvoje fpazhuofti preprizhan in shaloften, mu je po¬ koren , de fe osdravi, in sdraviga ohrani. Blagor vfun, ki Jesufa poflufhajo , ker, zim fo njegovi tovarfhi v terplenji, bodo tudi v' povefoljenji. II. Kor. 1. 7. 2) Kteri fo shaloftni sapeljivih fkufhnjav, ktere fe is-hajajo is popazheue nature. Oni vedo, de je zhlovefhka natura popazhena, sato zhujejo nad feboj, fo shaloftni vfih sa¬ peljivih fkufhnjav, iu jih vshivo pezlie, de jih ne samorejo pokonzhati. Dobri kriftjaui 205 fo flliio slialoftni, ker vfili fkufhnjav ne pos- najo , ki jih imajo v’ potrebnih opravkih fvoji- ga ftanu, in tudi v’ boshji fiushbi. Slialoftni fo, de fo fkufhani, kader fe fkufhnjav va¬ rujejo , in de padejo v’ nje, ko fe hozhejo drusih ogibati. Vedo, de fkufhnjave ne po¬ gube zhloveka, ki va-nje ne pervoli, vedo pa tudi, de fo fkufhnjave flabi naturi vfhezh, ne shalujejo ker fo farni soper febe razde¬ ljeni, in toraj jokaje profijo Boga: Peklen- fke teshave fo me sadevale. Jefi fim n'nad¬ logo in shalofi prifhel; in fim Izlizal: O Gofipod! ref hi mojo d-ufho. Pf. 114.3-4. 3'J Kteri vfe fvoje grehe obshalujejo. Greh je nefrezha, memo ktere fo vfe druge iiefre- zhe nizi), ker greh sanizhuje boshjo fvetoft, vfigainogozhuoft, pravizo , miioft, in druge boshje laftnofti ; greh je tudi zhlovekovi du- fhi v’ veliko fhkodo. Vfak krifijan ve, de je to ref, vfak ga vender ne fovrashi, in ga ni shalofteu. Kdor je po Jesufovi volji sha- lofien, obshaluje vfe grehe, velike in majh¬ ne, in fdno pezhenje ziniti, deje v’ fvojiga ufmiljeniga Boga hudoben bil, in nekoliko vfaj pofnema Davida, kteri je refnizhno djal: Zel dan shaloflen okoli hodim. t Silno fim flab in ponishen, rujovem in boiezhine fvoji¬ ga ferza. 37.7-9. 4) Kteri fo blishniga grehov slialoftni. Kdor ni blishniga grehov shalofteu , tudi fvojili grehov ni shaloflen, ker grehi vfih lju¬ di shalijo in sanizhujejo Boga, ftvaruika in golpoda vlili. Kdor ljubi Boga in blishniga, 206 shaluje nad vfimi grehi , in jih pokonzhali sheli. David je djal: Od gorezhe fkerbi fm fe fufhil: ker fo moji fovrashniki tvoje zapovedi posabili. Pf. 118. 139. Jesuf je nad terdovratnim Jenisalemam milo jokal v’snamnje Tvoje velike shalofti; in kdor je pravi kri lijan, fe po njem ravna. Kaj je krifljanu floriti, de bo po Jesu- fovi volji shaloften, ? Vfak kriftjan bodi sdrushen s’ Bogani in s’ blishnjin s’ saveso ljubesni , tako bo miflil po Boga, bo shaloften nad vfim, kar njega in blisbniga sapeljivo fkufba , in vfiga bo sha- loften, kar sbali Boga. Kdor ne ljubi Boga, Tebe in blisbniga ne ljubi, in vfe njegove mifli To popazhene; shaloften je telefniga hu- diga, ne dufhuiga, savolj majhne pofveine nefrez.be milo joka , in fe morde fmeja gre¬ hu ; pokoja nima, ko ga nadloge obifliejo, in v’ veli/,ih grehih mirno shivi. Shalofturb ljudi je filuo veliko na fvetu,, pa malo jih je shaloftnih po Jesufovi volji. Kakfhno plazhilo bodo shaloftni verni prejeli ? Jesuf jim obljubi: Oni bodo ovefeljeni. Kteri shalujejo po njegovi fveli volji, bodo ovefeljeni tukaj s’ fladnoftjo gnade f ve ligo Duha, in po fmerti bodo s’ nebefhkim ve- feljein napolnjeni. Grefhnikovo vefelje bo v’ vezhno shaloft fpreobernjeno: pravizhnih shaloft bo v' vezhno vefelje fpreobernjena. 207 Jesuf je per sadnji vezherji Tvojim uzhenzam rekel: Refnizhno, refnizhno vam povem; de vi hote shalovali in fe jokali, fvet pa fe bo vefelil ; vi hote shalofini, al vafha sha- lofl ho v vefelje fpreobernjena. Jan. 16.20, 4) Blagor lazlmim in shejuim pravize! oni bodo nafiteni. Kterim lazlmim in shejnim Jesuf blagor rezke ? Tiftim, ki eri To lazhni in shejni pravi¬ ze , ki To slieljni in delavni vfiii sapovedanin dobrih del. Ali je Idkota in skeja pravize, al dobrih del potrebna ? Lakota in sheja pravize je dnflii potreb- niflii, kakor lakota jedi felefu. Telo, ki la¬ kote in sheje ne zhuti, je nevarno bolno, in siie umira; dufha, ktera po dobrih delih ne hrepeni, je lena, mersla, in bliso pogu¬ bljenja. Vfak bodi dobrih del Jazhen, in naj mifli po Kriftufu, kteri je Tvojim uzhenzam rekel: Moja jed je , de florim voljo Ozheta, kteri me je poflal. Jan. 4. 34. Kteri fo lazhni in shejni pr avize ? Lazhni in shejni pravize To oni, 1) K-teri premagujejo lenobo. Lenoba al nerodovituoft sapovedanih dobrih del, je la¬ koti al sheji pravize naTproti. Lena duTha Tori Tzer nekoliko vidniga dobriga , pa ne prav, in tudi ne vfiga sapovedaniga dobriga. 208 Lena duflia, ki fvete lakote nima, grefhi s’ opufho sapovedanih dobrih del, in grefhi tudi v’ opravljanji dobrih del, ker jih mlazhno in nesvefto opravlja. Kdor je vfiga sapove- dauiga dobriga refnizhno lazhen, premaguje lenobo , s’ polno voljo fpoluuje vie sapovedi, in hiti rafti v’ dobrim, de je zhedalje pravizh- nifhi, in zhedalje vezh saflushenja per Bogu ima. 4 Sveti Paul vfirn sapove: Ne bodite leni v’ fJ: er bi; bodite gorezhi v’duhu; flushite Go f podu. Rimi. 12.11. 2) Lazhni in shejni pravize fo oni, kteri fe greha in perloshnoft v’ greh fkerbno varu¬ jejo. Kdor grefhi, overshe pravizo in fve- toft ; kdor pa ljubi greh , in kar napeljuje v’greh, je hudiga, ne dobriga lazhen. Ve¬ liki greh odvsame gnado bosbjo, in konzha saflushenje dobrih del; mali greh pomanjflia gnado in fvetoft; in tako je vfak greh pra- vizi in fvetofti nafproti. Kdor je lazhen in shejin pravize, fe greha neisrezheno boji in varuje, de oftane v’gnadi in pravizhnofli per Bogu. Kdor fe greha ne boji, je hudoben in nefrezhen, in mu bo gorje. Gorje vam, vi hudobni , kteri jle sapovedi Narvifhiga sa- pujiili. 4 Sir. 41.11. 3) Lazhni in shejni pravize fo tifti, kteri imajo rasfvetljeno poboshnoft. Rasfvetljena poboshnoft, al bogoflushuoft je is shive vere, is terdniga upanja, in is gorezlie Ijnbesui do Boga , in is tih boshjih zhednoft fe vfe sapo- vedane dobre dela is-hajajo: kdor pa ni ter- den v’njih, prave poboshnofti nima. V’Kri- f'tufu Jesufu n iz h ne velja ne obresa, ne mobresa ; ampak vera, ktera po ljubesni dela. Gal. 5. fi. 4) Ki eri fi persadenejo po uzheniku Jesu¬ fu shiveti , tifti fo lazhui in shejui pravize. Nihziie ne samore Jesufove fvetofti dofezhi, persadjati fi pa je vlak dolshen, de mu ho podobnifhi. Kdor po Jesufu ne slilvi, ni pra- vizhen, ampak uepravlsheu, in je na poti pogubljenja, ker le na nnajuim moli Jesufa , in je fovrasimik njegoviga krisha , ker fvoji- ga hudiga poslieljenja pokoriti in premagovati nozlie. Laslinivo poboshnih kriftj:«)Ov je ve¬ liko : Veliko jih je , kteri shive, kot fo- vrashniki krisha Krifiufoviga, klerik kimez je pogubljenje. Filip. 3.18-19. 5) Lazhui iu shejui pravize fo lifti, kteri sdihujejo po guadi boshji, in jo fkerbno obra- nujejo. Zhlovek fam is fvoje mozki nizh do- briga , ampak le budo ftorili samore 5 dobro flo¬ ri , zhe mu Bog s’f voj o guado pomaga, in kdor gnade nima, je odfekani mladiki enak, dobriga fadu nesmosben in nerodoviten. Jan. 15.4. Ravno sato, kdor je pravize lazi;en, profi in sdibuje po guadi boshji 5 ne proti ma¬ lo al mlazimo, ampak flanoritno in gorezhe , ker ve neisrezheuo ubofbtvo fvoje dnfhe , in ker upa v’ nefkonzkao milofl bosbjo. Enak je zhloveku, kteri je o polnozhi k’ fvojimu pri- jatlu fhel, in ga tako dolgo nadleshval, de je dofegel kar je profil. Luk. 11. Podoben je Davidu, kteri je is ferza profil: Gofpod! po¬ magaj mi sa fvo je milofi voljo. Pf. fi. 5. Has- IV. ' 14 210 fvetli moje ozhi , de v’ fmerti ne zafp im. Pf. 12.4. K’ tebi f legaj etn fvoje roke: moja dufha je ko fu/ia zemlja pred teboj. Pf. 146.6. 5) Lazhni in shejni pravize fo tifti , kteri fi smiraj persadevajo boljfhi prihajati. Kdor ne fkerbi fveteje shiveti , bo gotovo flabeji , ker naturna flaboft obroduje grehe, ako je farna febi pufbe.ua. Zlriovek je semlji podo¬ ben , ktera farna rodi nevredne seli , It ruje in ofat, dobriga fadu pa ne rodi , ako je zhlovek ne obdeluje. Modri pravi: Kdor je len v’ fvojih delih , je uniga brat, kteri f'ro¬ je sapravljd. Prip. 18. 9. Ravno tak je krift- jan: zhe ni priden v’ boshji flushbi, in jioziie perdobivati, sapravlja kar dobriga ima , ope- fba iti odftopi od Roga. Kdor je pravize la- zlien , je lakomniku enak, kteriga shelje nifo nikoli lile; on smiraj sbelt' in slieli, in nikoli ne mifli in ne pravi : SadoflUrnam. VTak krifl- jan bodi tedaj nauku fvetiga Petra pokoren, kteri je djal: Bratje, persadenite fi. , de z' dobrimi deli fvoje poklizanje in isvdlje- nje ulerdite: tako vam bo obilno dano, de pojdete v’vezimo kraljeflvo Go f poda na f hi¬ pa, in svelizharja Jesnfa Kriftufa. 11. 1. 10-11. .Sveti Paul tudi perganja : Milite po bolj fhih darovih. I. Kor. 12-31. Kaj je krifljanu fioriti, de bo pravize lazhen, in pravizhno shivel ? De to dofeshe, naj gorezhe profi Rogs sa gnado; naj fkerbi zhedalje bolj fposna- 212 vati vfigainogozhniga Boga, in ufmiljeniga Od- refJienika Jesufa; iiaj vedno premaguje Tvoje hudo posheljenje ; naj hi(i rafti v’ ljubesni; voljno naj preterpi vfe krislie in nadloge; naj pogofto premiThljuje nebeflike dobrote , in naj fkerbi vfo voljo boshjo fpoluovati. Kakfhno plazliilo bodo prejeli tifti, kteri fo lazhni in s/iejni pravize ? Jesuf odgovori, NafUerti bodo. Nalitem bodo s’pravizo, ktere fo sheljni, to je, bodo obilne gnade prejemali, fpolnovali voljo bo¬ shjo , obilno saflushenje imeli, in po fmerti k’njemu, isviru pravize in Tvetofti 1'lili. 5) Blagor miloftljivim ! oni bodo miloft dofegli. Kaj je tnilofl ? Miloft je ziiednoft, is klere kriftjan fvoji- mu blislinimu v’ dufhuih in telefnih potrebah pomaga savolj Boga. Is kalif/mig a isvira je tnilofl ? Miloft je is ljubesni do Boga in do bli- shuiga. Ljubesen je dobrotljiva. I. Kteri fo miloflljivi? Miloftl jivi fo , 1) Kteri fvojiga blislmiga is zhifte ljubesni uzhe in fvare. Ne le duhovni in deshelni oblaftniki , porodniki in gofpodarji morajo sa svelizhanje blishniga fkerbeti, temuzk tudi drugi fo ddlshni, kolikor jim je mogozhe in 14 * 212 perloshno blishniga uzhiti in fvariti. Kdor je refnizlmo ufmiljen, uzhi in fvari blishniga po njegovim (lanu, po njegovih pregrefhkih , in njegovi potrebi fkrivuo al ozhitno, mehko al ojftro, bersh al potlej po rasfvetljeni modro- fti, in is zhifte ljuhesni, de fe boljfha. Kdor je tako ufmiljen, Mishiiimu in febi pomaga: Kdor grefhnika verno od njegove krive po¬ ti, refhi njegovo dufho od (vezhne) fmer- ti, in pokrije veliko fhtevilo (Tvojih) gre¬ hov. Jak. 5. 