Mehika se dviga. Pripravljena je poravnati vso škodo. Mexico City, 13. julija. — Po vsem syetu je danes klic po razoroženju, po miru v katerem naj bi končno vsi narodi sveta uspevali in dosegli uspehe v razvoju industrije in trgovine. Tako je ko-nečno vendar, sprevidela tudi Mehika, da . večni državljanski boji in prepiri ne morejo prinesti druzega kot degradacijo naroda, propast in razpad države. Villa, ki je toliko časa vznemirjal Mehiko in katerega je šla lovit tudi Amerika po mehiških pustinjah, se je spametoval in sedaj pravi, da bo poučeval rojake v umnem kmetijstvu, v katerem vidi srečno prihodnost za Mehiko. Sedanji pred sednik Obregon se hoče spo-prijazniti pa tudi s sosednjimi državami in je izdal oklic na razne države, da naj se prijavijo vsi oni narodi, ki so trpeli kako škodo vsled mehiških revolucij in to od leta 1910. Nešteto je raznih na-rodnisti družin, ki so v mehiških revoluciji izgubile vse premoženje ali življenja svojih družinskih članov. Mehika je sedaj pripravljena poravnati vso to škodo in se hoče dvigniti na stopnjo drugih civiliziranih držav. -o- I.OOOIZ VOiAftKE Washington, 13. julija. V prvih 10 dneh tega mesec« je 20.000 vojakov ameriške armade prosilo za oprostitev od vojaške sfužbe in dosedaj jih je bilo odpuščenih 13.000. Vojaki, ki prosijo za odpust so večino nastanjeni ob mehiški meji, kjer je nastanjenega 50 odstotkov vsega ame rišk ega vojaštva. Težka služba v zvezi s podnebjem je vzrok tega, pravi vlada. -ATENTAT NA POLJSKEGA PREDSEDNIKA. Sklenitev miru. Med Nemčijo in Avstrijo se odlaša. Copenhagen, 13. julija. Na poljskega predsednika Pil-sukskija je bil vprizorjen atentati ki je pa ostal brez posledic. Policija je bila razkril« poroto sicer pravočasno in je storila vse potrebne korake za varnost predsednika, vendar se je posrečilo morilcu, da je vdrl v predsednikovo sobo in je oddal več strelov nanj, a ga ni zadel. Policija je napravila več aretacij. ZNIŽANJE PLAČ ZA $12.000.000. New York, 13. julija. American Railway Express Co. bo znižala plačo svojim uslužbencem, katerih je 80.000 po številu. Vsakemu delavcu do odtrgano 6c. na uro, kar 'bo prihranilo družbi 12 milijonov dolarjev. Lanskega avgusta le kompanija zvišala plačo delavcem za 16c. tako da jim ostane še vedno za 10c. višja plača, kot so jo imeli poprej. PUEBLO JUGOSLAV RELIEF. Odbor, ki zbira doneske za ponesrečence v Pueblo, Colo, poroča, da je poročal napačno svoto, ki se je brala. Glasila se je na $6158.25, pravilno bi imelo biti $5158.25. ČUDEN TESTAMENT. Paterson, N. J. 13. julij«. O. H. Fritzsche, ki je živel prej tukaj kot inženir in Je umrl 1. januarja v Nemčiji je zapustil v svoji oporoki 5000 nemških mark mojttvu one ameriške Udje, ki bo v pro-" lji vojni med Ameriko in i ali Washington, 13. julija. Po dolgem obotavljanju in zavlačevanju je slednjič vendar prišlo do tega, da so se podvzeli koraki, da podpiše Amerika med Avstrijo in Nemčijo. Nekateri so bili mnenja, da se počaka razoro-žitvene'konference, ki se bo vrSila v Washingtonu med zavezniki, vendar se ta ne bo zgodilo. Vendar pa se čaka z razglasitvijo mirovne prokla-macije, ker se še ne ve, kakšen vpljiv bi imela mirovna pogodba na razne vojne zakone. Stvar bo vzela še kak dober teden, predno se mir definitivno podpiše, kakor se je izjavil generalni pravnik Dougherty. Pred vsem bodo za enkrat izključili iz mirovnih pogojev točke, ki se tičejo tujega imetja in Špijona-žnih postav. Kakor hitro se podpiše definitiven mir z Nemčijo in Avstrijo, se takoj prečno trgovski odnošaji med Ameriko in obema državama, predvsem pa izselitev nemških in avstrijskih državljanov,'katerim je bilo dosedaj prepovedano izseljevati se v Ameriko. —Obe politični stranki ste izdali listo bodočih kandidatov za councilmane. Kakor znano, bo dobilo mesto pri je- manov, a dosedaj smo jih imeli 26. Samo tri varde so v mestu, kjer bo kandidiral samo en kandidat in ena izmed teh je tudi naša, 23. varda. Kandidat bo Adam J. Damm, demokrat, "naš dosedanji councilman. Kakor se vidi republikanska stranka nima nobenega kandidata, ki bi se upal meriti ž njim. Vsakdo ve, koliko je že Mr. Damm storil za našo vardo in upošteva ga tudi republikanska stranka, ker je to mož dela in značaja. — Mestni odvažalci odpadkov (Garbage men) so sprejeli predlog, da, se jim odtrga 10 odstotkov od njjh plače. Dosedaj so dobivali po $6 na dan, sedaj dobijo le $5.40. Mesto jim je hotelo utrgati 17 odstotkov, čemur so se pa delavci uprli, nakar se je iz-vršil^sporazum. Mesto si prihrani na ta način vsak dan $240. — Kakor se Čuje bo kmalu stekla poulična železnica v Euclid, O. Razpisalo se je že proračune za najcenejšo ponudbo, ki morajo biti predložene na občinski odbor Euclid Village do 28. julija 1.1. Poulična železnica bo tekla v dveh tirih od zahodne meje vasi Euclid, od približno 200. St. do Bliss Rd. južno kakih 300 čevljev. — V hišo 3308 E. 53. cesta je prinesel sinoči pismonoša registrirano pismo, da ga odda na naslovljeno osebo. Komaj pa prestopi prag, mu stopi neki moški, s puško v roki nasproti in mu pove brez ovinkov, da ga bo ustrelil. Razume se, da jo je pismonoša popihal, brez da bi čakal, da se kdo podpiše za sprejem pisma. Poklical je policijo, ki Tri velesile. Za demokracijo Pripravljene priti na konferenco. London, 13. julija. Tri zavezniške velesile, Anglifa, Francija in Italija, so uradno naznanile, da sprejmejo povabilo predsednika Hardinga na razorožitveno konferenco, ki se bo vršila v Washingto nu 11. novembra. Kitajska se je izjavila, da bo poslala svoje zastopnike na konferenco, da se udeleži posvetovanja rešitve vzhodnega vprašanja. Edino Japonska vlada še ni poslala definitiv-nega*odgovora, ker ima naj-brže svoje posebne namene na daljnem vzhodu, tako glede Kitajske in Sibirije, po katerih pokrajinah obrača svoje oči in ne bi hotela, da se na ta ali oni način zaveže. Predvsem snubijo Japonsko Angleži, ki bi radi dobili razne trgevske koncesije na vzhodu, pa bi radi, da to dobe mirnim, ožin ma diplomatskim potom. Japonci pa so ja-Ico previdni in se dobro premislijo, predno se kaj zavežejo. Tudi se razmere med Japonsko in Ameriko niso posebno ublažile, ker Japonci še vedno gledajo če ne z obema pa vsaj z enim očesoma jako poželjivo na Filipinske otoke. Na razorožitveno konferenco v Washington prideta angleški in francoski ministers^ predsednik, ter, ttfPSfrl^TfconTČrei jako važen pomen. Osserva-tore Romano, vladno glasilo Vatikana, piše jako pohvalno o Hardingovi spomenici radi razoroženja. Piše, da je Hardingova nota isto, kar je pisal papež Benedikt zavezniškim silam leta 1917, ko jih je opominjal naj prenehajo s prelivanje človeške krvi. List nadalje omenja, da se je že mnogokrat govorilo in pisalo o'razoroženju, a v istem času se je na vso moč gradilo bojne ladje, vlivani topovi in posku§alo najnovejše strelno orožje. List konečno izraža upanje,, da bo ta konferenca imela uspeh in pride enkrat vendar do gesla: Doli z orožjem! o- So se borili nemški organizirani delavci. da se je ugotovila, umobolnega Rudolfa 5vo da. Policiji se je posrečilo skleniti ž njim premirje, nakar so ga odpeljali v umobolnico. . , — Društvo fedinost je preložilo tvoj koncert radi slabega vremena na 2avgusta. Na-~™WT — Umrlost v Clevelandu je manjša letos kot je bila ob istem času lansko leto. Meseca junija 1920 je umrlo v Clevelandu 702 oseb, letos pa 618. Rojstev je bilo lani v juniju 1745, letos pa 1746. — Mlada in lepa Mary Lan-do oddana pod $1000 varščine na porotnike, obtožena bi-gamije. Lansko leto Je poročila nekega Hrvata v New Yorku, a ljubezen se ji je ohladila in prišla je v Cleveland, da se nasloni novemu možu na srce. To pot se je odločila za Italijana (baje ne simpatizira z Jugoslavijo}. Policiji je pa izvedela, aa njena prva poroka ni bila razveljavljena in lepa Marič-ka bo imela priliko premišljevati za mrežami, kateri od obeh možičkov je bil boljši. — Dr. R. G. Perkins, bivši bakteriolog v Clevelandu, ki se sedaj nahaja v Washingtonu je izdal poročilo, da Ima voda, ki jo pijemo v Clevelandu zelo veliko tifusnih baciov, ker se ne nahaja v njej dovotj klorina. Cleve-landski zdravstveni komisar, Rockwood, pa je mnenja, da poročilo ne odgovarja resnici, in da je naša voda skoro popolnoma varna bacilov. Pravi, da jc večja nev« -U- Berlin, 13. julija. Ameriška delavska federacija je na svoji konvenciji v Denver-ju, Colo, obdolžila Aemško organizirano delavstvo, da so oni neposreden odgovoren faktor, za svetovnojvojno, in da bi jo bili lahk| preprečili, ako bi se bili u >rli ali sploh na kak način pri prečili, da bi Nemčija ne bila popila v vojno. V vsaki drii vi je sila delavstva najmočr ejša, s katero mora računa i država, od katere sile je o< visen obstoj države in naj 1 odo državne iletke še take* nobena voj-a bi se ne vrS la, ako bi se delavec uprl. D« lavec je oni, ki plača . stroške vojne in predvsem: delayec je oni, ki mora doprinesti svoj krvni davek v vsaki vojski. — Nem ško organizirano delavstvo pa je odgovorilo na resolucijo ameriške delavske, federacije sledeče: "Nemški delavec ima ravnotaljo malo vzroka, da si skrije v:sramoti svoj obraz, kot jo ima ameriški delavec. Gompersova izjava, da bi nemško delavstvo lahko preprečilo svetovno vojno dokazuje pomanjkanje poznanja razmer v Evropi, ako misli, da bi se bilo lahko preprečilo vojno s.žrtvovanjem nekaj tipočev $oveških TBUyec se je uaeiezn svetovne vojne samo za to, da prepreči popolno propast nemške države in zmago ententnega kapitalističnega imperijalizma. Nem ško delavstvo je imelo namen končati vojno v kratki dobi. Mi smo dovolili Nemčiji, da je sklenifa mir pod pogoji, ki ji slonijo kakor mora na prsih. Doprinesli smo to žrtev samo, da se naša domovina zopet dvigne do bivšega blagostanja. Mi delamo za demokracijo in pfavi mir. -o- Leo Lahey, 1247 E. 70. cesta je javil policiji, da ga je vsredo ponoči, ko je šel domov malo "sladko ginjen" na 37. cesti neki avtmobilist in ga povabil na izprehod v avtomobilu. Tam je že sedela lepa, mlada dama. Leo ni imel noKenega vzroka, zakaj bi se ne odzval povabilu, kot galanten človek. Vsedel se je poleg dekleta, a je že po kratki vožnji • lepo zadremal in sanjal, da se sprehaja roko v roki z lepo princezinjo pod vinskimi trtami. Zjutraj ga je zbudila hladna rosica v nekem grmovju izven mesta. Manjkalo mu je $40, klobuk, novi čevlji, suknjič. Leo je bil vesel, da sta mu pustila vsaj hlače. — Prohibistični agent Fred Counts je odredil za v soboto javno dražbo predmetov, ki so bili odvzeti kotličkarjem pri raznih prilikah. Ampak žganje ne bo prišlo na javno dražbo, ker se boje, da bi. bilo prehitro prodano, ampak na dražbi bodo kotlički, sodi, rozine, češplie in sploh vse take stvari ,fei so neobhodno potrebne pri fabriciranju ja-kata. postava glede luči ri avtomobilih in motornih — Nova pri avt kolesih stopi v veljavo 16. avgusta: Po tej novi postavi mora imeti vsak avtomobil luči. ki razsvetlto pot 200 , toda Roparski banditje. Povzročili, da je skočil Vlak s tira. American Express Co. vlak, na potu iz Buffalo v Chicago, je skočil iz tira v sredo večer dve milji od Wil-loughby. Vlak se zapodil kakih 100 jardov po tiru, a no ben voz se ni prevrnil. Na vlaku je bilo milijone vrednosti raznega blaga, ki je vse ostalo nepoškodovano. Osob-je vlaka je še pravočasno u-stavilo osebno vlakr ki je prišel kakih 20 minut kasneje po istem tiru. Kakor se je dognalo, so neznani storilci vzeli iz želez niških barak v Willoughby razno železniško orodje in. odstranili žeblje, ki drže tračnice na pragove. Njih namen je bil, da razdero progo v toliko, da skoči vlak s tira in porabili bi splošno zmedo, da oropajo vlak, v katerem se je vozilo* na miljone vrednosti blaga. Vendar se jim nakana ni posrečila, ker se vlak ni prevrnil, ampak je samo drvil par sto čevljev daleč. Roparji, ki so gotovo čakali kje v bližini skriti, se niso upali prikazati, ker je bilo železniško osobje zraven. Policija išče storilce. čevljev naprej, morajo biti napravljene tako, da luč ne meče žarkov več kot 3 in čevlja vstran. Kdor ne bo zapade kazni od — Sedajni elevelandski župan se je izjavil, da bo najkasneje do 15. avgusta povedal, ali po pri jesenskih "manevrih" kandidiraf za županfe ali ne. Pravi, da nima prav posebnega veselja za to, pa da ga "drugi silijo." — Neki postopač hodi po hišah, kjer imajo otroke in pravi, da jih hoče fotografirati za lepotno tekmo, kjer bodo dobili najlepši otroci nagrade. Za to zahteva po $2. Seve, matere, ki hočejo svoje ljubljenčke pokazati svetu, kaj rade plačajo to svoto. Potem pa zastonj čakajo na darila. — Semenj, ki ga je priredil klub S. N. Dom je uspel izvrstno, ako se upošteva sedanje splošno slabe razmere. Semenj je prinesel čistega skoro dva tisoč dolarjev. Izžrebati bi se morala na semnju tudi Player piana, kar se pa ni vršilo radi premalega števila prodanih delnic. Na Labor day, t. j. 4. septembra se bo izžrebala in sicer ob 4. uri popoldne. Na ta dan bodo izžrebane tudi srečke za ce^ kin ali slike v vrednosti $20 in za posteljo, katero je v ta namen podaril trgovec, Mr. Jožef Žele. Srečke se lahko dobe pri tajniku kluba v S. N. Domu. — W. Percy se je peljal skozi Cleveland v Buffalo, kamor mu je ušla žena, in se je mislil zopet pobotati ž njo. Tako zadovoljen je bil sam s seboj in da bo zopet kmalu videl svojo ljubo ženko, da si ga je v ta namen privoščil par kozarčkov. Policija pa ga je aretirala, češ da je vozil v pijanem stanju. —Ljudje so obvestili policijo, da so videli luč v neki hiši na Ivanhoe Rd. Hrabra policija, ki se nc boji niti stra hov, se je podala na lice mesta in je dobila \ hiši dva znana ptička, po katerih je imela policija že dolgo kaj srčne želje. V hiši je dobila tudi veliko množino ukradenih gumastih koles in več drugih predmetov. — Želodec je kakor ženska. Dajte mu malo več pozorno- Rusija kupuje. Sovietska vlada je na vso moč zaposlena. London, 14. julija. Po skoro triletni politiki in terorizmu je prišla boljševiška vlada na to, da s samo politiko Rusija ne bo prišla daleč in da je skrajni čas, da se prične z delom. Treba je mašinerije, raznih surovin, lokomotiv in razne predmete za popravila raznih tovaren v Rusiji, katere so sedaj spravili v obrat. Vladni komisarji so z vso silo na delu in kupuje ogromno tvarine v vsaki deželi, kjer se da sploh kaj dobiti. Posebno v Angliji, Nemčiji, Italiji in tudi ameriško blago kupujejo, dasi ne v Ameriki direktno. V^Londonu se jih vidi kako hite od ene tovarne do druge, od raznifl trgovskih agencij in kupujejo. Ko bi bila sovietska vlada pričela s tem, da spravi v obrat tovarne v Rusiji prej, bi bilo danes tam drugače. Delavstvo bi bilo zaposleno in vladala bi večja zadovoljnost med njimi. Tako pa-je bilo navezano vse na ruskega kmeta, ki naj bi preživel s svojimi rokami miljonsko Rusijo. To je sicer lahko mogoče, a država ne more napredovati, ako se ne razvije tudi industrijalno. Morda bo poslej drugače. DENAR ZAMORARICO. Washington, 13. julija. Predsednik Harding je podpisal predlogo za $412.000. 