20. Dolshnoft je fvojšga potreb- niga blishniga uzhiti in fvariti, dolshnoft je pa tudi poflufhati nauk in fvarjenje, ki ga po blishnim prejemamo. Kdor fe fvarjenju pod- vershe, in fe boljfha, je fvoji dufhi iniloft- Ijiv: zhe pa fvarjenje fovrashi, je fvoji du- flii neufmiljen. Kdor ljubi fvarjenje, ljubi modro/l; kdor pa fvarjenje fovrashi , je nef'pameten. Prip. 12.1. 2) Kteri sa shive in mertve molijo. Bog sa- pove moliti sa blishniga, in kdor je miloft- ljiv , is ferza rad profi Boga sa duhovne, de bi bili s’ fvetim Duham napolnjeni; sa deshel- fke oblaftnike, de bi poboslnio shiveli, modro in pravizhno vladali deshelo; sa fvoje porod- nike, dobrotnike in prijatle, de bi jim Bog dobro povernil; sa pravizhne, de oftanejo ftanovitni, in raftejo v’dobrim; sa grefhnike, de fe refnizlmo fpreobernejo; sa verne rnert- ve, ki fe v’vizah pokore, de bi jih Bog is terplenja refhil, in v’ fvoje kraljeftvo vseh Kdor to fiori, ima in kashe ufmiljen o dufho, in fpolnuje sapoved boshjo po fyeiim Jakobu _ 313 osnanjeno: Molite eden sa drusiga, de hote ohranjeni. 5.16. 3) Kteri blishnimu dober sgled dajejo. Kdor Tvojiga blislmiga pohujTha , v’ Boga gre- Thi, in je Tvoje in Tvojiga blislmiga dnflie ubi- javiz. Kdor Te nad Tvojim blisbnim pohujTha,, dovoli v’ njegovo hudobijo, je Tebi in njemu neuTmiljen. Milollljiv je on , kteri nikogar ne pohujTha, in Jfe od nobeniga pohujThati ne pufti, in pa tudi blishnimu dober sgled da¬ je , de mu s’ Tvojim dobrim slavljenjem 1'veti , de ga Terzhuiga flori v’boshji Tlushbi, de bi Bog hvaljen in blishni svelizhan bil. Sapo- vedano je to od JesuTa KriftuTa: Naj fveti vafha luzh (vaThe slavljenje) ljudem v’pri- zho, de vafhe dobre dela vidijo, in zhafie Ozheta. Mat. 5.16. 4) Kteri blishnimu v’ teleTnih potrebah po¬ magajo. Potrebno je blishnimu v’ duThnih po¬ trebah pomagati, pa tudi v’teleTnih, kolikor je mogozhe. Sapoved boshja je to: Ubogi bodo v’ desheli tvojiga prebivanja. Salo ti sapovem", pomagaj jim. V. Mojs. 15. 11. Kdor premore, je pa potrebnima blishnimu ne- uTmiljen, in Tvoje uTheTa odverne od proThnje ubogiga, on tudi ne bo uTliThan, ko bo pro¬ fil Boga. Prip. 21.13. Kdor je po sapovedi boshji uTmiljen, veTelo daje potrebnim , ne savolj njih nadleshnofti, ampak savolj Boga ; in zhe potrebnim pomaga, ni shalofteu, in jim ne ozhita, ker ve, de vef'eliga darovavza Bog ljubi. I. Kor. 9. 7. 5) Kteri To s’vfimi ufmiljeni. Kdor je po 214 Jesufovi volji miloftljiv, ne sanizhuje ubogi- ga, ne rasnafha bjishniga, ne fovrashi grefh- nika , odpufha soperuikam , isgovarja oblaft- nike, je ufmiljen podloslunm, nevednim per- sanafha , in je s’ vfimi , kakor fveli Paul sapo ve , rekozh : Bodite med feboj do¬ brotljivi , ufmiljeni, in saneftte eden dni- simu . Efes. 4, 32, jKuj je kriftjanu floriti, de bo miloflljiv? De bo refnizlmo miloftljiv, kakor Jesuf sapove, naj premifli nefkonzhno ufmiljenje boshje s’ nami nevrednimi greflniiki, ki nam dobre darove daje , de fi fmo teshkiga po¬ kor jenja vredni. Naj premifli veliko ufmi¬ ljenje Jesufovo do uaf vfih, de je on is sgolj niilofti na fvetu bil tri in tridefet let, in na terdim krishu umeri, de bi mi pogubljeni ne bili, in de bi naf bil s’vfim dobrim napolnil. Miloft je fofebni dar boshji, iu naj fi vfak persadene, de ga ima, de bo Bogu, ufmilje- nimu gofpodu, podoben, ( Sveii Paul ga is ferza vlita vernim vofhi, rekozh: Bog pater- pes/djivofti ram daj, de hote med feboj ene mifti po Jesuf a Krijlufu, iliml. 15, 5. Bla¬ gor vernim, zlie fo eden s’drusim miloftljivi po Jesufu Kriltufu. Kakffito plazhilo bodo miloftljivi pre¬ jeli ? Veliko plazhilo bodo prejeli: Oni bodo miloft dofegli. Zhlovekovo ufmiljenje je majhno, in zhlovekovi darovi fo malo vredni, 215 vender, kdor je po fvoji rnozhi blishnimu uf- niiljen savolj Boga, bo Bog njemu milbftljiv. Bog bo iiiilotlljivim obilno poverili!, miloft bo¬ do naflili per lijem. 6 j Blagor ferza zhiftim ! oni bodo Boga gledali. Kdaj je krifljan zhiftiga ferza ? Kriftjan je zhiftiga ferza , kader je brcs veliziga greha, to je , kader mifii in shivi po Bogu, in je v’njegovi gnadi. Ki eri fo zhijiiga ferza ? Zhiftiga ferza fo, 1) Kteri ljubijo sapovedi, in shive po njih. Kdor fpoinuje sapovedi is flushniga ftrahu, ima Judovfko pravizhnoft, in je premalo pra- vizhen. Kdor ljubi sapovedi in pravizhnoft savolj Boga, in is njegove ljubesni po sapo- vedih shivi, je pravizhen in zhiftiga ferza. Prerok Jeremija je Bogu djal : Tvoja befeda je meni k’ vefelju. 15.16. David je tudi re¬ kel Bogu: O kaki) fladke f o meni tvoje be- fede! fo flajfhi kakor med mojim uftam. Pl. 118. 103. Gotovo suamnje dobriga in zhiftiga ferza je , zhe kriftjana vefeli, kar Bog sapoveduje. 2) Kteri liude mifii premagujejo, fo zhifti¬ ga ferza. Kdor fe le djanfkih grehov varu¬ je , in ne fkerbi fvoji h hudih shelj premago¬ vati, ni zhiftiga , ampak ofludniga ferza. Kdor fe djanfkih grehov fkerbno varuje, in tudi tiozhe pruftovoljno mifliti hudiga, ker is iju- 216 besni do Boga fovraslii vfe fkufbnjave, je zhiftiga ferza. Kdor ima smiraj vfigavedniga Boga pred Tvojimi varnimi ozhim, in vedno fkerbi fvetim oziiem boshjiin dopafti, on je zliifliga ferza in frezben, ker je sapifauo : Blagor zhloveku, kteri vedno mifli na bo- shje vfe vidijozhe oko. ^Sir. 14. 22. 3) Kteri Te varuje soper deveto in fhefto sapoved bosbjo grefhiti. Mefeno posbeljenje j© v’naturi, in blagor zhloveku , ki po Tvojim Ttauu zliifto shivi. ^labo telo je dnfimi To- | vraslmlk, kteriga sliiviti fmo dolshni, in Te lozkiti od njega je nemogozhe pred fmertjo. Hude shelje, zapeljive TkuThnjave, in nevarne perloshnoTti Te vedno ponavljajo, in kdor ne fkerbi jih premagati, je od nezhiftofti prema¬ gan. Kdor is ferza proti Boga sa ferza zbi/toft, Te varuje budi h perloshnoft, fra- jnosbljivo in jponislmo shivi, je zbiftiga ferza, in Bog lina dopadeuje nad njim: Kdor ferza zlufajt ljubi,'ima kralja fnebefjbkigaj pri- jodla- fhjp. 22.11. Ve krifijan , zhe je zhifit in pravizhen per Boga ? Kriftjan tiga ne ve, ampak Bog, kteri gleda v’ ferze. Kdor fkerbi zliifto in pra- I vizbno sbiveti, naj upa v’ miloft bosbjo , in pa tudi ponisbeu naj bo, ker, kakfbin de je, Bog Tam gotovo ve. Bef je tudi , de po- pobiarna zhMiofii in fvetofti ni na fvetn, in sa tiga voljo prerok N&hum pravi: Ozhifheti ni nedolshen per Bogu. 1. 3. Zblovekova fve- «17 toft je nepopolnama, in pravizhen je tudi bo- shje milofli potreben 5 sakaj, ako bi Bog rni- loftljiv ne bil , kdo bi obftal ? Kaj je krifljanu floriti, de bo zhiftiga in pravizhniga ferza ? Potrebno mu je gorezhe moliti, pogofto premifhljevati bosbjo vfigavednoft, v’ fvetih naukih poduzhen biti, hudo posheljenje pre¬ magovati , ziniti nad fvojim ferzam, v’ po- uishnofti shiveti, hudih perloshnoft fe varo¬ vati , in fe vedno ravnati po naukih Jesu- fovih. Kakfhno plazhilo bodo dofegli tifli, kteri fo zhiftiga ferza ? Kteri fo zhiftiga ferza, bodo Boga gle¬ dali. Zhifti kriftjani fo prijatli nebefhkjga kralja, njegovim angeljam podobni, in bodo Boga gledali, vshivaii in hvalili vekomaj. 7 ) Blagor mirnim! oni bodo otrozi boshji imenovani. Kaj je mir710fl ? Mirnoft je zhednoft, is ktere kriftjan ni¬ kogar ne shali krivizlmo, in nadleshnofti dru- sih voljno preterpi, de fe savesa ljubestu ne rasdere, in de ni Bog rasshaljen. ( Ste mirnoft in krotkoft enaziga pomena ? Ne, ampak fleherna zhednoft je raslo- zhena, in drugo pomeni. Krotkoft je notrajni pokoj in poklevfliiua, mirnoft je uuajno per- ja is sanafhanje s’ ljudmi; unajna iuinioft pride is nolrajue krolkolii. Je mirno/l potrebna ? Mirnoft je potrebna , ker jo Bog .napove¬ duje , de pokojno slavimo na tim fvelu, kteri je pola nadleshnofti. Kteri fo mirni ? Mirni fo , 1) Kteri imajo mir s’Bogam, in ga toraj tudi s’ feboj imajo. Krifljan ima mir in mirno sliivj, kader je fvojimu 4 Stvarniku pokoren. Mir in pravizlinoft tla vkupaj, kjer pa pra- vizhnofii ni, ni praviga miru. David poterdi to, reko/dl: Praviza in mir fla fe kufh- nila. Pf. 84. 11. Sopet pravi: Kteri tvoje sapovedi ljubijo, imajo velik mir. Pf. 118. 105. Jesuf je fvojiin prijal lam mir vofhil in dal, ker fovrasbniki boshji nimajo miru, in zhe ga imajo, praviga nimajo. Salo je fveli Paul Korinzbanam pital: Gnada in mir hodi per vaf. I. 1-3. Praviga miru ni v’zhlove- ku, ki gnade bosbje nima, in mir bres gnade bosbje, je dufbna flepota, al bosbje sapufhe- nje. Kdor fi persadeva fvoje slavljenje bolj- fbati, premagovati fkufhnjave, pravizhno slii- veti , in v’ nebefa priti , ima mir s’ Bogam , ga ima s’feboj, in pojde v’vezhni mir. Zhafl, hvala in mir zhaka vfaziga, kteri dobro dela. Birni. 2. 10. 2) Kteri s’fvojim blishnim mirno sbive sa- volj Boga, fo mirni. Bog to sapove po fvo- jim apofteljnu fvelim Petru, rekozh : Bodite vfi ene mifli med feboj, poterpeshljivi , bra¬ tovske ljubesni polni. I. 3. 8. Mirnoft mora biti savolj Boga, to je , is zhifte ljubesni po refnizi, pravizi in modrofti. Zhe je mirnoft is mehkobe, bojezhnofti, merslole, mefene ljubesni , al is drusiga enaziga isvira, ni sa¬ volj Boga, ni prava, in ni nizh vredna. Kri- ftjan, komur je praviza in kriviza, dobro in hudo enako, vfe pregleduje, vfe hvali, al vfim molzhi, je miren vidili, pa ni miren po volji boshji, ampak je.nefpamelen , ker mu ni boshja zhaft mar. Jesuf je uarmirnifhi bil, pa vender ni molzlial, ampak pregrefhnike [varil. Apofteljni fo bili mirni, pa nifo hudob- neshem pregledvali. Kdor je miren savolj Boga, fkerbi blishnimu dopafti v’dobrim, ne v’hudim; je ponishen, ufmiljen in krotak , de ga k’ Bogu fpreoberne, ne pa de bi fe njego¬ vim flabofiim vdajal, in de bi ga v’smoli pu- flial. Kdor je miren savolj Boga, pofnema fveliga Paula apolieljna, kteri je djal: ( 8!a- bim fim flab, de bi flabe Jesufu perdobil. Vfim fini vfe, de bi vfe svelizlial. I. Kor. 9-22. 