000 za vladno mornarico. PRODAJA NEMŠKIH -PATENTOV. Washington, 13. julija. Prodaja več kakor 4000 različnih nemških patentov za izdelovanje barv je razveljavljena. Patenti so se bili prodali od upraviteljstva tujega premoženja za $250.000, dasi so bili v resnici vredni 10 milijonov dolarjev. Pri prodaji so se vršila neka sle-parstva, zato se je prodajo razveljavilo. CHICAGO BREZ LUČI. V torek večer je bilo mesto Chicago šest ur brez luči, ker so bili elektrikarji na štraj-ku. 8000 policistov in ognje-gascev je bilo pripravljenih v rezervi ako bi bile izbruhnile kake nerednosti. Malo pred polnočjo pa je bil štrajk poravnan. TRIJE DEČKI UTONILI. Ashtabula, O. 14. julija. Spričo več gledalcev-so utonili včeraj v jezeru trije dečki,James Knap, James Koc-mar in Charles McFarland, stari po devet let. Brodili so po vodi, ko so naenkrat izginili pod vodo. V desetih minutah so jih potegnili iz vode, a vse prizadevanje, oživeti jih, je bilo brezuspešno. NOVICE IZ LORAINA. Tu je bil aretiran policist Edgar Spore, obdolžen, da je omagal Štefanu Mackinu in tanley Parsleyu, ki sta odpeljala s silo iz mesta dva prohibicijska agenta. Mackin in Parsley sta izpovedala, da je ves načrt za to, napravil policist Spore. Postavljen je bil pod $2500 varščine. V torek se vrši obravnava proti policistu Spore Operiran je bil v St. Joseph Bolnišnici 7 letni sin Frank Matičifin, ki stanuje na 1716 E. 29th St. — Pismo ima pri nas Fred Sile. — Pismo ima pri nas Matil- Slabo tehtajo. Odjemalci dobe samo približno težo ledu. Vsak odjemalec ledu je ogoljufan približno za 2.9 fun ta pri vsakom naročilu kot se je dognalo pri poskuSnji, katero je napravila The Cleveland Press. Enak slučaj smo imeli že lansko leto, toda razmere so letos se slabše. Voznik nima nobene tehtnice, ter odseka kos ledu, kolikor se mu vidi, da je približno zadosti. Tako dobijo nekateri "dobro mero", aJi več kakor naročijo, nekaj malega jih dobi toliko, kolikor naro-če, a velika večina ga dobi premalo in tako spravi kompanija dobičke. Odjemalcu se sicer ne pozna ravno toliko pri vsakem naročilu, a mnogo tisoč odjemalcev in vsak po dva funta in še čez manj ledu, kot ga plača, se pozna kompaniji v tisočih dolarjih. Posledica preiskave je bila, da je bilo nekaj voznikov aretiranih, ker so dajal! slabo vago. Ledu se proda po 50 centov 100 funtov 100.000 odjemalcem, kot se je dognalo. Ako se računa, da ranijo' ti odjemalci led vsak drug dan, bi bilo to 50.000 dovozov vsak dan. Ako se množi 50.000 z 2.9 funta zgube, znaša zguba za odjemalce dnevno $725. Kompanija, ki do-važa led pravi, da ni časa z? tehtanje ledu pri raziražanju. Z drugimi besedami odjemalec je primoran verjeti, da dobi tolikor kolikor plača, aH pa biti brez leHu. The Cleveland Press je preiskala stvar v 31 slučajih in je naročila odjemalcem, da so tehtali led takoj, ko so ga dobili. Rezultat je bil sledeč: V 26 slučajih so ljudje dobili premalo ledu, v 3 slučajih ga je bilo ravno prav in v 2 slučajih ga je bilo več, kakor so ga plačali. Nekaj bi se moralo storiti, da se obvaruje odjemalce pred izgubo: da kompanija skrbi za to, da se tehta led takoj obenem, ko ga da voznik iz voza, ali pa da ga odjemalci Samo takoj stehtajo in plačajo toliko, kolikor ga dobe. -o-- — Mrs. Kaber je sedai omagala pod težo "bridkosti", kakor poroča ameriško časopisje in sploh kaže na vse načine, kako strašansko je mučena. Vendar to bi naj ne zadržavalo porote, da gre na delo, ker priče so bile zaslišane vse in jasno je kot beli dan, da je Mrs. Kaber kriva. Kakor pa kaže ji ne bodo dali okusiti električnega stola. — Genevieve Cline, odvetnica iz Clevelanda, se je izjavila, da je prišel čas, da stopijo ženske v politiko. Je že res, toda tudi za moške bi bilo čas, da se malo bolj pobri-nejo za politiko in da ne bodo samo rekli: bodo že drugi opravili, ki se razumejo na to. Ako bomo vsi tako rekli, bo politična mašinerija ostala še nadalje v rokah, političnih basov, ki delajo kar hočejo in kakor hočejo. — NaSa slovenska livarna, The Euclid Foundry Ca kaj vrlo napreduje in ima jako mnogo naročil. Zopet en dokaz slovenske pridnosti in podjetnosti! Prihod novih rakih beguncev. V Kruševac, "Vranjo in Gjevgjelije je prispelo v soboto večje Število Wrang-lovih oficirjev in drugih beguncev iz južne Rusije Prebivalstvo je Ruae prijazno "AMERIŠKA DOMOVINA" 'AMERICAN HOME) N A I o e N I N Al U Ameriko Za Evropo $4.00 $5.50 Za Cleveland po poitf Posamezna Številka • $6.00 . 3c "T^Ei dopiii in de«« naj .. psMJs « "Amerttk. Domoriua" 1119 SU Clair Ave. N. K. Cleveland, Ohio Tel. Cuy. Prinest- 18» I AMES DEBEVEC, Publish*__ LOUIS /. PIRC. Editor IHSUEB MONDAY. W1DNMDAT AND FRIDAY Htcid by 25.000 Sloveoiaas in the City of Clefeland and cUewbere. Urertisiog rites on request. American in spirit Foreign in language only Entered u eecond-ciaas matter January 6th 'l0O»», at the poai office ai levelani, Ohio under tbe Act of March 3rd 1870 H8 No. 81. Fri. July 15th 1921 Jugoslovanska ustava. Zadnji teden smo dobili brzojavko, ki naznanja, da je jugoslovanska ustavotvorna skupščina sprejela novo ustavo za kraljevino Srba, Hrvata i Slovenaca, ali po domače Jugoslavijo. Torej dve leti po razpadu Avstrije in zjedinje-nja naroda našega imajo doma nov temelj državne oblike in reda. Mi smo že ponovno, predno je bila ustava sprejeta, dokazovali, da je ustava, kakoršnjo imajo danes v Jugoslaviji, času popolnoma neprimerna, ne odgovarja duhu časa^ niti potrebam naroda. Nova jugoslovanska ustava ni ničesar druzega kot nekako skrpucalo stare srbske ustave z gotovimi priveski, ki so brez vsakega pomena, in na podlagi katerih se v Jugoslaviji lahko vlada tako kakor je bolj primerno in koristno vsakokratni vladajoči kliki. Tako so o£ej novi jugoslovanski ustavi govorili in pisali vsi, ki poznajo duh modernih potreb in idej, ki so se rodile v vojnem stradanju in trplenju. Poleg tega ntfva jugoslovanska ustava ni izraz volje naroda. N. pr. hrvatski kmet sploh ni bil upoštevan v njej, in vendar je ta element tako važen v Jugoslaviji, da se je čuditi, kako se je moglo iti preko njega in sprejeti ustavo, ki je prisilna za spolnovanje vsem elementom. 52 hrvatskim zastopnikom, izbranim od naroda, je bil vstop v ustavo-tvorno skupščino indirektno zabranjen. Pribcči niso hoteli kralju, in kako neki, ko še ustava ni bila sprejeta, torej še ni bilp gotovo ali je kralj ustaven vladar ali ne. Prav tako je temelj ustave popolnoma nasproten težnjam ogromne večine slovenskega naroda, in je torej ustava tako rekoč vrinjena Slovencem in Hrvatom. 'Ko se je vršila svetovna vojna, so Slovenci kot Hrvati v domovini teško čakali trenutka, ko se zruši Avstrija in se zjedinijo naši rojaki, brati Hrvati zajedno z brati Srbi, v novo, demokratično državo. Toda vsi ideali o tej novi državi, so se razblinili v nič, ko je Srbija prevzela vso hegemonijo, vse vodstvo ter postopa danes tf Srbi in Hrvati kot z narodom, ki ni ničesar doprinesel k tako ugodnemu zvr- šetku voine za Srbijo. Bili so Slovenci in Hrvati, ki so v celih polkih zapuščali vojna polja ter se podajali nasprotniku. Izjema je bila le na italijanski fronti, kjer so naši ljudje branili rodno zemljo pred pohlepnim sovražnikom. Slovenci in Hrvati zajedno s Čehi so prvi v Avstriji sprožili bombo, ki je razrušila avstrijski prestol. To je njih zasluga, brez katere tudi danes Srbi ne bi bili na istem mestu kot so, kljub svoji priznani hrabrosti na bojnem polju. Zato pa smo pričakovali, da po dokončanem trplenju se bodejo vsi trije narodi po bratsko vsedli k skupni mizi in enako vživali plodove krvave vojne. Nič tega nismo opazili, vlada v Belgradu se ni naučila nobene demokracije iz vojnega trplenja, Slovence in Hrvate drže še vedno za Švabe ter so element v državi ki mora pač prispevati v isti ali celo večji meri k stroškom in napredku drŽave, dočim so v odločnih trenutkih prezirani, njih želje zametovane. Srbski politikarji in diplomati so brez vsakega pomena, kar je priznana činjenica po svetu. Srbski diplomati niso še nikjer izvojevali zmage, in vsaka ped zemlje, ki io je dobila Srbija, je bila priborjena s krvjo srbskega naroda. V Rapallu so srbski diplomati hladne krvi prepustili Italijanom krasno Primorsko, prodali 800.000 Jugoslovanov ter potem mirno napili italijanskemu kralju zdravico. To je, Srbi delajo po starih šegah in običajih, ne poznajo novih potreb in zahtev, ki jih je prinesla s seboj združitev in ujedinjene tro-imenega naroda. Posledica tega nerazumevanja novih časov, novih potreb, je nova jugoslovanska ustava, ki pač ne more zadovoljiti ogromne večine naroda, razven peščice politikarjev in voditeljev v Belgradu. Kar je najbolj pomembno, je dejstvo, da poslanci pri sprejemanju ustave, niso smeli svobodno govoriti. Kdor ni delal kot je želela vladna večina, je moral umglkrvm, vzeta mu je bila beseda, pognan je bil iz zbornice. Iiyfaka ustavotvorna skupščina ni svobodna skupščina, in plod take skupščine ne more biti moderna ustava, kakor jo potrebuje naš narod. Po tej ustavi ima vladar pravico pregnati ljudske zastopnike domov, kadar ne delajo pc njegovi volji, po tej ustavi ministri delajo kar hočejo, da celo postave, in vse to brez privoljenja naroda. • Mi smo v Jugoslaviji videli nekdaj bodočo malo Ameriko. Naravnega bogastva ima, skrajno brihtne, nadarjene ljudi, vse predpogoje za popolni demokratizem v državi. Danes pa je iz Jugoslavije, po zaslugi ustave, narejena dežela, z isto zaostalostjo kot Albanija, Grška in druge manj vredne države. Želimo le, da ne ostane dol^o tako. Ako je narod zaveden, politično zrel in pazi na svoje pravice, si bo kmalu izvojeval kaj bolj dostojnega sebi. Jurce v Postojni. Obtožnica slika najpreje razmere, v' katerih je vzra-stel mladi Rajko, slika, kako je med vojno zašel med slabo družbo. Zaradi tatvin, ki jih je vedno izvrševal, ga je mati zamrzela. Dne 19. novembra lanskega leta je zopet mater okradel. Na Jurčevo žago je prinesel veliko steklenico žganja. Mati je to zapazila in Eoiskala sina ponoči na žagi. >ne 20. novembra je mož še videl ženo okoli 7. ure zjutraj. Okrog 10. ure pa je prinesel hišne ključe obtoženec kovaču De vetu in nato izginil. Doma je oče strojnik Hrastnik našel pozneje vse V največjem neredu. Ker se žena ni vrnila, je dne 23. javil to občini in sodišču. Dne 24. novembra je bila v hiši sodna komisija, ki je vse natanko preiskala. Po dolgem iskanju so našli v podstrešju v seno zakopano in mrtvo mater Marijo Hrastnik. Poleg je bilo več okrvavljenih desk. Sodišče v Postojni je takoj začelo zasledovati sina-moril-ca. Ker se je domnevalo, da je pobegnil v Jugoslavijo, je sodišče o tem groznem činu obvestilo tudi naše oblasti. In res! Dne 26. novembra so policijski organi v Ljubljani aretirali v Kolodvorski ulici pri "Starem Tišlerju" mladega morilca. Obtoženec Rajko Hrastnik je v zagovoru mimo izrekel: "Sem kriv! Nisem pa imel namena jo umoriti!" Nato je začel zgovorno slikati družinske razmere. Mati je zelo rada pila žganje. Bil je večni prepir v hiši. Tisto noč preje je prišla na žago k Jur-ci in začela kričati. Domov je prišel okoli treh zjutraj. Spal je v podstrešju. Zjutraj je prišla k njemu mati. Zavpila je: "Sedaj mora biti eden hin! Ti ali jaz!" Šla je proti rt}emu z nožem. Udaril jo je z desko in mati je ohježala. Udaril jo je trikrat. "Udaril sem jo v jezi, brez namena jo usmrtiti," je zaključil svoj zagovor. Razni zapisniki nam slikajo grozni prizor. Mati je bila vsa razmesarjena. Velike rane je imela na glavi. Kost po-dočnica je bila razbita. Mišičevje za vratom je bilo do hrbtenice prerezano. Pet ur in pol trajajoča razprava je podala naravnost grozne slike. Obtoženec je po dejanju skuhal kavo, oblekel najmlajšega sina Avrelija in ga odvede! k očetu. Obtoženec je bil ves čas razprave opolnoma ciničen in ni po-;azal najmanjšega kesa. Obtoženec pa je bil dalje obdol-žen trdi hudodelstva tatvine, ker je Luki Posegi ukradel 100 lir in goljufije, ker je pre-varil I. Požrla za 100 lir. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje umora, kakor tudi vprašanje tatvine iti goljufije. Porrtno sodišče je nato obsodilo Rajka Hrastnika na 14 let težke ječe zaradi umora matere, tatvine in goljufije. I de Valera sem našel precej stare/sega, kakor sem ga bil videl na sliki. Nastopa prijazno* celo skromno, vendar trdno. Na moje vprašanje, pod katerimi pogoji bi se mogla vršiti pogajanja z Anglijo, je predsednik odgovoril: "DQkler britanska vlada ne prizna Irske za svobodno in samostojno republiko in postopa z njenimi zastopnik^ kot z zastopniki odvisnega in podrejenega naroda, dokler se Anglija zanaša le na svoje čete, je vsako pogajanje odveč." — "Ali znači naslov Irska republika" enostavno popolno neodvisnost Irske ali pa le obliko irske ustave r - De Valera: "Mi se borimo za pravico Irske do popolne samoodločbe. Pri zadnjih volitvah se je irsko ljudstvo nedvomno izreklo za republiko. Ako si bo kdaj želelo druge ustave in druge vlatjavinske oblike, naj to izvede po svoji svobodni volji." — "A če bi Anglija ponudila Irski Dominion Homerule, kakor jo imata Kanada ali Nova Zelandija, ali bi tako ponudbo zavrgli ?" — De Valera: Hiz dejstva, da se to vprašanje tolikokrat ponavlja, se vidi, kako spretno prikriva Anglija pravo stanje stvari. Bistvo Dominion Homerule je ravno v tem, da so ti dominiji temljem svobodne in lastne odločbe člani britanske države. Najkon-servativnejši angleški državniki, kakor n. pr. Bonar Law, so priznali, da imajo ti dominiji pravico do secesije, ako bi bila ločitev po njihovi sodbi zanje koristna. Zato leži na dlani, da bi Anglija priznala našo pravico do republike, ako bi nam stavila tako ponudbo. Britanski dominiji so dejansko svobodni so igcal ci britanske države, kar Irska v britanskem sistemu nikoli ni bila. Irska je bila nasilno uvedena vanj in med Anglijo in Irsko ni bilo nikdar prave unije." ' "Kakšna jamstva pa bi bila svobodna Irska pripravljena dati Angliji v pogledu vojaške in strategične varnosti? "De Valera: "Dasi Irska Angliji ne priznava pravice, zahtevati taka jamstva, je vendar pripravljena, obravnavati v tem vprašanju na najdobrohotnejši način, če bi angleški državniki motrili to vprašanje z realnejšega stališča, bi spožnali, da pomeni neodvisna Irska za Anglijo mnogo večjo nacionalno varnost, nego v sedanjem položaju. J Nobena 'formelna jamstva ne morejo biti tako močna kakor pravičen spora-ilemnih teresov. Ako bi kaka tuja ve- zum temeljem vzajemnih in- MORILEC LASTNE MATERE. Ob 4. uri popoldne se je pričela druga porotna razprava proti 19 letnemu Raj-ku Hrastniku, doma iz Postojne. I Razprava je odkrila globoko socialno bolest, ki je okužila celo rodbinsko življenje. Mladi člpvek je morilec svoje lastne matere Marije Hrastnik. Ker je Rajko Hrastnik glasom uradnega dopisa županstva občine Nova cerkev pri Celju Se naš državljan, je za _ ta grozni slučaj, ki se je pripetil v Postojni, torej v inozemstvu, pristojno naše sodišče v zmislu 36 in 54 k. z. p. Pretresljiva je slika, ko nam obtožnica opisuje, kako je nečloveški) sin izvršil grozni čin v podstrešju hiše 232 v Postojni, zakopal mater v seno in potem pobegnil v Jugoslavijo, kjer so ga v Ljub-i ljani prijeli. Rajko Hrastnik je rojen i leta 1902 v Vremskem Brito-fu, njegov oče je strojnik na parni žagi lesnega trgovca IZ UPORNE IRSKE. (Od inozemskega poročevalca). Vsa Irska je danes en sam uporniški tabor, v katerem lovi Anglija slepe miši. Vsak Irec je v službi tajno organi-zarane "irske republike", vsa ka irska hiša je zidana tako, da morejo zarotniki ob nenadnem