3} Kleri fvojiga blishniga ne skalijo kri— vizhno. Kdor je mehke dufhe, in fe bli- slinimn vda soper refnizo al pravizo, de ga ne shali, je lashnivo miren. Kdor je prepir¬ ljiv al podpihvaviz, je fovrashnik miru, bli- shniga in febe nadleskuje. Kdor mirnoft ljubi savolj Boga ne opravlja in ne obrekuje fvoji¬ ga blishniga, ampak ga is ljubesni pravizlmo fvari; ne prepira fe, ne shali nepotrebno, ne sanizhuje nikogar, premaguje hudobno jeso, zhaka perloshniga zhafa, govori refuizo ,- in gorezhe fkerbi blishniga boljfhati. Nemirni- mu ziiloveku je ljubesen nesnana, in modrofti ne ve, nepokoja ifhe, in ga najde, sdrashbe Teje in miru nima, Bogu in ljudem je oftudeu. Hudobnih prepira ifhe, nad-nj pa bo ne¬ ti f miljeni angelj poflan. Prip. 17.11. Kaj je krifljanu fioriti, de bo miren ? Kriftjan, de bo miren, naj shivi po sapo- vedili, in tako bo mir imel s’Bogam, s’Teboj in s’ blishnim. Dobra veft vefeli krifijana, pravizhnoft njegova ga ljudem prijetniga flori, ni rasshaljen in mirno shivi. Kriftjan, de bo mir vshival, naj ne fodi prenaglo Tvojiga bli¬ shniga , naj molž hi in govori po kerfhanfki ljubesni in modrofti, naj premaguje hudobno jeso, bodi ponishen in pravizhen svfimi; zhe to flori, ljudi ne shali, ne bo rasshaljen, iu bo v’ velikim miru shivel. Kahfhno plazhilo bodo mirni krijljani dof egli ? Mirni kriftjani, pravi Kriftuf, bodo otro- zi boshji imenovani. Mirni nifo le imenovani > ampak To tudi pravi otrozi boshji , ker Boj ni Bog prepira, ampak miru. I. Kor. 14. -33. Bog sapoveduje mirnoft in ljubi mirne, kteri fe po njem ravnajo, in jih bo v’vezhui mir vsel. 8} Blagor jim ! kteri sa pravize voljo perga- njanje terpe; ker njih je nebefhko kra¬ lj eftvo. Je zhloveku dobro, de na fvetu terpi ? Zliloveku je terplenje potrebno , de fe na tim sapeljivim fvetu losliej varuje greha , de ima perloshuoft pokoriti fe , de fe poma- njfkuje v’ ujem neumna ljub e,sen do ftvari, iu de raji ifhe dobrot nebefhkiga kraljeftva. Pre¬ rok David je ravno to miflil, ko je v’nadlo¬ gah bil, in je rekel Bogu: Tvoje ljubesnivo f'varjenje (pokorjenje 3 je meni nauk. Pf. 17.36. Kterim terpezhim krifijanam je Jesuf bla¬ gor rekel ? Blagor je rekel tiftim , 1} Kieri savolj pravize terpe. On je fvojim uzhenzam rekel: Blagor vam ! Kader vaf hoda kleli , in vfe hudo govorili las/mi v o soper vaf savolj mene. Mat. 5.11. Kdor ter¬ pi savolj fvojih hudih del, al je sanizhevan in preganjan savolj fvojiga grefhniga shivljenja, prejema kar fi je saflushil, in ne terpi savolj pravize. Kdor pa po sapovedih svefto shivi, fe hudobnesham vdati nozhe, in je savolj ti ga sanizhevan in preganjan, blagor njemu, ker lerpi savolj pravize, in to terplenje bo njemu v’zhaft. j§veti Peter pravi: Kakofhna zhajl je, zhe savolj pregrehe kloftanje terpite ? ampak , zhe prav delate , in voljno terpi- ■ e, to je prijetno per Bogu. 1.2-20. 222 2) Kteri fo poterpeshljivi v’ preganjanji , ki ga savolj pravi'ze prejemajo. Kdor pra¬ vizhno sliivi, in fe huduje zhes sopernike, kteri ga savolj pravizhniga shivljenja savidi- jo, ni pravi uzheuiz Jesufov. ( Sveto sliiveti, in preganjanje voljno terpeti, oboje je Boga vfhezh. Kdor fovrashi Tvoje krivizhne soper¬ nike, al jih kolne, ki ga krivizhno perga- njajo, saftonj terpi. Kdor pravizhno sliivi, fe hudobnim fkufhnjavzam ne vda, njih pre¬ ganjanje voljno terpi, in sa nje moli, on fpol- nuje sapoved Jesufovo, in njemu je blagor rezheno. ( Sveti Peter pravi: Jesuf, kader je bil preklinjati, ni klel; kader je ter pel, ni protil, temuzh fe je lifiimu podvergel, kteri gaje krivizhno obfodil. I. 2-23. Jesuf je savolj pravize preganjanje terpel, Tvojim fo- vraslinikam odpuftil, in sa-nje molil; po njem naj Te vfak krifljan ravna. 3) Kteri oftanejo ftanovitni v’dobrim, zbe fo ravno savolj dobriga preganjani. Kdor fve- to sili vi, voljno terpi krivizhno preganjanje, in od dobriga ne odftopi savolj hudobneshov, je pravi kriftjan. 4 Sveti Janes pravi: Ne zbudite fe, bratje, ako vaf fvet fovrashi• I. 3. 13. Ni fe zbuditi, de malovredni in hudobni ljudje sanizhujejo pravizhne, ker je to Tiara navada hudobniga fveta, in iieum- nesh je on, kteri opufli pravizo savolj sauizh- vavzov, ker vfak kriftjan ve in veruje, de bo Bog pravizhno fodil dobre in hude. Jesuf pravi: Ne bojte fe njih, kteri telo umore ; ampak bojte fe Boga, kteri ima obla/l du- ♦ 223 fho in telo pogubiti. Luk. 7. 23. .Sveti mar- terniki fo v’fmertnih bolezhinah oftali švefti Bogu, in fo krivizhno preganjanje do konza preterpeli; kako bodo kriftjani isgovorjeni, ki odftopijo, in Boga sapufte savolj sanizkvanja ai nadleshnofli hudobneshev ? Kaj je kriftjanu floriti, de bo voljno , ferzhno in ftanovitno ter p el preganjanje sa¬ volj pr avize ? De to dofeshe, naj is ferza profi Boga, de ga s’fvojo gnado podpira; naj ima fvoje mifli v’nebefhkim k ral j eft v u , ineino kteriga je vfe terplenje majhno, naj premifii Jesufa Kriftufa od hudobnih krishaniga, in fvojim fovrashnikam ufmiljeniga: to bo pomagalo, de bo tudi on voljno prelerpel preganjanje savolj pravize , in bo v’ pravizi ftauovilen oftal. Kaj Jesuf obljubi tiflim , ki preganjanje voljno lerpe savolj pravize ? Jesuf jim obljubi , in bo dal nebefa. Njih je nebefhko kraljeftvo. t Sveti Paul pra¬ vi : Terplenje sdajniga zhafa ni veliko me¬ tno prihodu e zhajli. Rimi. 8.18. Nihzhe to¬ liko ne terpi; de bi s’ fvojim terplenjem po vrednofti saflushil nebefhko kraljeftvo: volj¬ no terpezhim sa pravize voljo Jesuf obljubi nebefhko kraljeftvo, ker je ufmiljen ; in jim ga bo dal, ker je sveft v’ fvojili obljubah. Kteri sa Jesufam fvoj krish poterpeshljivo nofijo, bodo sa kratko in majhno terplenje 224 veliko in vezimo plazkilo vshivali. Ako s'Je¬ sti f a m terpimo , bomo tudi s’njim kralje¬ vali. Tim. 2. 12. Od trojnih nar imenitnilhih dobrih del. Ktere fo nar imenitnifhi dobre dela ? Nar imenitnifhi dobre dela fo, molitev, poft in vbogajme dajati. Saka j fe molitev, poji in vbogajme daja¬ nje nar imenitnifhi dobre dela imenujejo ? Sato, ker fo v’njih druge dobre dela sa- popadene. Molitev. Kaj sapopade v’ febi molitev ? Molitev v’febi sapopade vfe notrajno i« unajno zhefhenje boslije, to je, vfe pobosbue raif- li, befede in dela, s’kterimiBoga molimo, bi njegove fvetnike zliaftimo. ( So ref vfe nafhe dobre mifli, befede in dela v'molitvi sapopadene ? Refnizlmo, ker, kader vero, al upanje, al Ijubesen obudujemo , al kaj boshjiga pre- mifhljujemo al govorimo, al boshjo befedo po- flufhamo, al voljno terpimo, al posheljenje premagujemo, al drugo dobro ftorimo Bog« Y zhaft, Boga molimo in hvalimo. Ne le mo- X2. r > litev tedaj, ampak vfe drago dobro, zlie je is dobriga namena, moli, hvali in povifhuje Boga. Ravno salo fveii Paul rezlre : Vfe v' zhafi boshjo delujte. I. Kor. 10. jšmo dolshni molili in hvaliti Boga? Dolshni fino, ker naf je ravno is tiga namena uftvaril. Kteri krifljani ne molijo, al flabo moli¬ jo Boga ? Boga ne molijo, a4 flabo molijo tifti , kteri ljubijo greli, in Bogu nozhejo flushiti. Opravljajo fzer navadne molitve, in uiiajne snaiftnja boshjiga zhefhenja fo nad njimi , dobriga namena pa nimajo , ker Boga ne lju¬ bijo , in vfe njih dela fo saftonj. David je Bogu refnizhno djal: Gofpod ! poflufhaj mo¬ jo molitev, Mera ni is golufnih nji. Pf. 16.1. Vfak bodi kakor David, de Boga refnizhno moli, ne le s’unajnim zhefhenjem, ampak is dobriga ferza. Kteri krifljani molijo Boga ? Boga molijo tifti, kteri Svefto opravljajo molitve, boshje laftnofti in rasodete refnize radi premifhljujejo, imajo dopadajenje nad Bogam, va-nj vfo vero in upanje ftavijo, profijo njega de bi jim pomagal, de bi pra- vizkno shiveli, ljubili in fpoluovali njegove sapovedi, ifkali nebefhkiga kraljeftva in nje¬ gove pravizhn o fti, Bogu v’ zhaft shiveli, in vfe rezki njemu v’zhaft delali. t Sveti Av- IV. 15 226 gufhtin pravi: Kdor vedno fkerbi voljo bo- shjo fpolnovati, on refnizhno moli foojiga Boga, in ga bo tudi molil v’ nebefih veko¬ maj. P o f t. Kaj sapopade v’ febi po/l ? Poft pomeni in sapopade vfe fpokorne dela, kar dufho in telo pokori, in karkoli kroti vfako napzkno posheljenje. Je dolshnoft poftiti fe, kakor zerkev sa- pove ? Vfaki odrafhen umen kriftjan je dol- shen poftiti fe po fvoji mozhi, kakor zerkev sapove. Is kakfhniga namena zerkev sapovednje poft ? Is namena, de bi fe verni pokorili, sa- doftvali Bogu, in fe prihodnih grehov varo¬ vali. ( Sveti Avgufhtin flehernimu rezke: Po- fli fe, ker fi gr e fMl, in poftife, de ne gr e- fhifh. Je sadofli v’ poflnih dneh fi pertergovati v’ jedi in pijazhi ? jSamo to je premalo , ampak je sraven perlergovanja tudi potrebno obilnifhi moliti, ubogim pomagati, boljfbati fe, siialovati nad grelu , in fe po mozki sderskati perpufke- uiga vefelja. Kakfhin po/l je fhe krifljanam sapove- dun ? Krifljanam je premab poftne dni le perter- govati fi v’jedi in pijazhi, in kaj drusiga do- briga ftoriti, ampak fo dolshni pokoriti in krotiti Tvoje hudo posheljenje. Perlergovati fi v’jedi in pijazhi, in shiveti po Tvojih hu¬ dih sheljah, ni Bogu dopadljiv poTt. Judje To Te pofiili, de bi s’poTtam nagnili Boga jim pomagati, pa niTo uTliThani bili; zbudili To Te nad tim in rekli: Sukaj fino fe pofiili, in nifi pogledal ? Prerok Isaija jim je v’Go- fpodovim imenu odgovoril : Lejte , v’ dan fvojiga pofca delate po fvoji volji , (in sato uTliThani pide). Is. 53. 3. Potrebno je tedaj fvoje hude siielje premagovati, Tvojinm hudi- mu posheljenju naTproti delati, in to dopade Bogu. Vbogajme dajati. Kaj je vbogajme dajati ? Vbogajme dajati pomeni vfe ufmiljene dela, in vTe dobrote, ki jih blishniga duThi in teleTu Tkasujemo savolj Boga. Ali je vbogajme dajali sapovedano ? Sapovedano je to v’ ftari in novi savesi. Bog po Modrinm sapove: Ne skali revniga ferza , in potrebnima ne odlafhaj daru dati. ^Sir. 4. 3. JesuT tudi sapove: Dajajte vbo¬ gajme. Luk. 1. 1 .41. 15 * 228 Sakaj fino flie dolshni vbogajme dajati ? Dolslini fmo tudi is kerfhanfke ljubesai do blishniga; kdor '^a ubogim ne pomaga, fvojiga blislmiga ne ljubi. A/c o bi kdo pre- moslienje tiga fvetd imel, in bi vidil fvoji¬ ga brata, de je v’ potrebi, in bi f voj e ferze proti njemu sap eri, kako prebiva ljubesen boshja v’ njem ? I. Jan. 3.17. Kako naj bo nafhe ufmiljenje sverfteno, ako vfim potrebnim ne moremo pomagali ? Sverfteno naj bo tako: bolnim ubogim dajajmo pred ko sdravim ubogim ; tiftim , kterim je vezhi lila pred kakor drusim; Tvo¬ jim porodnikam in blishni shlahti pred kakor ptujim ; poboshnim pred kakor hudobnim ; de¬ lavnim pred kakor lenim; snanin pred kakor nesnanim. Kakfhno plazhilo bodo prejeli tifli, ki radi ubogim pomagajo ? Veliko plazhilo bodo oni prejeli, kteri ubogim is prave ljubesni pomagajo. Kdor fi nad ubogim ufmili, Go f podu na obrejti p»- foj uje , in Go f pod mu bo povernil. Prip. 19-17. JesuT pravi: Refnizhno vam povem, kar fte enimu letih mojih narmanjfhih bra¬ tov fiorili, to fte meni florili. Mat. 25. 