prihodu angleške straže nevidno uteči iz nje in najti varno zatočišče takoj v sosednji hiši. Le tako je mogoče, da "predsednik republike" D«' Valera in drugi predstavitelji republikanske stvari in njene armade neprestano izvršujejo svoje posle, ne da bi jih Angleži dobili v pest. Seveda pa ti možje nimajo stalnega bivališča, marveč le nešteto varnih zatočišč. Kdor hoče z njimi govoriti, si mora preje dobiti zaupanje v irskih vstaških krogih, ki mu potem govedo kraj sestanka. Nedavno je potoval po Irski neki nemški katoliški poročevalec, ki je kot tak iz umljivih razlogov med Irci vžival popolno zaupanje ter dobil dostop do samega predsednika republike de Valera. lesila ogrožala neodvisnost Anglije, bi bila obenem ogrožena tudi svoboda Irske. Jasno je, da bi v takem slučaju napeli vsa sredstva in vse moči za zmage nad skupnim sovražnikom. Toda Irska bi seveda morala biti dejansko neodvisna; le tako bi imela interes na vzajemni obrambi. Neodvisna Irska pa .pozna le enega sovražnika in ima le en interes, da tega sovražnika, ki jo tlači, pobija in vrže. Ako hoče imeti Anglija pošten sporazum, ga lahko ima; ako ne, se bonio upirali proti njej do svojih zadnjih moči." — "Kako bi neodvisna Jr-ska rešila ulstersko vprašanje?" De Valera: "Vedno smo stali na staliSču občanske in verske enakopravnosti vseh. Ako bi imeli svojo svobodo in neodvisnost, bi dali Ulstru in vsakemu drugemu delu Irske, ki bi to želel, naj-dalekosežnejšo krajevno avtonomijo. Prepričan sem, da bi dala svoboqpa irska republika Ulstru daleko večja po-blastila, nego jih mu jponuja sedanja homerule bili." "Kakšno stališče zavzema republikanska vlada nasproti armadi!" —De Valera: "Republikanska armada je ustavno orožje republikanske vlade; njena uporaba je mogoča le v okviru odredb civilne vlade. Njeni častniki so pod nadzorstvom in jih more civilna vlada odstaviti; GOSPODARSKA POLITIKA LJENLNA. Ruski sovjetski delegat v Londonu Krasin je te dni podal zanimivo izjavo o Ljeni-novi najnovejši politiki, ki so jo listi prinesli v kratkem izvlečku. V celoti se ta izjava, ki jo je priobčil "Petit Parl-sien" glasi takole; "Ljenin je bil vedno tega mneja, da se bo boljševiški režim v Rusiji dal vzdržati le, če izbruhne na zapadu svetovna revolucija. On ni nikoli miplil, da bi boljševi-ška država mogla sama živeti, ako jo krog in krog obdajajo kapitalistične države. Danes se Ljenin zaveda, da se nahaja na predstraži komunizma sam. On se tam ne more več držati in je prisiljen na strategično potezo, kar sam odkrito priznava. On je izpremenil svojo taktiko in je z ozirom na svetovni položaj na eni ter gospodarski propad dežele na drugi strani sklenil premagati tako odpor kmetskega prebivalstva kakor opozicijo inozemstva proti boljševiški vladi potom koncesij. Mi dobro vemo, da kmet ni komunist, niti siromašni kmet ne. On fo nikoli ni bil. On tudi ne bo postal komunist samo zato, ker bi ijam to bilo ljtibo. Mi mu ničesar ne dajemo. Toda če mu preskrbimo strojev, tkanin, če mu moremo podariti nekoliko blagostanja, bo kmet kmalu spoznal ugodnosti komunizma. To je naloga Ljenina, kateri se je zdaj posvetil. On je modificiral sistem dajatev v obliki desetine ter odpravil kazenske rekvi-zicije. Kar se tiče inozemstva, iščemo v Evropi materi-jelne pomoči, da bolj utrdimo svojo nadvlado, zasigurajoč ^i neobhodno zaslombo kmetskega Jjudstva, in sicer v obliki fabrikatov ter tehničnih pripomočkov, v prvi vrsti pa rabimo specialistov, ki bodo eksploatirali naša bajeslovna bogastva. Toda ta pomoč seveda ne bo vbogajme/ Dosedaj nismo še ničesar drugega storili nego da smo nakupili nekaj potrebnih materijalov, predvsem obutve, tkanin, živil (!) in strojev in to za zlato, zlato in še enkrat zlato. Jaz mislim, da smo sklenili kontraktov za 5 milijonov funtov šterlingov v Angliji, 50 milijonov kron v švediji, 3 milijarde mark v Nemčiji in 10 milijonov dolarjev v Ameriki. Kar se tiče naših trgovinskih zvez s Francijo, namerava Rusija nabaviti tudi tam veliko blaga in se pogajati glede priznanja dolgov, ki jih je napravila v Franciji carska Rusija." (Nemški listi poročajo, da se Francija pogaja s sovjetsko Rusijo potom grofa Demartela, ki je bil 1..1918. francoski visoki komisar pri Kolčaku v Omsku, zdaj pa je poslanik pri letski vladi v Rigi in se tam veliko posvetuje z ondotnim sovjetskim poslanikom Hanekijem.) Slovanski poslanci v jamskem parlamentu. Dočim komunisti, socialisti, republiča-ni, Nemci in okoli 50 fašistov niso prisostvovali pri otvorl-fveni seji rimskega parlamenta 11. junija, ko Je kralj otvoril* zasedanje s prestol-nim govorom, »o slovanski Dalje aa tret« »treat Beseda ženskam. Nikar na tehtajte trojega zdravja S zanemarjanjem tietih narodnosti in oalabeloeti, ki povzročajo toliko Dobite od stc^o >»- s evera s Regulator (Severjev R«*trfator). Ta rhetor ja biahlno delujoča tonika in adravile. Priporočljiv je za popravo tietih posebnih oeiabeloati in neki ae jim podvriana Cena $1.18. Naprodaj po napredek nemogoči Torej napredek je odviaen od dobrega zdravja, toda M>niti nam je treba, da je 90 odatotkov bolezni povzročenih od pri-tiaka na živfeevje katero je treba oprostiti, da dobi narava prosto pot. Kiropraktično zdravljenje je naravno, brez medicinov ali operacij ter je Že zelo priljubljeno med našimi ljudmi. Gotovo ate že čitali Številne zahvale spodaj podpisanemu, onih ki so trpeli leta in leta ter alednjič našli pomoč v tem novem zdravljenju. Ako poskusite, boate tudi vi hvaležni. Dr. Albert Ivnik, DX * 6408 ST. CLAIR AVE. Uradne ure: 1:30 do 4 in 6 — 8 zvečer. Vrednost jugoslovanske krone se v krat- kem zviša. \ >M Ako ielite, da pride vaša denarna pošiljate/ ob pravem času v staro domovino, da se izplača vašim dragim v domovini tedaj- se posluiite našega, denarnega zavoda, ki je po svoji stari zanesljivosti najbolj poznan Slovencem kot najbolj zanesljivi zavod za poSiljanje denarja. Izplača direktno v Ljubljani V močni zvezi smo s pet največjimi ljubljanskimi bankami, imamo pa tudi zveze s celo Hrvatsko in ostalo Jugoslavijo. Drafte izplačuje Slovenska Banka v Ljubljani. Pri nas dobite vsa pojasnila glede potovanja v staro domovino in smo zastopniki za vse prekomorske črte Premoženje te banke znafia osemindvajset milijonov. Vložite svoje prihranke v to močno in varno banko. Odprto od 9, zjutraj do 7. zvečer vsak dan. n? Lake Shore Banking & Trust E. 55th ST. & ST. CLAIR AVE. UNION AVE & K 93rd ST. IN PET DRUGIH PODRUŽNIC. KADAR STE BOLHI Prva stvar, kr bi jo radi vedeli je "Kje dobiti dobrega zdravnika" Če pridete v urad dr. Kenealy, 047 Euclid ave., Cleveland, Ohio, tedaj dobite lanealjivega-cdravidka, katerega hočete, brez izgube časa. Ko obiščete dr. Kenealy, aprevidite, da je on jako skrben pri preiskavi vaše bolezni, on znajde natančno, kako ste bolni. Njegov urad je opremljen z modernimi aparati, in s pomočjo svojega obširnega znanja ae umakne napakam. Nasveti zastonj. Uradne ure: od 9. zjutraj do 8. xr. Dr. KENEALY 647 Euclid Ave. Zraven Bonds trgovine Second Floor Republic Bldg. Ob nedeljah od 10. zjutraj do 2. pop. Cleveland, 0. Zraven Star gledišča. nxiiiminnm IfUHIHHlflHHIHHlHHIfllilgll Pošiljatve v Jugoslavijo. Ustanovljeno 1841 Glavnica $18.000.000 1 Glavna pisarna: American Express Company 85 Broadway, New York 3048 EAST 9. CESTA, Tujezemski money ordri, drafti in kabeljske pošiljatve v Jugoslavijo se prodajajo po nizkih tr2nih cenah. Denar vložen ali dvignjen iz katerekoli jugoslovanske banke. Naprodaj imamo jugoslovanski ali drug tujezemski denar. # NIKAR NE NOSITE DENARJA • / S SEBOJ. Postave mnogih dežel, skozi katere boate potovali; prepovedujejo jemati s seboj več kot malo svotico denarja fz dežele. American Express Travelers Cheques nikakor niao podvrženi tem regulacijam, ob istem času pa vas zavarujejo pred izgubo ali tatvino. Se izdajajo v ameriških dolarjih, funt iter-lingih ali francoeklh frankih. Veljajo aamo 50c od $100 vrednoati čeka Rabfye naše dolarake money ordre, da plačujete račune ali poAiljate denar po te) deželi ali v Canado. KADAR |>OiILJATE DENAR, VSELEJ ZAHTEVAJTE AMERICAN EXPRESS COMPANY REZrr. To ja zavarovalnina proti Izgubi. Oglasite ae v katerikoli podružnici ali ursdu American Railway Express Company, sli v nafem lokalnem urada CLEVELAND, O. \A Alf pilite v svojem jeziku na: FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT AMERICAN EXPRESS COMPANY (5 BROADWAY, NEW YORK. M Nadaljevanje Is drag* atraal. inci iz julijske Benečije i polnostevilno navzoči. • je kralj vsfopil v dvorano, slovanski poslanci vstali, se pa pridružili aplavzu. Sinstvo.jih je radovedno Eovalo. Ko je poslanec ivrcnčič prvi prisegel, je :do zaklical: "Viva Gorl-zia!" Glasom italijanskih listov "so Slovani nasproti tem manifestacijam ostali popolnoma hladni.H-— Nemci niso bili pri prestolnem fovoru navzoči samo zato, er so se hoteli izogniti napadom od strani fašistov. t ' y ■Ss ™ X i . Dramsko gledališče ljubljansko v slovenskih rokah. Deželna vlada za Slovenijo je razpustila društvo "Deijt-scher T heater verein", katero je bilo formelni lastnik ljubljanskega dramskega gledališča. V smislu pravil tega . društva je celo društveno pre Vmoženje pripadlo Kranjski ^hranilnici v Ljubljani. S tem je zgradba, katera je bila zamišljena kot "Ein Bollwerk deutscher Kultur", definiti-vno prešla v slovenske roke. V Ihanu je izvoljen za župana Ivan Gregorin (SLS). Vsi štirje svetovalci so prista-. SLS. Nemška živina. Te dni je Nemčija izročila v Salzburgu naši komisiji 9067 konj. Ministrski svet bo določil razdelitve, ko bo prišla prva po-Slliatev. Manj denarcev — to je pametno. Bidzetna komisija je z ozirom na bidžet vojnega in mornariškega ministrstva odločila, da se mora bidžet znižati na minimum, ker se zahtevana svota ne more izplavati Samomor. Pri Sv. Ani nad Onurekom se je ustrelil finančni organ Franc Grabner. Cene mesa padajo. Prva posledica omejenega izvoza Živine in mesa v Avstrijo se je že pokazala na mariborskem trgu. V soboto so pro-f dajali mesarjf telečje meso po 18 do 20 K za kilogram. Umrli so v Ljubljani: Josf-pina Neubauer, kuharica, 27 let. — Terezija Bogataj, sivf-lja, 2Ct let. — Marija Bukov-3ek, dninarica, 40 let. — Ivan Gvardjančič, tov. delavec, 33 let. — Eleonora Keber, rejen-ka, 5 mesecev. — Matija Der-žaj, zemljeknjižni ravnatelj, 56 let. — Anton Burkeljca, novorojenček, 1 dan. — Marija Setina, kovačeva hči, 11 let. — Fran Moc, sobni slikar, 30 let. — Marija šest, kroja-čeva žena, 25 let. — Uršula Turšič, obč. uboga, 72 let. — Josipina Zaman, kočarjeva hči, 2 leti. — Valentin Kom-pare, mehanik, 20 let. Delavsko zavarovanje. V ministrstvu za socijalno politiko definitivno izdelana naredba o zavarovanju delavcev za slučaj bolezni, smrti in nezgode. Posebna osrednja uprava bo vodila popolnoma avtonomno zavarovanje delavcev. Prispevke za zavarovalni fond za slučaje bolezni in smrti bodo vplačevali polovico delavci, polovico pa delodajalci. V fond za rente v slučajih trajne nesposobnosti bodo plačevali samo delodajalci z ozirom na nevarnosti, katerim so delavci Izpostavljeni v njihovih pod-jetfih. Smrten skok z vlaka. V nedeljo zvečer so našli pri že- v bližini let. — Peter Repnik, sirota, zagrebški dve leti in pol. — Marta Ba-okolici mrtvo truplo nežna- bič, zasebniea, 23 let. — nega moža. Dognalo se je, Branka Rupnik, hči stroje-da je mrtvec identičen s to- vodje, 9 mesecev.— Josip sarskim pomočnikom josi- Kralj, čevljarjev sin, pol leta. pom Zupančičem iz Sambo ra. Ko je vlak bil še v polnem teku, je skočil Zupančič lz neznanih motivov t voza ter je na mestu obležal mrtev. V žepu ie imel 600 K. Nekulantni Madžari. Zaradi neprijaznega postopanja belgrajskega madžarskega diplomatičnega zastopnika % našimi državljani o priliki vi-diranja potnih listov je zuna-^ nie ministrstvo naročilo poslaništvu v Budimpešti, naj ustavi vsakojako vidiranje potnih listov madžarskim podanikom, ki bi hoteli potovati v našo državo. Najbrže bo radi tega madžarski diplo-matični zastopnik odpoklican. Bestijalen umor v Slov. gorteah. — (Mariborska porota.) 17 letni Ambrož Malek iz Sele ria Zavrhu pri Sv. Lenartu se je zaljubil v ravno toliko staro Marijo Brand-statter. Ker je bil fant znan kot detomržen, so se stariši protivili zvezi. Vkljub temu jfc razmerje postalo resno in ni ostalo brez posledic. Malek je pa začel novo ljubavno razmerje z Antonij^ Murko. Na očitanje vaŠČanov,.da bo moral priznati očetovstvo, se je Malek silno razjezil in grozil, da bo umoril sodnika, mater in sebe. Konečno je sklenil Brandstatterjevo u-moriti. Svojo namero je izvršil na naravnost bestijalen način. Na kritičen dan je prišel z Murkovo v Čehovo gostilno, kjer je do 10. ure zvečer plesal. Z izgovorom, da gre večerjat, je odšel naravnost k Prandstatterjevi," o kateri je vedel, da bo tisto noč sama doma. Dekle ga je pogostilo z žganjem in ga potem spremilo, ker je hotela baje tudi ona v gostilno. Od- — J era Pogačnik, delavčeva vdova, 65 let. — Marija Zupančič, žena kleparskega po-močvnika, 31 let. — Marjana Kopač, občinska uboga, 43 let. — Marija Bertolo, zaseb-nicav, 53 let. Tone Škorec piše dekletu med dru- Vojak svojemu gim: Glej, da ne zmoti Te v Tvoji lepoti Tebe, oj deklica, spačeni svet; srčno se brani, čistotst ohrani, da boš zamogla v ljubezni živet. Prosim, piši mi hitro, ne da bi Sla prej kobile štriglat." HMA NAPRODAJ s 7 sobami, velik lot, blizu Lake Erie, zraven kare. -Mestna voda in plin, elektrika. V jako prijaznem kraju. 952 E. 185th St. Kenmore 35 R. FRONT SOBA se odda v najem, po-seb^n vhod, kopališče. 5409 Stanard a ve. spodaj. NAPRODAJ JE posestvo, (ločeni v Euclid, O. na Ivanhoe Rd.„ blizu tlakane ceste in blizu Kastelčeve farme. Zemljifiče meri 145 fronta'in 300 v dolgosti, hiša 10 sob, elektrika in voda. Proda se poceni z vso opravo. Vprašajte lastnika Joe Co-preš, Ivanhoe Rd. zraven Bliss Rd. ________(S3). DOBER LES 2x4x14 deske in drugo, poceni naprodaj za gradnjo hiš. 1416 E. 34th St. (82). nitiiiiifiitiiiimmf uvod S ■ t š Frank ZAKRAJŠEK, i pogrebni k la nos NORWOOD RD. Princeton 1736 W Roaedale 4963 JE** Avtomobili za krste, pogrebi In drug« prllf ^nnininnMiiimiii»nnniniiiiiiiiniiini? NA STOTINE ROJAKOM sem že pomagal do svojega doma, do lepe prijazne hišice. Kdor je kupil hišo z mojim posredovanjem, se še ni ke-sal, vsakdo je bil pošteno postrežen. Ravno zdaj je najbolj teiko kupiti hišo za vredno ceno, zato mora biti vsakdo previden, kdor zdaj kupuje. Jaz imam vedno mnogo hiš, vsakovrstnih, za eno, dve ali več družin naprodaj. Oglasite se pri meni in prihranili si boste denar. A. F. LUČIČ, Real Eetate, 1174 Addlaon Rd. (x) PRODA SE jako dobro idoča trgovina ft slaščicami in drugim. Ugodna cena in lep prostor. 7513 St. Clair a. (81) HIŠA NAPRODAJ, 11' sob, furnes, elektrika, kopališče. Hiša se nahaja na 47. ceatl. Cena $5500, takoj $1500 ' ostalo na mortgage. Izve ae na 6120 St. Clair ave. (81) DELO DOBI priletna ženska za gospodinjstvo pri družini, stalno delo. Katero veseli naj ?e zglasi na 1131 E. 63 r d St. JORDAN AVTOMOBIL se proda po nizki ceni. Oglasite se po šesti url zvečer na 1106 E. 64th St. DVE SOBI ae oddasti za 2 ali 3 fante. 