40. Kako bodo neufmiljeni ljudje pokorjeni ? Obfojeni bodo v’pekel. Neufmiljenim bo JesuT rekel: Poberite fe od mene, vi pre¬ kleti, v’ vezhni ogenj. Sakaj je/l fim (Vubo- 229 gib) lazhen bil, in vi meni nifle dali jefli. Mat. 25.41-42. Od dobrih del milofti telefu bli- shniga fkasoyanih. Ktere fo dobre dela milofti blishniga te¬ lefu fkasovane ? Te fo : 1) Lazim e nafitovati. 2) Shejne napajati. 3) Popotnike fprejemati. 4) Nage oblazhili. 5) Bolnike obifkovati. 6) Jetnike refhevati. 7) Merlizhe pokopavati. Je dobro, dl tudi sapovedano lazhne na¬ fitovati ? Dobro in sapovedano je to, zlie nafh blishni nima potrebniga shiveslia, in zlie to- raj bres naflie pomozhi obftati ne more, al v’velikim pomanjkanji sliivi. Bog po fvojim preroku sapoveduje: Lomi lazhnimu fvoj kruh, in ne sanizhuj fvojiga mefa. Is. 58. 7. Vfak zhlovek je nafh brat al feltra, in nafhe mefo, in kdor ni telefu fvojiga lazhniga bli— sliuiga ufmiljen, fvoje mefo sanizhuje. Ne- dolsbni Job je med neverniki prebival, ufmi¬ ljen je pa smiraj bil. On fam prizhuje: Grishleja ( kruha ) nifim fam pojedel, am¬ pak tudi ubogi je jedel od njega. 31-17. 230 Nekteri nafilajejo fite, in tifte, od kte- rih vrazhilo upajo, lazhnim pa nozhejo po¬ magali. Savrezhi in obfodili ni, zhe shlahta in prijalli eden drusiga vzhafi pogoftujejo, ako ravno potrebni nifo, de eden drusiinu ljubesen fkasujejo, nfmiljena poniozh pa naj jfe tudi lazhnimu blishnimu fkasuje po ker- fhanfki ljubesni, in boshji sapovedi. Je dobro delo shejne napajali ? Dobro delo je to , zhe fe ufmiljenje fka- suje potrebuiinu zhloveku, in fofebno zhe fe fkusuje shejniinu ubogiinu, ki je kake mozh- ne pijazhe savolj fvoje telefne flabofti po¬ treben. Kdor is praviga ufmiljenja shejne napaja, ne oftane bres plazhila. Jesuf pra¬ vi: Kdorkoli, bo piti dal enimu smed letih nar manjfhih le kosarez tnersle vode v’ ime¬ nuuzhenza, refnizhno vam povem, de ne bo fvojiga plazhila sgubil. Mat. 10. 42. Nekteri napajejo pijanze, in lilijo piti take, ki vino prevezh ljubijo, potrebnima, bolehnima uboginiu pa, kaplize ne dado, in nifo miloftljivi kakor Bog sapoveduje. Ktere popotnike fprejemali je dobro , in vzhafi dols/moft ? Dobro, in vzhafi dolshnoft je fprejeinati, prenozhvati in ofkerbeti popotnike, ki ti ni¬ majo s’ zhim shivesha kupiti, ki po samotnih meftih hodijo al sajdejo. Popotnike fpreje- mati, prenozhvati'iu ofkerbeti je smiraj bilo fofebno dobro delo, in je tudi sdaj. Y’fta- 231 rih zhafih je bilo to ufmiljenje fofebno po¬ trebno, ker fo takrat ofhtirji filno redki bili, in v’uekterih meftili nobeniga ni bilo. Popot¬ niki nifo tedaj mogli pod tirebo, in potreb- niga shivesha nifo imeli, zhe nifo ufmiljenih ljudi naflili ; in kdor je ufiniljen bil, je rad fprejemal popotnike , in jih ofkerbel. Abra¬ ham , dober mosh, je popotnike nadleshno profil per njem oftati, in je bil vefel, ko jim je dobrodareu bil. J. Mojs. 18.3-4. Lot je bil ravno tako ufmiljen, de fi je v’ grefhni Sodomi prebival. I. Mojs. 19-2. Vernim kriftjanam prefhnih zliafov je fkerb in vefelje bilo popotnike fprejemati ; in to ufmiljenje naj tudi sdaj kriftjani imajo, kader je perloshno. Je fofebno dobro delo nage oblazhili? Nage oblazhiti je fofebno dobro delo, ker oblazhilo je zliloveku potrebno, de med ljudi fme, in fvoje telo ohrani. Bog po fvojim preroku sapove : Kader nagiga vidifh , po- krij ga, in ne sanizhuj fvojiga mefa. Is. 57. 7. ( Sveti Jaues kerftnik je Judam re¬ kel : Kdor ima dve suknji, naj da eno ti - fiimu, kteri nobene nima. Luk. 3. 1. t Sveti Martin flikof, dokler je fhe vojfbak bil, ko je Ambijana ubosiga in fkoraj nagiga vidil, fe ga je ufmilil, fvoj plajfli s’ mezham rasde- lil, in mu polovizo dal. Jesuf fe mu je po nozhi spolovizo podaniga plajflia ogernjen per- kasal, in rekel: Mariin me je s'tim obla- zhilahi oblekel. 232 Sukaj je dobro in uf'miljeno delo bolnike ubijkovali ? Sato, ker fo bolniki v’teshavah, fvetili naukov in duhovne pomozhi potrebni. Ravno sato je sapifano: Ne bodi'leti bolnika ob- ifkati, ker s’Um bofh v’ ljubesni vterjen. t Sir. 7. 39. Is zhifte bratovfke ljubesni bol¬ nike obifkovati je dopadljivo Bogu , in to ufmiljenje dobrotniku saflushi, de je ljubeseu povitima a v’ njem. Bolnike is zhifte ljubesni obifkovati je dobro , ni pa dobro, ako fe to godi is la- komnofti, al is drusiga enakiga konza. Kdor bolnike obifhe, naj jih s’gorezhimi befedami podpira in opominja, de voljno terpe, in fe boshji volji vdado. Dobro in potrebno je bol¬ nika opominjati in profiti, de fe ofkerbi s’ fvetiini sakramenti , ako je fam premalo fkerben , al je fvoje nevarnofti neveden. Zhe je bolnik v’ drusih rezheh dobriga fveta po¬ treben, naj ga, kdor ima sadoftno modroft, uzhi, de kaj napzhniga ne flori, al v’kaki smoli ne ume, je. Kdor bolniku ftreshe, naj mu ljubesnivo, fkerbno in poterpeshljivo ftre¬ she, kakor sheli, de bi mu drugi ftregli, ako bi bolan bil. Ktere jetnike refhiti je dobro delo ? Tifte refhiti je dobro, kteri fo savolj vere v’jezili; al, zhe je nekdo po krivizhuih ljudeh satoshen, in savolj njih lashniviga ob- dolshehja v’jezili sapert. Pervi verni . fo fo- febno fkerheli refhiti fvoje brale in feftre, I «33 Idere fo neverniki savolj vere jezhiii. Refhiti jih nifo fkufhali s’fdo, ktera ni soper ob- laftnike nikoli perpufheoa , ampak s’ profb- njami, al s’ kakim dmsim pofhtenim perpo- mozhkam. Kdaj je dobro delo merlizhe •pokopa¬ vati ? Dobro delo je, kader fe to is bratovfke Ijubesni godu Merjizhov pokopazhi, kteri fo najeti, al odbrani v’ to sa plazhilo , in bi ne pokopovali bres plazhila, ga tukaj prejmejo. Kdor pa merlizhe pokopuje is bratovfke lju¬ bezni, on je refnizhuo ufmiljen, iu ima saflu- shenje per Bogu. Tobija je bil dopadljiv Bogu, ker ie poboshno shivel, obilno molil, iu tudi, ker je trupla fvojih fofushnih bratov pokopaval. Angelj Rafael mu je rekel: Ka¬ der ji s’ folsami molil, in merim po dnevi v’ fooji Kifhi perkrival, po nozfii pa poko¬ paval , fim tvoje molitve pred Go f poda na¬ fti. Tob.13.12. Kader verni trupla fvojih mertvih bratov in fefter pokopujejo, naj ne posabijo fvoje fmerti; ampak naj jo fkerbno premifhljujejo, ker tukej vidijo konezvfih ljudi, in naj fe per- pravljajo frezhno umreti. 23 4 Od dobrih del milolti dulhi blishniga Ihasovanih. Ktere fo duhovne dela milofti ? Te fo: 1) Grefliuike fvariti. 2) Nevedne uzhiti. 3} Dobro fvelovati tiftim, ki eri dvomijo al zviblajo. 4) Shaloftne trofhtati. 5) Krivizo voljno terpeti. 6 j Odpufkati tiftim, ki naf skalijo. 7j Sa skive in mertve Boga profiti. Grefknike fvariti. Ali je grefhnike fvariti dobro delo ? Grefknike fvariti je dobro delo, zke fe is kerfkanfke ljubesni fvare, de fe boljfhajo. jSveii Jakob pravi : Bratje moji! ako bo nekdo st ned vaf od ref nize safhel, in ga bo kdo ventil, naj ve, de kdor grefhnika ver¬ ne od njegove krive poti , refhi njegovo dufho od fmerti, in pokrije veliko fhtevilo (Tvojih) grehov. 5. 9.'10. Je dolshnoft grefhnike fvariti? Dolshnoft je kader je mogozhe, perlo- shno in poinagljivo. Kerfhanfka in bratov- fka ljubešen to sapoveduje, de naj vfak fkerbi sa fvojiga blishniga. Bog po Modrini sapove : Ne boj fe fvojiga blishniga per njegovim 235 padzu f'variti ; ne molzhi, kader s umore tvoja befeda osdravljiva biti. .Sir. 4. 27-28. .Sveti Paul (udi pravi : Bratje! Ako bo kdo od kaldga greha prenagljen , f iga vi , kteri fte duhovni, uzhite v’ duhu krotkofti. Gal. 6 . 1 . Is kak f/miga namena, in kako moramo gre f/mike fvariti? Grefhnike moramo fvariIat. 19. 16-21. Ali je kak raslozhik med radovoljnim obogim in med, ubogim v ’ duhu ? Kaslozlukje, ker fe radovoljni ubog od¬ pove ljubesni do fvojiga premoslienja, iu (udi vfirnu fvojimu preiiioslieujii; ubog v’ duhu pa ohrani flie fvoje premoshenje, pa ga neumno ne ljubi. Ubog v’ duhu mora vfak bili , ker je Jesufova sapoved ; v’ popolnoma ubnfhlvu radovoljno shiveli , pa ni sapovedano , ampak je evangeijfki fvet, de fe pppoluifhi siri vi. Kaj je bolje zhloveku, de ohrani premo¬ shenje , al de fe mu odpove ? Zhloveku je bolje, kar mu bolj fluslii v’svelizhanje, i>i naj toraj vfak liori, kar mu Bog da v’ ferze, Kaj je vedno devifhlvo ? Vedno devifhlvo je zhednoft >s’klero krifi- jan premaguje fvoje lelefno posbeljenje, de s’ zhifto dufho, in s’zhiflim lelefam zhiOimu Bogu fin,shi iu dopade, in de je ftanovilea v’ 'Inn do fmertl, Je devifhlvo dobro in Bogu dopadljivo ? Devifhlvo , ako je radovoljno , je fofebno dobro in Bogu dopadljivo, in veliko bolji ka¬ kor pakoii. Sakon je dober in zhlovefhkimo rodu potreben, Jesuf Kriftuf ga je v’sakra- ment povifbal in kalolfhka zerkev ga zliafti; devifhtvo je vender bulji od njega, ker je premagovanje nar dopadljivifhi telefne fla- iiofti. Jesnf hvali tifte, kteri popolnama pre¬ magujejo fvoje telefno posheljeuje savolj ne— befukiga kra! jettva. Mat. 10. 12. t Sveti Paul apoftelj hvali iu perporozha radovoljno de- vifhlve, rekozh: Skelim, de bi, v/l tako bili, kakor je/lul v fak ima froj dar od Boi/a , eden fzer tako , eden pa tako. Od deviz nimam Gofpodori/n povelja ; fvetjem pa. I.Kor. 7.7-3 ). Sveti Zipriau pravi: Devize fo nar imeni/nifhi ovze Jesufove. ( Sveti Am- itroli perftavi: Kdor v' devifhtvu radovoljno tkivi, je angeljam podoben. Je tedaj dobro vedno devifhtvo oblju¬ biti ? Devifhtvo je vifoka in teshka zhednoit, ker imamo naklad v’ p er/tenih po f odah, to je, v flabim telefu. II. Kor. 4. 7. H. Kor. 4. 