6718 Bonna ave. (83) Kupujte delnice Slovanskega Doma NAZNANILO. Vsem cenjenim slovenskim gospodinjam naznanjamo, da smo sedaj pripravljeni delati vsakovrstne Car-pete, Rugs, Porch Pillows, itd. iz starih cunj. Cene nizke. Delo garantirano. Tel. Bell Randolph 1807-J HOME CARPET ft RUG WEAVING CO. 1132 East 63rd Street Cleveland, Ohio (f) Zanesljivo m hitro poskrbuje DENARNA IZPLAČILA v stari domovini in opravlja druge bančne posle FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. L- \ i / , Rojaki, poslužite se v vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod stalnim nadzorstvom državnega urada in ima za varstvo $100.000.00 glavnice in $50.000.00 rezervnega zaklada. Za cene denarju glejte list "GLAS NARODA" za FRANK SAKSER STA TE BANK Frank Sakser, predsednik Hočete prodati raio htto z $1000.00 ali $1500.00 na nakup, drugo pa na Mortgage ali hiesečna odplačila aa-znanlte nam. Pilite ali pokličite na telefon Princeton 048 R. Urad 6106 St. Clair ave. Kaliah in Nal 'Igal. X šla sta proti gozdu, kjer jo fruplo je zadavil z robcem. Truplo je zavlekel v bližnjo mlako, nakar je odSel sam v gostilno in tam plačeval z denarjem umorjenke. Brandstatterje-vo sp našli šele čez tri dni. Sum je takoj padel na Male-ka, ki je svoj zločin priznal brez obotavljanja. Pred sodiščem je priznal vse. Izgovarjal se je z razburjenostjo. PosluSalce je spreletavala groza, ko je fant demonstriral na pazniku, kako je dekletu "zašravfar robec okrog vratu. Porotniki so glavno vprašanje glede krivde soglasno potrdili, nakar je sodišče prisodilo mlademu zločincu 9 let težke ječe. Obtoženec je pravorek s smehom vzel na znanje. Premila sodba je občinstvo ozlovolji-la. — Alojzij GrdiČ iz Zagrič-ka na Hrvatskem, delavec v Guštanju, je ukradel posestniku Ovnuhu 7000 K vrednega vola. Dobil je 14 mesecev ječe. Umri je v Beli cerkvi g. Franc Majzelj. Umrli so y Ljubi jahi: Andrej Arhenauer, sirota, 16 HAMBURG m ustno ORDUNA .......... 30. Julija ORBITA ........ IS. Avgus'a OROPESA...........27. aug. Zaprte kabine za ženske - in družine Tke Royal Mail Steam Packet Ca. 20 Broadway New York All m lokalni Dr. Klauser, edini slovenski zobozdravnik v Clevelandu. Ima svoj urad v zvezi z dr. Kernom. 6aoa ST. CLAIR AVE. Če imate slabe zobe, cene in zanesljivo delo. se oglasite pri njem. Zmerne 1 (o w.f. Ali igrate z vašim denaijem? Če ne igrate, in če vas zanima, da je vaš denar plodonosno naložen, tedaj vprašaj'.e poslovodjo vaše sosednje podružnice o investicijah, ki jih nudi The Cleveland Trust Bond Department. Kadar vam mi ponudimo (bond, tedaj smo mi najprvo interesirani v njega varnosti. Potem pa gledamo na najboljše polje, kjer lahko dobimo varno investicijo. Zbc Cleveland vtrmt Company f*r*mo£enja nad $125.000.000 Naznanilo preselitve. Dr. 2upnlk ae }e preaelil z zobo-zdravnllklm uradom od 0127 St. Clair Ave. na 6131 St Clair Are. na vocal 62. ceste, nad novo alovenako banko, glejte vhod na 02. ceatl Glej-te na napis DR. ŽUPNIK Ako hočete zanesljivega zobozdravnika, obiičite dr. 2upnika, ki se osebno zanima za vsakega bolnika. Dr. 2upnik prakticira It sedem let v tej okolici. Uradne ure: od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljah od 8:30—12. Nulnl slučaji rsak «as. Pokličite Crest 709 L. Dr, H. 0. Stern, Dr. S. Hollander zobozdravnika 1355 E. 55th St. rog. St. Clair Vstop bi 55. cesti nad lekarno Ure od 9. ayutraj do 8. zvečer. Govori se slovensko. LA.144AAAAA4AAAAAAAA4AAi6444AA4AAAAi !! Slovenski plumber ji!! MILAVEC & BUNOWITZ CO. 1043 E. 6ist St. Izvršujemo vsa plumberska dela, napeljavo kopališč, sinkov, atraniič in drugo, napeljavo kanalov (sewer work). Vse delo je prvovrstno in cene ao jako zmerne. (x) VWWWWVWWWWVWW W. K. DRUG COMPANY EDINA SLOV. LEKARNA v Clevelandu Najboljia zdravila, točna postrežba. St. Clair Ave. & Addison Rd. JOHN K0MIN, lekarnar (x) DVE SOBI SE DASTE V NAJEM. Vse ugodnosti. 1017 E. 62nd St. (81) PREJEMKI ZA MESEC MAJ, X-91-1921. OD KRAJEVNIH DRUŠTEV SDZ. doHOTKT- i & i£ S h o o' £0' $981.50 89.75 6640 248.25 76.50 54.75 63.11 133.00 130.50 117.50 09.76 6525 121 6.i 8025 00.00 »58 50 114.50 I JO 3 (to $50.70 14.70 9.75 6&30 12.60 10.80 9.00 2025 21.00 22.05 17.10, 1020 17.10 5.10 12.90 10.06 27.45 17-85 4.35 8.10 .40 5,75 4.00 10.62 7,73 I1J0ŽJI HOIlS 11*4-98 n i i Is oŠ $24.00 429 4.40 17.77 5.10 3.75 420 8.00 8.70 7.84 s S? C C s k CL. $10.90 420 325 21.10 420 3.60 3,00 6.75 720 725 5.70 3.40 5.70 1.70 420 3.60 9.15 5.95 IuETT 6.00 13.50 1.50 1.50 1.50 120 3.00 3.00 340 120 mm ■3 $2.00 |$18J>0 2.00 4.50 100 1 4 50 "B" 25 25 20 25 .50 .75 25 25 25 25 20 MM 182729 l$4_24 STttČSkl: $175.00 74.00 50.00 114.58 98.50 2940 56.00 140.00 128.00 17.15 14.00 80.00 1440 14.00 36.00 Q.„„>lm>j Homestead Sheet Metal & Roofing Co. A. J. SMIECHEWICZ, poslovodja. furnese. Točno popravilo popravljamo žlebove ter Postavljamo nove novih furneaev. Pokrivamo strehe, strehe. Union 330-W. Točno delo po najnižjih cenah. 7948 BROADWAY. Telefoni v mestu Main 2063. Central 1600 Telefon v podružnici: O. S. Princeton 355 R 1 JOHN L. MIHELICH PRVI SLOVENSKI ODVETWK Glavni urad: 902 Engineers Bldg. Podrulni: . 6127 SL'Clair Ave. Uradne ure v podružnici: Zjutraj od 8—9. 7 večer od 6—8. Stanovanje: 1200 Addison Road. čez dan m obrnite na glavnj urad. ...J -—, .....».i .i . i , i i . n. Štrajk je poravnan Sedaj je čas, da začnete graditi sVojo hišo. Cene so se znižale, in mi vam naredipio vsako gradbeno delo po najniiji ceni v vaše zadovoljstvo. Za načrte in pogoje se oglasite pri JOS. DEMŠAR, slovenski kontraktor Bell Tel. Eddy 9140-W. 643 £. 108th St. DA SE OHLADITE! Sedaj je sezona za kopanje, v kopališču ali jesern. Pri nas dobite VSE KOPALNE OBLEKE z« moike ta dečke, po zmernih cenah. Imamo v zalogi tadi vso potrebno obleko za telovadnico. 4 JOHN GORNIK, KROJAČ IN TRGOVINA Z VSO MOtKO OPRAVO. 6217 ST. CLAIR AVE. t.rr '■'..,' ■ ?£,»* C/* t • •' i 1 ■ ■ ' ,(.«' i ' . > 1 V. h ' , ■■ frjfc oza snJeta. Povest is dobe tretje križarske vojske. Anglefiki napisal: H. R. Haggard. Prevel: I. M. Ktfgfijfc m "Dobro za vaju/' je spregovorila, da me imajo za nekaj, kar nisem, sicer bi mi ne bilo dovoljeno priti v to hišo." "Kako pa je z Rozamun do?" se je nerodno oglasil Wulf. Masuda položi svoje roke na prsi, kakor da bi skušala pomiriti svoje razburjenje. "Balbeska princezinja, moja gospa, — je dejala — se dobro počuti in je krasna kakor vedno, dasi je naveličana sijaja, ki jo obdaja. Pošilja pozdrave obema." Wulf jo vpiaša, če je kaj upanja, da bi jo mogla videti. "Prav nobenega! Dan^s Erihajam v duigi zadevi. Ali i naredila Saladinu neko u-slugo?" "Kaj pa je?" vpraša God-vin mračno. "Samo da bi mu rešila življenje — za kar utegne biti hvaležen ali pa tudi ne, kakor bo pae pri volji." "Govori," reče Godvin, "in povej nama, kako moreva midva rešiti življenje sultanu iz Jutrovega, ki sva Franka." "Ali se še spominjata na Sinana in njegove fedais? — No pa vsaj teh ni mogoče tako hitro pozabiti, kajneda? Vedita, da Sinan namerava drevi umoriti Salah-ed-dina, zatem pa še vaju ter odpeljati Rozamundo. Izvedela sem to tajnost od enega izmed zaupnikov njegovih in s pomočjo svetega znamenja — to znamenje nam je že toli-' kokrat dobro služilo — je bil tako bedastega mnenja, da sem tudi jaz udeležena pri zaroti. Vidva sta pa častnika telesne straže, ki bo drevi v predsobi na straži, neli? Vedita torej, da opolnoči, ko se straža menja, tistih osem mož ne bo pred Saladinova vrata, ker jih z napačnimi povelji jzvubijo drugam. Mesto njih pa pride osem moriv-cev, ki bodo preoblečeni in oboroženi kot naši stražniki. Njih namen je ukaniti vaju ter vaju posekati, umoriti Saladina, potem pa uteči skozi nasprotna vrata. Ali mislita, da se jim lahko ustavita?" "Poskusiva lahko," odgovori Wulf. "Ali po čem naj