7. Jesuf pravi: V fak ne ume le befede, ampak ti/li, kterimje (od Boga) dano. Mat. 19.12. Nefpremifhljeiio obljubiti devifhtvo, ni prav, kor je teshka in redka zjieduoft ; vfak pa naj fkerbi po fvojiiu tiaiiu zhifto shiveti, in bo sadofti, Kakfhin greh je devifhtvo s'greham sgu- biti ? Velika pregreha, in velika nefrezhaje 4 roka Eliseja ifkali, de bi ga vjeli. Bog jih je na proflmjo Eliseja nekoliko oflepil, de fo vidili po poti iti, raslozhiti pa nifo mogli kam gredo, in fo fhli v’^Samarijo v’fredo fvojih fovraslinikov. IV. Krak 6. Kakfliiu je zhlo- vek, ko fvetlobe gnade boshje nima, in ko jo jma, je fveti Fani fknfii in djal: Dokler fm otrok bil, fitn ydvoril kakor otrok. Kader fim pa mos/i poftal, fini op a (lil, kar je bilo olrof/ikiga. f. Kor. 13, 11. Preden je fprc- oberujen bil, je bil užiten in vender neve¬ den; moder je poiial, ko gaje Jesuf ras- fvetli!. Ali je krifljcn, ki je vero in sapovedi prejel, in veliko fvetih naukov flifhi (d bere, tudi fvetlobe gnade boshj e potreben, de posnu dobro in hudo po volji boshji ? Refnizhuo de je potreben. Vera je fo- febni dar boshji, sapovedi in nauki fo is ne- bef, de pa vera ima mozh v’ kriti iana, in de on prav ume boshje nauke, je gnade boshje potreben. Verne refnize fo veliko kriftjanarit mersle in nerodovitne ; nauki fo jim temni, in zhednolii kerfbaufke iieperljudne , ako jiirt Bog rasfvetljenja ne da. Enaki al podobni fo oni uzhenzaisi Jesufovini, kteriin je on na¬ tanko pravil kaj bo terpel v’Jerusaleniu; fli- fbali fo in po žberki vfako befedo umeli j vender befeda jim je bila fkrila, in nifo sapopadili, kar je bilo rezkemu Luk. 1& 31-34. ( $e sarnore zhlovek is fr oje moški greha varovati in dobro flor iti po volji bo- shji ? Zhlovek is Tvoje inozhi liga ne more. Zlie fo ravno njegove dela pofhtene, vender nifo dobre po fvo.li volji boshji, zjie nifo s’ po- mozhjo gnade opravljene. V’ flari in novi sa- vesi je ftanovilna refniza, de ni poboshuih del , in de ni praviga safhlshenja p6r Boga, a ko on gnade ne da; in de je popazheni zJdo- vek gnade boshje potreben. David je is Tor¬ za profil Boga: Vodi me vfvoji ref nizi, in irski me: sukaj ti fi Bog moj Svelishar, in na-te jeft vfaki dan skakam. PT. 24. 5. Tu¬ di: Jefl fini ko sgubljena ovsa safkel; al j'hi me fvojiga hlapza. Pf. 118.170. Pre¬ mk Jeremija je profil Boga: jšpreoberni me , in bom fpr e ob er ti jen, ker fi Go fpod moj Bog. Sukaj, ko fi me preobernil, jim fe pokoril; in ko fi mi ozki odpevi, fini fe na fr oj o fieg- no tolkel. Jer. 31 . 18 - 19 . Jesuf je Tvojim apofteljnam rekel: Ofianite v’meni, in je/l e’ vaf. Kakor mladika ne more farna is fehe [udu roditi, akti na terti ne ofiane; tako tudi vi ne; alco ne hote v’meni o fiati. Bres mene ne sarnoreie nish fioriti. Jan. 15. 4-5. .Pvefi Paul pravi: Nobeden ne more rezhi,, Gofpod Jesuf, drugazhi kakor v’ fvetim Duhu. I. Kor. 12. 3. In sopet pravi: ( Sami is febe ne samoremo kaj ( dobriga) mifliti, ka¬ kor is febe; ampak nafha smoshnofi je is Boga. II. Kor. 3. 5. 256 Kaj katolfhka zerkev uzhi od potrebe gnade boshje ? Katolfhka zerkev je vfelej verovala in uzhila, de zhlovek bres pomozhi gnade ho- shje nizh Boga dopadljiviga ne flori. Ta ref- niza ponishtije zhloveka , ker ga je napuh po- pazhil, iu salo fe je veliko napuknenik ljudi vsdigvalo soper to katolfhko refnizo , in veli¬ ko krivoverzov je Iashnivo uzhilo, de zhlo- 'vek vfaj kaj is fvoje mozhi saniore dobriga ftoriti. Zerkev je vfelej ftanovitna oftala, in tudi v’ Tridentfkim sboru (^Sej. VI.) soper krivoverze uzhila iu todila, rekozh : Kdor pravi, de fe zhlovek s’fvojimi de- j li , ktere po nauka nature al pofiave flori bres gnade boshje po Jesufu Kriflufu, sa- more opravizkiti per Bogu ; bodi is zerkve ■ pahnjen. Kdor pravi, de je gnada boshja po Je¬ sufu Kriflufu le sato dano, de zhlovek lo¬ škej pravizhno shivi, in de fi loshej su- more vezimo slavljenje dobiti; kakor de bi po fvoji profii volji bres gnade oboje, am¬ pak teshej, sadobiti samogel ; bodi pahnjen is fhtevila vernikov. Kdor pravi, de bres gnade fvetiga J)uku zhlovek samore verovati, upati, ljubiti d f pokoriti fe , kakor je prav , de dar oprti- vizhenja sailobi , bodi is zerkvene drushbe pahnjen. 257 Kaj zerkvmi oz ti etj e pravijo od potrebe gnade boshje ? Ravno to, kar vfa zerkev. ( Sveti Av- ggfhtiu pravi: Kakfhno saflushenje imazhlo- velc preden prejme gnado, ker bres gnade nizh dobriga ni1 Naf ha volja farna lohka grefhi, dobriga pa ne flori farna, ampak s’gnado. t Sveti Janes Krisollom pravi; Ka¬ kor semlja fadu ne rodi bres fonza in de- shja, tako tudi nizh dobriga nibres pomozhi gnade boshje. Od, kod je nesmoshnoft dobriga v’ zidov eku? Nesmoshnoft dobriga je v’ zhloveku is perviga greha, kteri je nafhim pervim porod- nikam, in nam vfnn pravizlmoft odvsel, njih in naf ranil , popazili 1, in dobriga nesmosh- ne ftoril. Zblovek, kteri je od Jerusalema v’Jeriho hodil (Luk. 10.) , in med ropavze safhel, kteri fo ga ranili, flekli in ondi pu- tiili, pomeni vfe zhlovefhtvo od hudizha ra¬ njeno in obropano. Ufmiljeni t Samarijan je ra¬ njenemu popotniku pomagal, in on bi bil bres njegove pomozhi na poti umeri. Ravno tako mi, ako bi nam ne bil ufmiljeni Jesuf saflu- shil gnade fvetiga Duha, ktera naf osdravi, in dobriga rodovitne fiori. Ako febe pre¬ minimo, lohka vemo de fino farni soper febe razdeljeni, de fmo fpazheni, svijazhni in hu¬ dobni, in de fmo toraj boshje pomozhi po¬ trebni, ta pomozh pa je gnada boshja po Jesufu Krifttifu Gofpodu nafhim. Rimi. 7. 25. IV. 17 258 t So tudi pravizhni gnade boshje potrebni? Tudi, ker pravizhniga zhloveka ni, zhe ni po pomozhi gnade boshje pravizhnofti do- fegel, in zhe pravizhnofti s’ gnado ne ohrani. De fe grefhnik opravizhi in pravizheu oftane, je fad gnade fvetiga Daha. Jesul' ni le enim, ampak vfnn rekel: S res mene ne samorele trizh fiorili. Jan. 15. 5. ,Sveti Paul, ko je siie fpreobernjen in pofvezhen bil, je refni- zhno rekel: Najdem (nafprotno } poji ar n, kadar hazhem dobro fiorili , ker hu¬ do (posheljenje) v'meni prebiva. Kdo me bo ref kil od telefa fmer ti ? G nad a boshja po Jesufu Kriftufu. Rimi. 7. 21-25. Hudo posheljenje oftane v’pravizhnirn, in zhe p on s’pomozhjo gnade boshje ne premaguje, rodi greh. Jesuf je perpuftil, de je Peter padel, v’ fprizhevanje, de je guada boshje tudi pravizhnim potrebna. fileje ref , de zidov ek kres pomozhi gna¬ de boshje dobriga ne flori; saka} pa hudob¬ ni ljudje vzhafi vedo in flore dobro ? Ni vfe dobro per Bogu, kar fe zb love k« vidi dobro, al kar podobo dobriga ima, am¬ pak le to kar je s’ pomozhjo boshje gnade p« volji bosliji opravljeno. Ne natura al kaj drusiga taziga , temuzh Bog'je, ltteri v’naj' dela, de hozhemo in delamo po (jnjegovi) dobri volji. Fil. 2. 13. Ufmiljenje , dobrodar- noft, sdershnoft in drugo tako je lohko per mallkovavzih, krivoverzih in drusih nepra- vizhnili ljudeh, pa to fo naturne zheduofti, 2 59 ?Jpa Kiorde is napuha , al drušiga hud/ga isvirajo. Fariseji fo veliko do briga flori I i, pa ne po volji fcoshji, iu safo je Jesuf rekel: Ako vufha pravizhnofi na bo obilnifhi ko pifmmkov in farisejev, ne pojdeta v ne- befh/co kraljefivo. Mat. 5. St K Dolsknoft jo tedaj terdno verovati. de bres pomozhi gmt- de fvetiga Duha ni dob riga saflushenja p er Bogu. Ali tedaj dobre dela grefhnikove nifo niz h vredne p er Bogu ? Kar grefhnik, ki ljubi Tvoje grobe, al hude perloshnofti, in fe boljfliati nozlie, po naturi dobriga flori, ni dobro per Bogu, iu nima saflushenja. Grefimik, ki fe boljfliati skeli, moli, fe podi, ubogim pomaga, ;d dru¬ go dobro flori is namena, de bi mu Bog dal gnado fe fpokoriti, je bvale vreden, iu nje¬ gove dela fo Bogu vfbezb. Njegovo persadja- nje kashe , de mu Bog s’ fvojo gnado ske pomaga, in urn ko fhe pomagal de opravishe- nje sadobi, ako ne odkopi. Dobre dela po¬ kore shelniga greflmika fo vfhezh Bogu, pa nifo flie vezhniga plazkila vredne, ampak le pomagajo opravizhenje sadobiti. Djanje apo- itelnov popifuje fpreoberhjenje vojafkkiga po¬ glavarja Kornelija, kteri je' v’mefm Zesareji, )ia Judovfkim, prebival. t Sto zhlovek gnade boshje vreden ? Zhlovek !ii gnade boshje vreden; ampak ?-be mu jo Bog daje, jo daje is milofti. Sveti Paul pravi: Naf je (Bog), ne is del gr avi¬ ze, liter e fmo mi ftorili, ampak po fvojim ufmiljenji svelizhal. Tit. 3. 5. Ali Bog ni dolshen nobenitnu gnade dati? Bog ni nobenimu nizli dolshen. Bog je zliloveka v’pravizhuoiii uftvaril, zhlovek pa je prejeto pravizhuoft sgubil; tedaj ni guad«*, temuzh pogubljenja vreden, in Bog mu ni dolshen pomagati. Bog je Mojsefu re¬ kel : Ufmilil fe bom nad kterim fe bom ho¬ tel , in bom miloflliv , komur fe bo meni slju- bilo. H. Moj. 33. ( S veti Paul to ponovi, re- kozh: Preden fta bila (Jakob in Esav, bra¬ ta) rojena , al kaj dobriga al hudiga jlorila, je bilo rezheno: Vezhi bo manjf/timu flu- shil. Kaj porezhemo tedaj ? Je mar ltriviza per Bogu? To ne: sukaj Mojsefu (Bog) rezke : V f milil fe bom, zhes kogar fe uf mi¬ lim : in miloft bom fkasal timu, nad kterim fe bom uf milil. Kirni. 9. 11-15. Velikokrat je to ponavljeno v’ Tvetim pifmu ftare in nove zavese, de vemo, de je Bog fvojih darov gofpodar, in de jih daje komur hozhe. Je dolshnofl profiti Boga, de nam da fr oj o gnado ? Dolslinoft je. Greflmiki in pravizhni fo 26 8 dolshni profiti Boga sa gnado : greffiniki fo dolshni, de fe s’ pomozhjo gnade fpreoberne- jo ; in pravizlini fo dolshni, de gnado boslijo ohranijo. Greflmiki naj is ferza profijo Boga: Rasfvetli moje (dufhne) ozki, de v fine rti ne safpim. Pf. 12. 4. Pravizlini naj profijo Boga: Ne vsemi od mene f'vojiaa fvetiaa Buha. Pf. 50.13. Je shloveli uflifhan, ako profi Boga sa gnado ? Zhlovek je uflifhan, ako prav profi Bo¬ ga, de bi mu gnado dal, ker jo (o njegovi jnilofti vfhezh. Jesuf je to obljubil, rekozh: Ozke nebefhki bo dobriga Buha dal tifiim, literi ga profijo. Luk. 11.13. Samoremo prav profiti Boga, zhe nam on ne pomaga prav profiti ? Prav profiti ne samoremo, zhe nam Bog ne pomaga prav profiti. ; Sveli Duh zhloveka uzlii kako in sakaj profiti : Sukaj ne vemo , kaj bi profili, kakor fe f podobi : ampak fam Buh profi sa naf s’ neisrezhenim sdihova- njam. Birni. 8. 26. t S veli Duh obuduje fvele mifli, in gorezhe shelje v’naf, in nam daje fveto lakoto do pravizhnofti, de is ferza in po volji boshji profimo ; zhe pa molitev ni is gnade fvetiga Duha, je prašna in nizhemurna. Grefhnik je temniga in mersliga ferza, in je flushnik fvojiga hudiga posheljenja, refhe- nja ne skeli, in fe ga brani, zhe ga fveti Duh ne rasfvetli, ne ogreje in ne perganja. 269 Grefhnik je fvoje nefrezhe sadovoljin , in rad tizhi v’ grehih; kako bo tedaj bres pomozhi boshje prav profil? Tedaj ne samoremo prav profiti, zhe nam Bog ne pomaga prav profiti. Sukaj Bog daje fvojo gnado ? Bog daje fvojo gnado, ker je miloftljiv. Gnada bi ne bila gnada, in miloft bi ne bila miloft, ampak dolg in dolshuo.fi, ako bi Bog dolsheu bil zhloveku dati fvojo gnado ; is sgolj milofti je tedaj gnada. Rimi. 11. 5. S aval j kteriga in po kterim nam Bog daje fvojo gnado? Bog nam daje fvojo gnado savolj sa- fiushenja Jesufoviga. Vfe dnflme darove, ki jih mi in drugi prejemamo v’vezimo svelizha- nje , prejemamo le po Jesufa Krifiufu, kteri je vfimu zhlovefhtvu miloft in gnado saflushil na fvetiin krishu. Vfe nafhe upanje jeJesuf, in vfe fvoje profhuje opravljamo po njem, ker ni gnade, odpufhenja in svelizhanja v’ ka¬ kim drusim imenu. Sapovedi fo po Mojse- fu dane, gnada in ref niza je po Jesufu Krifiufu. Jan. 1. 17. Ali nam tedaj ni dana savolj nafhih do¬ brih del ? Gnado boshjo prejemamo in milofti boshje po Jesufu Kriftufu, ne pa savolj fvojih dobrih del. David ni bil dobriga saflusheuja prašen, pa je vender djal in profil: Gofpod ! poma¬ haj meni savolj fvoje milofti. Pf. 6.5. Kak- 270 fhno saflnshenje ima zhlovek per Rogu, pre¬ den gnado prejme, ker bres gnade dobriga saflushenja ni ? Ako pa zhlovek s’ pomozhjo gnade boshje kaj debriga flori, je Bog mi- loftljiv in sveft, in mn obilnifhi gnado daje. Bobre dela s’ pomozhjo gnade opravljene , imajo saflnshenje per Boga, gnada je vender vredni fin kakor njih saflushenje; in zbe Bog povifhuje gnado savolj dobrih del s’pomozhjo njegove gnade opravljenih, to is milofti flori. Kaj fi zhlovek saf'lushi, Meri fe gnadi boshji vftavlja ? Boshjiga sapufhenja je vreden. Jesuf je terdo vratni mu meftu Jerusalemu rekel: Mas- d j ali bodo tebe , in tvoje otroke v’ tebi , in ve hoda pufiili karana na kamnu, sata, ker liifi fposnal zhafd fvdjiga obifkanja. Luk. 19.44. Kdorkoli je tedaj po gnadi boshji opominjan in zimii v’ febi fvete mifli in shelje k’ Bogu iti, naj bo pokoren gnadi boshji; ako ne, bo morde v’grehih pufhen. Ravno salo fveti Panl profi, rekozh: Vaf opominjam, de nepridama (triade boshje ne prejmete- II. Kor. 6.1. Kaj fi zhlovek saf'lushi, Meri jeboshjimu poklizu, al gnadi boshji pokoren in sveft ? Kdor je boshjirau poklizual gnadi bo- sli ji pokoren in sveft, li po boshji milofti sa- flushi, de mu Bog obilnifhi gnado daje, s’k(e- ro fe boljfha, oftarie v’ dobrim in fe sveiizha. Jesuf pravi: Vfakimu, Meri ima , ( kar jo 271 s’ pridnoftjo perdobil ) fe bo dalo , in bo obilno imel. Luk. 10.28. Kdor je guadi po¬ koren in sveft, bo obilnifhi gnade prejel, in zlie je v’ svetlobi fiauoviten, blagor mu ve¬ komaj. Kaj vfi H nauki od pomagajozhe gnade boshje uzhe ? Vfi ti nauki uzdi e, de 1) Moramo v’ponishuofti shiveti, ker gna¬ de boslije nifmo vredni, je saflushiti ne sa- moremo, in bres nje ni uiz.ii do briga safluslie- nja per Boga. 2) Moramo v’miloft bosbjo, in v’ mogozh- noft njegove gnade upati, ker fo vfi drugi darovi sa-fiouj , in naf le gn a da b osli j a v’o- pravizlienje, in po poti pravizhnofti v’ sveli- zhanje vodi. 3) Moramo gorezlie profiti po Jesnfa Kri- ftufu, fredsliku med Bogarn in nami, de savolj njega, in po njem miloft najdemo per Bogu, in prejemamo gnade r klerik potrebujemo vve- zlino svelizhanje. 4) Hvalimo in sab valimo ufmiljeniga Boga sa vfe gnade, ktere fmo po njegovi milofti prejeli, ker Ano jih bres saflushenja prejeli. 5) Svefti bodimo guadi boshji , in s’ njeno pomozhjo pridno delajmo, raftimo v’ dobrim, in oftgiiimoitanovitni v’njem, de v’guadi umer- jemo, in bomo v’nji vterjeni. Amen. 272 Od Ihtirih poflednjih rezhi. Ktere fo fhtiri poflednje rezhi. ( Shtiri poflednje rezili fo : ( Smert, fodba, pekel, nebeTa. Je zhloveku dobro in potrebno premifli- ti in premifhljevali fhtiri poflednje rezhi ? Dobro in potrebno je , de v’boshjim ftra- liu slovimo, Tvoje shivljenje ravnamo po sa- povedih, sa Tvojo duTho Jfkerbimo, Te greha varujemo , Trezhno umerjemo, in v’ nebeTa pri¬ demo. Modri Tleherniga opominja: Per vfh fvoj ih delih f pomni fe fvoj ih poflednih re¬ zhi , in ne hofh nigilar grefhil. t Sir. 7. 40. Od Tmerti. Kaj je fmert? 4 Smert je lozkitev cLtThe od teleTa. Morajo vfi ljudje umreti ? Yfi ljudje morajo umreti. Pred potepam To ljudje Theft, Tedem in tudi devet Tto let shiveli; filno dolgo To shiveli, pa To veuder umerli. Vfi ljudje pred nami To pomerli, mi 5 in vfi drugi, ki bodo priThii na Tvet sa nami, bomo pomerli. David vpraTha : Kdo je , de bo smiraj shivel, in ne bo umeri ? PT. 88 . 49. Ni tako mogozhniga al oblaftniga zhloveka, de | bi Tmerti odfkel. Kralji, oblaftniki, mogo- 273 zimi in reveshi, vfi bodo urnerli, in fe v’ prah povernili. Od kod je, de mora v fak zhlovek um¬ reti ? De mora vfak zhlovek umreti, je is gre¬ ha pervik tiarfhev. Modri pravi: Bog je zhloveka neumerjozhiga vfivarU: go hudi- zhovi nevofhljivojii pa je fmert na fvet pri - fhla. Mo dr. 2. 23-24. Pervi nafiii porodili ki fo v’hudizhevo fkufhnjavo dovolili, l'ebe in naf frnerti podvergii, in Bog je vfe zhlo- vefhlvo obfodil umreti. /Slehernima je re- ziieno : Prah fi, in v’ prah fe bofh povernil. I. Moj. 3. 19. 4 Sveti Paul tudi pravi: Po enim zhloveka (po Adamu j je greh na fvet pri f/tel, in po grehu fmert, in tako je fmert na vfe zhloveke prifhla po njem, v’kterim fino vfi grefZlili. Birni. 5. 1 2. Vemo kdaj bomo umerit ? Ne vemo, in bres boshjiga rasodenja ne moremo vedi ti. Nekteri. umerje ko sloveti sa- zheiija; eni dolgo sbive, zhe ravno nifo terd- uiga sdravja ; eni mladi umerjejo, de fi njih ftaroft in terdnoft obetate dolgo shivljenje. Je- suf pravi: Bom prifhel ob uri, ktere ne ve- fie. Mat. 24. 44. Vemo kakfhne frnerti bomo urnerli ? Ne vemo kakfhne frnerti bomo urnerli. Nihzhe ue ve, zhe bo naglo, al po dolgi bo- lesui umeri; zli e bo doma, al na poti umeri; IV. 18 27 4 * zhe bo v’ gnadi bosbji, al v’ velikim grelni umeri ? Je fmert zhloveku soperna in ftrafhna ? jSmert je zhloveku soperna in ftrafhna, 1) Iverje telo s’bolezhiiianii napolnjeno, in ga one tako dolgo ftifkajo , dokler fe du- fha ne lozbi od njega. Nekteri zhlovek dol¬ go in veliko terpi, nekteri naglo unierje, vfak vender terpi, ker fe dufba bres telefnih bo- lezbin ne odložili. 2) ( Smert je zhloveku grenka, ker ga lo- zhi od vlili in od vfiga. ( Suiert lozlii dnfho od telefa, duflio in telo od fveta, snauzov in prijailov. ( Smert je grenka in soperna fo- febno zbloveku, kteri neumno ljubi fvet, in kar je na njim. O fmert , kaka grenak je tvoj f'pomin zhloveku, kteri fvoje premo- shenje v’ miru vsiliva! jSir. 41. 1. 3) jSmert je grenka in ftrafhna kriftjanu, kteriga veft pezhe savolj grehov. Kriftjana', kteri je fkerbno flušhil Bogu, al mu s’pravo pokoro sadoftil, fkerbi fzer umreti, upa pa tudi v’nefkonzhno miloft bosbjo, in saflushe- nje Jesufovo. Hudobnesh, kteri je fvojovo- ljno shivel, ko ziniti de je fmert blis, fe ne- isrezbeno boji nefrezhno umreti, ker je veli¬ kokrat flifhal, in ve, d e fmert grefhnikov je huda. Pf. 33. 22. 4) jSmert je grenka in ftrafhna, ker bo po nji pravizhna fodba, in pravizliuo pover¬ il jenje. Z/ilovekam je namenjeno enkrat um¬ reti; potim pa (bo) fodba. Hebr. 9. 27. 275 ( Smert bi grefhuikam ne bila toliko ftrafhna, ako bi po nji povernjenja ne bilo. Je prav premifhljevati fmert ? Dobro in potrebno je premifhljevati fmert, ker to premifliijevanje ogrenuje sapeljivo ve- felje , premaguje imelo posheljenje, in smodil zhloveka. Premifliijevanje fmerti preprizha napuhnesba, de fe neumno povifhuje; prepri¬ zha lakomnika, de ±e saftonj trudi; preprizha nezhiftnika, de je nefpametno pogubiti duf.ho savoij fvojiga flabiga telefa; preozki vfe gre- fhnike , in jih vodi k’Bogu. ( Sveti Avgafhtin pravi: Verjemi, de hudo posheljenje nima mozhi v’ zhloveka, ki eri pogofto premi fhlj-uje fmert. Kakfhna je fmert pravizhnih? ^Smert pravizhnih je mirna in frezhna. _Sveti Paul pravi: Dobro vojfkovanje pni roj f koval, tek dokonzlial, i ero ohranil. Sa¬ lo pa uri je prehranjena krona pravize, ktero bo meni dal Go f pod pravizhm fodnik, ne pa le meni, ampak tudi njim, kteri nje¬ govi prihod ljubijo. Tim.4. 7-8. Privizhni, ki fo nedolshuoft ohranili, al fo fe po grehu refnizhuo fpokorili , bodo mirno in frezhno umerli. Oni fo Boga is vfe dnfhe ljubili, v’fvet nifo upali, in ga bodo radi sapuftili; radi pojdejo is doline fols, ker fo fvoje mifli v’ nebelih imeli; fvoje ftarfhe, brate, feftre, otroke, prijatle in druge fo savoij Boga lju¬ bili , in fe is pokorfhine do Boga lohka lo- 18 * 276 zhijo od njih, ker upajo de bodo namefti njih angelje in fvetnike tovarfhe imeli; sdihovali fo savolj fkufhnjav , sapeljivofti in pokujfha- nja , klerik slegov je f vet poln, sdaj pa upa¬ jo priti v’nehefa, kjer uizh Iiudiga ni, in ne bo. prezimi oni, ki fo pravizhno shiveli, ker bodo saflifhali: Dobri in sve/ii hlapez! po jdi vvefefje fvojiga Go f poda. Mat. 25. 21. Kakflina je fmert grefhnikov ? jSmert grefhnikov je ftrafhna in nefre- zhna. David pravir Krivizhni bodo poginihl, in hudobni bodo na sadnje pogubljeni. Pf. 3(>. 38. Terdovralni grefhniki bodo fiino tre¬ petali, kader fe bo fmert blishala ; in kader bodo v’ rokah imeli podobo krishaniga Je.su- fa, jim bo ravno ta podoba oj tir o ozhitala, de fo shiveli kakor fovrasliniki krisha Krillu- foviga , v’ nezkiftofti, v’ sherlji, in v’ drusik grehih. Neumno fo fvet ljubili , sa fvoje ltrohljivo telo vedno fkerbeli, dufho pa, fvo- jo edino in neumerjozho dufho, v’ nemar pu- ftili, in sato jim bo grenko in flrafkuo um¬ reti , kakor je sapifano: Gorje vam , vi hu¬ dobni, ljudje, k!eri fie narvifhiga Gofpoda napovedi sapufiili ! Kader umerjele, bo kle¬ tev vafh delesh. t Sir. 51. 11. Ali fe grefhnik samore v’ sadnji bolesni f pokorili ? Bogu je vfe mogozhe; grefhnik pa naj ne odlafha fpreobernjenja is upanja , de fe bo v’sadnji bolesni fpreobernil, ker fe navadno 277 godi , de kakorfhno je shivljenje laka je fmert. Grefhnik, ki je prej tolikokrat lju¬ beznivo opominjan bil opuftiti grehe, in fln- shiti Bogu, in ni hotel, je uefrezhne fmerti vreden. Telefne holezhine, pofvetne fkerbi, domazhe prernoshenje , otrozi , pretezheno, Kdaj no in prihodno obfuje in moti grefhuika, de fkoraj ne ve kaj mifli. jSofebne gnade je on potreben, de fe is ljubesui do Boga refnizhno fpokori , al to fe filiuo redko sgodi. Hudobnih fe fam v’ f'voje hudobije v j ume; on bo umeri. Prip. 5. 22-23. Vfak naj hiti . fpokoriti fe , kader ga Bog kli- zhe, in tako le naj prav upa, de bo frezhno uruerl. Kako fe moramo k’ fmerti perpr ovijati ? K’fmerti fe moramo perpravljati, kakor bo sdaj rezheno : • 1) Moramo pogoflo premifhljevati fmert , de po kerfhanfko slovimo, in frno smirajper- pravljeni frezhno umreti. Modri pravi : Molji je iti v hi f ho shalvanja (savoljo inerlizlia ), kakor v’ hi f ho pojedine; sukaj v’ hi f hi Sha¬ lo vanj a frno opominjani mi konez v/ih lju¬ di mifliti. Prid. 7. 3. 2) Premiflimo, de fmert naf bo lozhila od fveta, in nam odvseia vfe nafhe poftfetno pre- moshenje; lozhimo fe tedaj pred fmentjo od vfih vidnih rezili, de fveta in preuioshenja ne¬ umno ne ljubimo. Goltazhain in popotnikarn enaki bodimo, ker bo hitro prefhlo kar vidi¬ mo , imamo in vshivamo. Ki eri fvet vshivajo, 278 (naj bodo), kakor debi ga ne vshivali. I. Kor. 7 . 31 . 3) Premiflimo, de fmert naf bo lozbila od vfih domaziiih in dnisih ljudi; ne ljubimo te¬ daj nobeniga zhloveka po mefu, de bi savolj njega grefhili. Jesuf pravi: Kdor fvojiga ozheta, fvojo mater, fvoje brate in feftre bolj ljubi kakor mene , ni mene vreden. Mat. 10 ., 37. Ziie fvojize in druge neumno ljubimo , bo lozliitev od njih grenka, in vfi naflii prijatli naf ne bodo per pravizlmim fod- niku isgovorili. 4) Premiflimo, de fmert bo lozbila naf ho dufho odtelefa; dufha bo k’fodbi fbla, telo bo pa versheno v’jamo, de fe v’ fmerdljivo perij; preverne; po vftajenji bo fpet s’ dufho sdrusheno, nje frezhe al nefrezhe vekomaj delesinio. Tedaj moramo fvelo fovrasliiti fvo¬ je flabo telo, ga pokoriti, in ne dovoliti v’nje- gove grefhne shelje. Nikar po fvojim poshe- Ijenjine shivi, in od ver ni fe od fvoje (hu¬ dobne) volje. jSir* 18. 30. ,5) Premiflimo, de fmert bo naflio duflio gnala is (veta k’ fodbi, in de bo ona vterje- na v’ dobrim , al v’ hudim vekomaj. Ziie je nafha fmert v’ gnadi, ni vezli sgube gnade boshje ; zibe je fmert v’veliziiu grehu , ni vezli pokore sa svelizkaiije, dobro in hudo oftane vekomaj. Potrebno je tedaj vedno shiveti po sapovedih ; zbe pa grefhimo, fe moramo bersh iu refuizhno fpokoriti, ker odlafhati pokoro je nevarno. Zlie fmert naf dobi v’ velikim rehu, ni vezli poprave, ampak vezimo po- 279 korjenje. Grefhnik bo plazheval (v’ peklu) sa v fe. grehe; kolikor je hudiga floril, toli¬ ko bo ter pel. Job. 20.18. Ali je prav tudi pofvetne rezin v’redi ali orengi imeti ? Prav in potrebno je to. Modri kriftjan ima Tvoje poTvelno premoshenjeVredi, Tu vfe Tvoje rezili poravna , kakor de bi v’nevarni bolesni bil, de smeThnjav ne pulti sa Teboj. Kdor ni prej Tkerbel, al ni mogel Tvojih re¬ zili poravnali v’ sadnji bolesni, lohka de per- loshnolt da krivizi, jesi, klel vi, loskbam in drusim enakim rezkem. Kdor ni prej , naj vTaj v’ bolesni poravna Tvojo kiTho: Ofkerbi fvojo ldfho , ker bofh umeri. Is. 38.11. Kako moramo fvoje premoshenje rasdeliti? Kdor kaj Tvojiga premoshenja ima, naj pre- miTli kako ga mora drusim pravizhno rasdeliti, in naj Te varuje, de ga lnefena ljubesen, al nevolja ne smoli. Kdor je komu kaj dol- sheu, naj ne odlaTlia mu dali; in zke ni prej, naj vTaj v’nevarni bolesni poravna. Je dolshnoft sadnjo voljo merlvih fpol¬ nili ? Dolshnoft je sadnjo voljo merlvih fpol- niii, zhe je pravizlnia bila. Zhe je v’sadnji volji kaka smola, al kriviza, je Ireba popra- Thali duhovne, al deshelno oblaft, de Te fle- hernimu da, kar mu gre. 280 Zerkvene opravila po mertvih. Sakaj merlizliu oslu satifnejo ? Merlizliu ozhi satifneje v’snamnje, de mertev zhlovek ne vidi pofvetoih rezili, in de njegovi dufiii ni drusiga mar, kakor Hoga gledati in vsliivati. Merlizliu oziii satifnejo tudi v’/pomiti, deje fmert fpanje ali pozhi- tik do dneva vftajenja. Sakaj je navadit mertvih trupla s’ sheg- fiano vodo kropiti ? Sato, ker shegnana voda pomeni mozfi molitve, in boshji shegeu, kteriga shivi ver¬ ni vofhijo odlozheni dufhi. Verni kriftjani, ki trupla vernikov s’shegnano vodo krope, naj molijo sa dufho , ker shegnana voda bres mo¬ litve ne pomaga. Sakaj duhoven kadi merlizha s ’ kadilam ? Sato, de zhalli telo al truplo , ktero je bilo prebivalfhe nenmerjozke dnfhe, ker je bilo nekoliko deleshno fvetih sakramentov, in ker je namenjeno k’ vftajenju. Sakaj duhoven poje pfalme per pogrebu merlizha verniga krijijana ? Sato, ker otrozi zerkve upajo zhaftitlji- vo vftati, in de shivi verni ne shalujejo po mertvih, kakor neverniki, kteri boljiga siiiv- ljenja ne upajo. I. Tef. 4.12. Sak a j fe mer lizini svoni? Meriizhu fe svoni?, de fe shivim vernim osnanuje, de je eden njih bratov al felter umeri, de sa odlozheno dufho molijo , in pre- ihifiijo, de bodo tudi oni umerli. Sukaj j nefejo krish pred merlizham ? Krish nefejo pred njim v’ snannije, de je Jesnf sa njegovo dufho umeri na fvet/m kri- shu; de je odlozhena verna dufha verovala v’Jesufa, in sa njim hodila s’poboslmim shiv- Ijenjem. Zbe je ref po Jesufu shivela, bla¬ gor ji vekomaj. Sukaj merlizhe pokopljejo v’ zemljo ? S at o , ker fo njih trupla is semlje , in fe j sopet v’semljo fpreobernejo. Kakfhni naj bodo verni, ki meriizhu v’ grob fpremljejo ? Oni naj molijo sa odlozheno dufho, in naj tudi potlej ne posabijo sa verne dufho moliti , de bodo v’nebefhko kraljeftvo preudfene. Naj fmert premiflijo, in naj fe fkerbno perprav- Ija b frezhno umreti. Mertro truplo je v’ tru- go sabito , in v’jamo polosheno, de fe v’sem- Ijo fpreoberne: tako mine zhaft, oblaft bo- gaftvo, in vfe kar zhlovek neumno ljubi, in zbe je dufha nefrezbna, kaj vfe drugo poma¬ ga?' Vfak naj fkerbno premifli vfe to, de pravizbno shivi, in frezlmo umerje. 282 Od pofebne fodbe. Kam pojde dufha po lozhifvi od telefa? Dufha, kadar fe od telefa odložili, pojde k’fodbi. Kolikokrat bo dufha f o j en a ? Dufha bo dvakrat fojeua •, v’ pervizh bersh ko je od telefa odlozhena , v’ druglzh po kon- z kanji fveta, kadar bodo vfi ljudje vlili zha- fov lojeni. Kdo bo fleherniga zhloveka dufho fodil ? Jesuf Kriftuf fodi dufho fleherniga zhlo- veka. On je fvojim apofteljnain sapovedal ljudem osnanovati, de je fodnik shivih in mertvih. Djan. apoft. 10. 42. Jesuf je fvoje slavljenje dal sa odrefhenje vfih ljudi, tedaj je pravizhno , de on fodi vfe ljudi. Sukaj bo pofebna fodba? ( Sofebna fodba bo po fleherniga zhlove¬ ka fmerti , de vfaki bersh prejme, kar mu njegove dobre al hude dela saflushijo. t Sve(i Paul pravi: Vfi fe moramo pred Krifiufovim fodnim ftolam pokušati , de v fak prejme, kakor je delal v’ fvojim telefa al dobro al hudo. II. Kor. 5.10. c So vfi ljudje verovali, de jo fodba in plashilo dobrih in hudih del po fmerti ? Vfi pravoverniki vfih zliafov fo terdno ve¬ rovali to refnizo, in tudi malikovavzi fo ne- 283 koliko vedili, de dobrim in budim ne bo ena¬ ko po fmerti. Modri pravi: Vidil fun namefli fr avize hudobijo, in fim v fr, o jim ferzu re¬ kel: Bog bo pravizhniga, in nepravizhniga fodil. Prid. 3.16-17. Ako bi pravizhne fod- be in pravizhniga plazliila dobrih in budil del ne bilo , bi bila vfa vera prašna, vfi nauki in sapovedi nepotrebne, fveti sakramenti neprid- ni, dobro in hudo enako, kar biti ne more. Ali fe bo dufha bala fodbe? Verna dufha fe bo fodbe bala, ker go¬ tovo ne ve, zhe je ljubesui al ferda vredna. Predenje fodba , nihzhe tega ne ye ; upanje ai lirah je vezhi al tuahii po dobrih al hudih de¬ lili, vfak bo pa per fodbi svedil, kakfhpa de bo s’njim. ' , Kam dufha po pofebni fodbi gre:? Dufha pojde, kamor jo Jesuf pofhlje, al v’vize , v’ pekel, alpa y’nebefa. Zhe je du¬ fha malo sbdolsheua, pojde v’vize ; zhe je v’velikim grehu, pojde v’pekel; zhe je vfa zhifta, pojde v’nebefa. Kaj naf mifel in fpomin pravizhne fod¬ be boshje iizhi ? Mifel in fpomiu pravizhne fodbe boshje uzhi, de 1) ( Srno dolshni fkerbno persadjati fi s’do^ brinu deli perpravljati fe k’fodbi, ker dru- gazhi ne moremo oditi obfojenja. Modri pra¬ vi: Preden bo fodba , per pravi fi pr avizo 284 ( pravizhne dela ) , in bofh per Bogu milofl iinfhel. ( Sir. 18. 19-20. Imenitno!!, oblati , bogailvo *il drugo ne bo zhioveku pomagalo, ampak le pravizhne dela ga bodo boshjimu fodniku prijetuiga ftorile. 2) ,Se pe finerno nad hudobnimi ljudmi po- hujfhali,. ker Jesuf bo pravizhne in nepra- vizhne fodil, in vfazimu po saflushenji pover- nil. Hudobni ne bodo mogli febe oteti; kako pa druge? Kader bo odlozlien zhaf prifhel, bom jeft, pravi Gofpod, pravizhno fodil. Pf. i 4. 3. 3) Moramo po fvetim evangeliju shiveti, ker bomo tudi dojeni po njem. Jesuf rezke: Nebo in semtja bolet pr efIda , moje befede pa ne bodo prefhle. Mark. 13. 31. Kar je Jesuf govoril, ollane vekomaj, ia moramo po njegovih naukih sili veti ; zhe ravno vidimo dra¬ ge nafprotue navade, ker-bomo le po bosbji befedi fojeni. Befeda , lde.ru fUn govoril, bo zhloveka po f ledni dan fodila. Jan, 12. 48., O d vi z. Kaj fo vize ? Vize fo mefto, v’ kterim fe dufhe ver¬ nih , ki fiie sadofti zhifte nifo, pokore,'de nebefhkiga kraijeftva vredne poftauejo. Ver¬ nik dufhe, ktere fo fe v’shivijenji savolj od- pufhentii velizih grehov premalo pokorile, al savolj malih grehov Bogu dolshne oliale, fe v’vizah pokore, de fe fzhiftijo. 285 t So refnizjtno vize ? Vera uzhi de fo vize. ( Sveto pifmo pra¬ vi: [Sveta in dobra rnifel je sa mertve mo¬ liti, de bodo od grehov refheni. II. Mah. Sa pogubljene duflie moliti, ne pomaga, ker sa-nje ne bo refhenja; sa fvetnike in fvetnize moliti, ni potreba, ker fo slie dofegli in vsSu¬ vaj o Boga; fveto in dobro je tedaj moliti in profiti Boga sa verne duflie, de bodo is viz refbene in v’nebela priflile. Tridentfki sbor. fej. XXV. po veri vfe katolfhke zerkve uzhi in verovati sapove, de fo vize, rekozli: Ka¬ fol f/tka zerkev , po fvetim Buhu poduzhena, is fvetiga pifma, nekdajniga srozhenja ozha- kov, in is f vetih sborov , sdaj pa s’ letim fburarn uzhi, de fo vize. Duflia je v’pekel obfojeua, ako fe iozbi od telefa v’ velikim grehu: zhe je popolnama zhifta, pojde v’nebefa; kam pa pojde, ako ima majhno sadolshenje per Bogu ? V’ vize gre tedaj , de fe fpokori in fzhifti, ker ni/Ji ouiadeshaniga v’ nebefa ne pride. Skr. ras. 27 . 21 . Kaj verne dufhe v’ vizah terpe ? Verne dufhe , ki fo v’vizah sadershane, veliko terpe. . ( Splofluia mifel je, de fe one v’ ogenju pokore : bodi fi pa ogenj al drugo, refnizhoo je, de njih pokorjenje je veliko. Vernim dufliam je to filua britkoft, ker lilijo k’ Bogu, kteriga ljubijo zhes vfe, in jim do- pirfiieno ni k’ njemu iti. 286 t So verne dufhe Bogu pokorne in poler- peshtjive ? Pokorne fo one Bogu in poterpeshljive, ker vedo , de fo terplenja vredne, in de ne pridejo v’ nebefa, zhe fe ne fpokore. Koliko zhafa bodo dufhe v’ vizah ter- pele ? V’ boshji oblafti in vednofti je to , in mi zliloveki tiga vediti ne moremo , ako nam Bog ne rasodene. Vemo, de verne dufhe bodo nekaj zhafa po fvojiin sadolshenji terpeie, koliko pa, vediti ne moremo. Samorejo shivi verni terpezhim dufham, ki fe v’ vizah pokore, pomagati? jShivi verni jim samorejo pomagati s’ da- ritujo fvete maflie, s’ molitujo in s’ drusimi do¬ brimi deli. Trid. sbor. fej. XXV. ( Smo mi dolshni jim pomagati ? Dolslmi fino is kerfhanfke ljubesni, ker s’ njimi imamo sdrushbo. Dolshni fmo poma¬ gati fofebno fvojim porodnikam in drusim, od kterih fmo fofebne dobrote prejeli. Ali je ktera dufha v ’ vizah posdbljena ? Tiga mifliti ne finemo, ker daritev fvete mafhe, druge molitve kaioifhke zerkve, in vernikov fo sa vfe terpezhe dufhe v’vizah opravljene. 287 ( So verne dufhe dobrolnikam hvaleshne, hlevi profijo Boga sa nje ? Hvaleshne fo , ker fo polne Ijubesni, iu ne bodo fvojib dobrotnikov posabile. Kaj naf vize uzhe ? Vize uzhe, 1) De Te moramo vfaziga, in tudi narma- njiga greha varovati, ker vemo , de ga pra- vizhni Bog fovrashi in pokori ; in ker nar- nianji greh brani v’nebefhko kraljeftvo. 2) De fe moramo radi pokoriti in Bogu sa- doftili savolj grehov: zhe ne, naf bo sadelo veliko huje pokorjenje v’ vizah. Meliki krift- jani naj premiflijo , kako bodo po fmerti ( po- korjeni, ako fe tukaj premalo pokore. jSveti Avgufhtin pravi: Pokorimo fe tukaj , de ne bomo po fmerti pokorjeni. Od konzhanja Iveta. Kdaj bo konez f veta ? Konez fveta bo gotovo, pa ne vemo kdaj bo. Uzhenzi fo vprafhali Jesufa , rekozh: Povej nam, kadaj bo leto ? in kakfhe snam- n ja bodo tvojiga prihoda, in konzhanja fve¬ ta ? Mat. 24. 3. Jesuf jim je pravil snam- nja, ktere bodo preosnanovale konzlianje Je- rusalema iu fveta, povedati pa ni hotel kadaj bo, in deje njih radovednoft potlazhil, je rekel: Ti figa dne (konzhanja fveta) nobeden ne 288 ve, Uidi angeli ne, ampak fam moj Ozhc. Mat. 24. 26. Radovedni ljudje fkerbe svediii, kar ni Rog rasodel ; in she v’ zhafu apofielnov fo verni ugibati hotli, in d nisi m pravili ziiaf kou- zhanja fveta. ( Sveti Paul jim je pifal, iu jih fvaril, rekozh: Profan vaf savolj prihoda Gofpoda nafhiga Jesufa Kriftufa , de f e ne pufiite ojirafhiti, kakor de hi she bliso Ml dan Gof'podovi, (in konez fveta). II. Tef. 2.1-3. Verjetno je, de bersk fiie ne bo konza fveta. Bog je odlafhal fJitiritav- slient 'let Odrefbenika poflati, verjetno je, de: ne bo fhe kmalo konzhal fveta, ampak de nm bo dolgo puftil vshivati dobrote , ktere je Jesuf na krisbu saflushil. Kaj hozhe rezki, konez fveta? Konez fveta je to, de bodo vfi ljudje pomerli, iu vfe ftvari sgorele. ( Sveti Peter pravi : Semlja in ftvari, ktere fo na nji, bodo sgorele. II. 3.10. Ali ho semlja -gorela , de je vezli ne ho ? Semlja ne bo sgorela, de bi je vezli ne bilo, ampak kar je na sem'ji bo sgorelo, in bo drugazhna. Modri pravi: Hod odide, in rod pride; semlja pa vezimo ofiane. Prid. 1.4. Jesuf pravi: Nebo in semlja hota pre¬ fhla. . Mat. 24. 35. Kako bo semlja ofiala vekomaj, zhe bo prefhla ? Nebo in semlja bota prefhla, ker bota drugazhno podobo do¬ bila. David poterdi to rekozb: Ti, o Gof pod, ■ 281 ) fi semljo v’ sazhetku vlerdil: in nebi) je de¬ lo tvojih rok. Ti tja bofh kakor ogrinjalo premenil, in bo premenjeno. Pf. 101 .26-2?. ( Sveti Peter apofielj perterdi, rekozli: Pri- fhel bo dan 'Gofpodov kakor tal, v, kterim bodo nebefa s’ velikim pokanjam prefhle; semlja 'in fivari, ktere fo na nji, bodo sgo- rele. Zhakamo pa po njegovih obljubah no¬ vih nebef, in nove semlje. II. 3. 10-13. Kakfkuo podobo bota nebo in semlja potlej imela , al kako bota ponovljena, in sakaj ofta- ueta, ne vemo, ampak Bog ve. Kaj bode pred konzhanjam, in v ’, kon- zhanji fvetd ? Zhudue in ftrafhue rezki fe bodo godile, ktere nam rasodeta befeda bosbja napovedu¬ je in osnauuje. .1) L asbnivi Kriftufi in laslmivi preroki bo¬ do motili ljudi, in preganjali pravizline. plav¬ ilo kakor pred konzhanjam Jerusalema bodo laslmivi preroki vflali, in bodo delali velike snamnja in zhudeshe, tako de bi tudi isvo- Ijeni , ako bi mogozhe bilo, sapeljani bili. Mat. 24. 2 L , S veti Paul pravi: Pred ( kon- zbanjam fveta ) mora odpad priti, in zlilo- vek greha, fin pogubljenja rasodet biti. Kte- ri fe bo vjiavljal, in fe vsdigoval soper vfe , kar fe Bog rezhe, al kar f e zhafti, tako , de bo v’templju boshjim fedel , in fe kasal, kakor de bi Bog bil. M. Tef. 2. 3-4. Ta hu¬ dobnih bo velike snamnja in zhudeshe delal, in mu bo yeliko Iiudobueshev pomagalo, de IV. 19 290 bi tudi isvoljeni sapeljani bili; Bog pa liga ne bo perpuftil, ampak le tifti bodo sapeljaui, kteri fo sapeljanja vredni. 2) Heuoh in Elija bota pred konzhanjem fveta priflila, ktera bota Judam in neverzam vero in pokoro osnanovala. — Henoh je pred potopam na fvetu bil, veren in fvet mosb je on bil ; ni uinerl, ampak pozliiva in zhaka v’ meftu famimu Bogu suanim. ( Sveti Paul go¬ vori od njega, rekozh: Po veri je Henoh pr ene fen bil, de bi ne umeri, in ni bil (do sdaj j najden , sato ker ga je Bog prenefd. Hebr. 11.5. On bo nevernikam osnanoval ve¬ ro in pokoro, kakor Modri fprizha , rekozh : Henoh je Bogu dopadel, in je bil vpura- dish preji avl jen , de bi nevernike k’pokori opominjal. jŠir. 44.16. — Elija je bil imeni¬ ten prerok, ki je sa zhaft hoshjo neprene- liama fkerbel, in v’ ognjenim viharji prene- I fen bil. IV. Kral. 2.11. jSir. 48. 9. Pred kou- zhanjem fveta bo Judam osnanoval pokoro, kakor je prerok Malabija govoril: Leji e, (pravi Gofpod j jefc vam bom poflal Elija preroka preden pride velik in jirafhen Go¬ spodov dan, Malah. 4. 5. To je Judam per- loshnoft dalo motiti fe. in mifliti, de je Ja- nes kerftnik Elija: ( Si ti Elija ? ker pervi- ga in drusiga prihoda Gofpodoviga nifo raslo- zhili. — Henoh in Elija fe bota vliavljala Antikriftu, kteriga bo Gofpod Jesuf umo¬ ril. 11. Tef. 2. 8. 3) Judje fe bodo pred konzhanjem fveta k’Jesufu fpreoherniii. Veliko Judov fe je po 291 Jesufovi fmerti fpreobernilo, veliko vezli jih je terdovratnih ofialo, fpreobernili fe pa bodo k’3esufu, kteriga fo njih ozhetje po rokah neverzov* krishali, preden bo konez fveta. <8veti Paul je Rimljanam pifal: Vef Israel bo svelizhan. 11.26. Korinzbanam je tudi pifal: Do danafhniga dne je sagrinjalo zhes n jih ferza potegnjeno. Kader fe bodo pa fpreobernili, bo sagrinjalo vselo.ll. 3.15-16. jŠpreobernjenje Judov in neverzov bo katol- fhko zerkev lilno rasfvefelilo. 4) Ob konzhanji fveta fe bodo flrafbne re¬ zili godile; vojfke, morija ljudi, potrefi, vi¬ harji , fhumenje morja in veliko drusiga hu- diga bo; takrat bodo jokali vfi rodovi na semlji. Mat. 24. 30. Podoba vfiga liga je v’4vetiin pifmu sapifaua. Zhudne rezki bom floril, (pravi Gofpod) na nebu in na semlji, kri in ogenj, in megla is dima. t Sonze fe bo fpreobernilo v’ lemo , in tnefez v’ kri, pre¬ deti pride veliki in ftrafhni Go fpodov dan. Joei.2.30-31. Svojo netolashljivo jeso bo (Go¬ fpod j kakor fulizo sbrufil, in vef fvet fe bo s’njim soper neumne bojeval. Blifka flre- le bodo na ravnoft letale, in kakor is prav napetiga loka is oblakov derle, in v’ name¬ njeni kraj sadevale. In po njegovi kakor ka¬ men terdi jesi bo prav terda tozha padala , morja voda bo v’ nje divjala, in reke bodo vkup sbrane filno nad nje derle. Mord. 5. 21-23. Jesuf pravi, de ob konzhanji fveta fe bodo flrafbne rezili godile : JSonze bo otem- nelo, in tnefez- ne bo dal fvetlobe, in sves- 19 * 292 de bodo od neba padale, in n eh e fhi: e mozhi fe bodo gibale; in bodo jokali vfi rodovi na semlji. Mat.24. 29-30. Tudi pravi: Vdan, ko je Lot is JšoAome fhel, je deshilo ogenj in shveplo od neba, in je vfe konzhalo: ramo tako ho v’ dan, kader bo fin zhlove- kov rasodet. Luk. 17. 29-30. Tedaj vojfka, kuga , lakota , viharji, potreti bodo vef fvet s’ liraham napolnili; ljudje, shivali , niefta, vali in drugo bo poginilo , in kar The oftaue, bo, ko fuha flama v’rasbe!jeni pezlii, sgore- lo ; de bo semlja s’ nalitimi grelu omadesiiaiia s’ ognjem ozhifliena. . , / •>; ' V*’. Kaj konzhanje fvet d uzhi ? Konzhanje ivela naf uzhi, de svefto flu- sbimoBogu, vfiganiogozhnimuGofpodu, in pra- vizhninm fodniku, ker tako fe nam ne bo bati. Jesuf rezke fvoj im prijat lam: Kader f‘e bo sazhelo to goditi, povsdigni/e fvoje gla¬ ve.; sukaj vafhe odrefhenje fe perblishuje. Luk. 21. 28. Boshjim prijatlam fe ni bati, in toraj mu bodimo pokorni , in ne ljubimo fveta, kteri bo rasdjan , in s’ognjem ozlii- flien. t Sveti Peter uzlii: Ker bo vfe to ras- djano, kakfhni morate biti v’ fvet im in go¬ bo sitnim sadershanji? II. 3. 10-11. Od vltajenja telefa. Bodo trupla 1 mrtvih smiraj v grobih ? Ne, ampak vftale bodo, in fe sopet s’du- fho sdrushile. Ura pride, v’kteri bodo vfi , kteri fo v’ pokopali fhih, glaf ( S in u Bos h j i- . ii ' - *** r ** * \. o e ttV ••*S •. ' . . VVS . OS . v.s . IX W.g . £*’?•'*•..c?;«>:-y\«jv:A’v*vvA; SO. &*T*uv\rt» ■ ' '. & • <*>• 1 'V ' --v '-'g s"' - •-» -> Vaj . o V '- r* r .*$ : . ; A.?sn AVmm M>' •- ,\ \\ >- .. ? .... -t- .. # • ,. » VV V..:V 2 fi>' u^" > ... - o . . sy»M Vfy»n\| M) r .. B^ny'VO\.j in«sA« '*.0 •. '• V C C ->i! .'• • ' , f..\'.Ui\.'. ; -nVvd<| v>\vVW.A Vtii; . »;' i , . 'šsy.w\vi'j>«' SO j. i . .. , , danv^j %osvj\%uKw t SO - «$• < w-m\m •ivGSs»\ su ssSVvioS SO ; . . /', . . ... -K 5 A'\ 0 «vAW . .. . ... '■: 'Xw\\\\ sol 317 K a s a 1 o. PETI DEL. .Stran Od kerfhanfke pravizhnofli fploh . . 3 Sapopadik kerfhanfkiga sjiivlje- vja .. . iO Od mnogih rez hi, ktere premenu- jejo vrednofi zhlovekovih del . . 7.5 Od profte volje .. . . i6 Od vejli ..jf.9 Od navad . 23 Od file . 2» Od {Iraku . 27 Od hudiga posheljenja . 29 Od n e vedno(ii .. t ..... . 30 Od perloshnofl v’ greh ...... 33 Od dobrina in hudiga namena, in okolifhin .. . . .9.7 Od greha fploh . H!) 318 J t S< ran 319 ( Strau Od o finih svelizhanfkih zhednofl . . 194 Od trojnih nar Unenitnifhih dobrih del, molitve , pofta in vhoguj¬ me dajanja ........ 224 Od fedmih dobrih del milofii do bli- shniga telefa . 229 Od fedmih dufhnih . 234 Od trojnih evang el j [kih fvetov . . . 244 Od gnade boshje, bres ktere p omo¬ žiti ni dobriga saflushenja . . . 250 Od fhtirih poflednjih rezin .... 272 • - '•V *T '* -V ' ■ : O '* • .