spoznava, da niso naši?" "Hoteli bodo skozi vrata, vidva jim pa porečeta: "Ne, sinovi Sinanovil" Nato planejo nad vaju, da vaju posekajo. Tedaj pa bodita priprav ljena!" "Če pa naju premagajo," vpraša Godvin, potem umore tudi sultana, ali ne?" "Nikakor; vidva morata namreč vrata Saladinove sobe zakleniti, ključ pa skriti. Bojni vriše pa vzbudi zunanjo stražo, predno se mu more kaj žalega pripetiti. Ali pa," morda vseeno najboljše, da nemudoma razkrijemo zaroto sultanu." - "Ne, ne," reče Wulf, "daj, porabiva ugodno priliko. Že do grla sem sit tega brezdelja. Hasan straži zunanja vrata. Ob glasu udarcev bo pri tej priči tukaj." "Dobro," je rekla.Masuda," pazila b<»m na to, da bo na svojem mestu in čuječ. Sedaj pa zdravstvujta ter molita, da se zopet vidimo. Prin-cezinji Rozamundi ne povem ničesar, dokler ne bo vse končano." Ogrnila si je haljo čez rame in odšla. "Kaj je na. tem?" vpraša Wulf Godvina "Doslej se se Masuda ni nikoli lagala," odgovori Godvin. "Pojdi, oglejva si oklepe, kajti noži teh fedais so ostri." Bilo je blizu polnoči in brata sta stala v majhni, obokani predsobi, iz katere so držala vrata v Saladinove spalnice. Osem mož broječa straža je odšla, da jo na dvorišču zamenja druga straža, kot je bilo običajno, a te straže še sta za vpila vtretjič in izdrla meče. Razočarani fedaisi so sika-li od jeze in se vrgli nadnje. "D'Arcy! D'Arcy! Na pomoč sultanu!" sta vpila brata in boj se je pričel. Bil je ljut boj. Godvin je bil zadet na ramo, a močni oklep je odbil udarec. "Umakni se," zavpije Wulf, "sicer naju premaga- jo." Umaknila sta se do vrat, kjer sta obstala, klicala na pomoč in sukala meče, da se jima noben fedais ni upal bli-zo. Takoj se začuje zunaj lasen hrusč in slišali so zvo-e težkih udarcev, ki so padali po vratih, ki so jih morilci za seboj zapahnili, iz spalnice pa se je začul skozi vrata, ki jih ni bilo mogoče odpreti, glas sultanov, ki je hotel vedeti, kaj se godi. Tudi fedais so slišali te gla sove in spoznali svojo usodo. V obupu in srdu so pozabili na opreznost ter se vrgli na brata; mislili so, če se jim posreči ta dva posekati, da morda vseeno vlomijo vrata ter umore Saladina, predno bi bili sami umorieni. Le za kratek hip sta brata z mečem in ščitom ustavila njihov napad ter dva močno ranila. Ko pa so vnovič navalili nanja, so se odprla vrata in Hasan je prill itel z zunanjo stražo. Nekaj hipov pozneje sta se Godvin in Wulf zopet mirno naslanjala na meče, fedais pa so ležali mrtvi ali ranjeni ali vjeti pred njima na mramor-natih tleh. Tudi sultan je pri-hitel v predsobo. "Kaj je?" vpraša in jih sumljivo pogleda. "Samo to, gospod," odgovori Godvin, da so te prišli ti ljudje umorit, midva sva jih pa zadržavala, dokler ni prišla pomoč. "Mene umorit ! Moja lastna telesna straža mene umorit?" "To niso tvoji stražniki, to so fedais, preoblečeni v obleko tvojih stražnikov, ki jih je poslal Aldžebal, kakor je bil obljubil." Saladin je prebledel, kajti on, ki ni poznal strahu pred nobeno stvarjo, se je celo življenje bal morilcev in njihovega gospoda, ki ga je že trikrat poskusil umoriti. "Odvzem i te jim oklepe," je nadaljeval Godvin, "in spoznali boste resnico mojih besedi, ali pa vprašajte one, ki so živi." Preiskali so enega in našli na prsih vžgano znamenje kr-vavordečega bodala. Saladin ga je uzrl in namignil bratoma. "Kako pa sta izvedela za to?" vpraša, motreč jih s prodi rljivimi očmi. "Masuda, strežnica gospi-ce Rozamunde, naju je opozorila na nevarnost, zato sva bila pripravljena " "Zakaj pa me* nista o tem obvestila?" "Zbok tega," odgovori Wulf, "ker nisva bila docela prepričana, da je vest resni-ker bi bil Masudo lahko pa poda roko najprej enemu, potem pa drugemu ter reče preprosto: j "Gospoda viteza, Šalah-ed-ni bilo. din se ima vama zahvaliti za "Kakor vse kaže, bo boj," svoje življenje. Če bi se kdaj reče Godvin, stopi k vratom, pricodilo, da bi bilo vajino jih zaklene in skrije ključ življenje kedaj odvisne od Sa-pod neko blazino. t lah-edndinove roke, se bom Nato se postavita pred za- spomnil na to." klenjena vrata, pred katerimi Driigo jutro bo pri preiska-so visele zavese, ter stala v vi morilci prostodušno pri-senci, ki jo je delala luč nad znali, da so bili poslani urno-glavami visečih svetilk. Kma- rit Saladina, ki- je ukradel lu začujeta korake mož in nevesto njihovemu kralju, osem rmeno oblečenih straž- cbadva Franka, ki sta jo od-nikov prikoraka v sobo. ! peljala, pa tisto žensko Ma-"Stojte!" zakliče Godvin; sudo, ki jim je pot kazala. Bi-in obstali so za nekaj trenot- li so obsojeni na smrt in sod-kov, nato pa so začeli počasi ba je bila takoj izvršena. V naprej pritiskati. j mestu so prijeli še več drugih "Stojte!" sta vnovič zakli- ljudi, ki so bili količkaj sum-cala obadva brata, a oni so ljivi, ter jih usmrtili; tako je pritiskali dalje. i bila za sedaj odtranjena vsa- "Stojte!" snovi Sinanovil" ka nevarnost. Od tedaj je Saladin visoko čislal brata ter ju obsipal z darovi in častmi. Onadva pa sta vse zavrnila rekoč, da želita samo eno stvar, in on ve, katero — odgovor, spričo katerega je povešal sultan svojo glavo. Neko jutro je poslal ponju in ju vzprejel v navzočnosti princa Hasana, najljubšega mu med vsemi.emirji, pa slovitega duhovnika svoje vere. "Slišal sem," je dejal God-vinu, "da ljubiš mojo nečakinjo, princezinjo balbeško. Podpiši koran in dam ti jo za ženo; tako bo i njo mogoče dovesti k pravi veri, ker sem prisegel, da je ne bom silil, da jo vzprejme; jaz si pridobim velikega bojevnika, raj pa vrlo dušo. Ta svečenik te pa pouči v veri." "Gospod, hvala ti," odgovori Godvin, "toda meni ni mogoče izpremeniti vere, da bi si pridobil nevesto, najsi jo še tako ljubim." "Tako sem si mislil," je rekel Saladin, "žalostno je, da more prazna vera tolikanj oslepiti tako hrabrega in vrlega moža. Sedaj je na tebi vrsta, gospod Wulf. Kaj sodiš ti o moji ponudbi? Ali ti vza-meš princezinjo in njena zamljišča pa mojo ljubezen kot doto?" Wulf pomisli za hipec; in v duhu se mu obnovi spomin na jesenski popoldan izza davnih let, ko sta stala z Rozamundo pred oltarjem sv. Čeda na esseškem obrežju ter se šalila prav s tako izpre-membo vere. Nato pa se je veselo nasmejal in odgovoril: "Da, gospod, ali pod mojimi pogoji, ne pod tvojimi, kajti če bi privolil v tvoje, menim, da bi mi zakon ne bil srečen. Pa tudi Rozamunda se ne bi hotela poročiti s služabnikom vašega preroka, ki bi si lahko vzel še druge žene, če bi si jih poželel." Saladin si je podprl glavo in ju gledal razočaran, a ne neprijazen. "Vitez Lozel je molil križ," je dejal, "a je vzprejel pravo vero, ko smo mu jo ponudili --" "Zaradi dobička," reče Godvin. "Ne vem," odgovori Saladin, "dasi je bil ta človek res videti med Franki kristjan, tukaj pa častilec prerokov. Pa zdaj je mrtev, zadet od tvoje roke. Pregrešil se je proti meni in izdal mojo nečakinjo Sinanu, a mir bodi njegovi duši. Sedaj še nekaj. Oni Frank, princ Arnatiz Karaka, ki mu pravite Reginald iz šatilona — prokleto mu bodi ime!' — in pljunil je na tla — "je zopet prelomil mir med menoj in jeruzalemskim kraljem, s tem da je pobil nekaj mojih trgovcev in jih okradel. Te sramote ne morem več prenašati in prav kratkem razvijem svoje prapore, ki jih ne zavijem prej, dokler ne bodo vihrali z Omarjeve mošeje in z vsakega stolpa v Palestini. Tvoje ljudstvo je zapadlo pogubi. Jaz, Jusuf Salahned-din," in kdo nalagal. Pa tudi zato, ker sva bila z bratom mnenja, da se lahko sama ustaviva osmero Sinanovim podganam, ki so se preoblekle kot Saladinovi vojaki." "Dobro sta stvar izvršila, menoj ali proti meni? Ali pa dasi je bil vajin sklep bla- j mi hočeta dati svoje meče in zen," odgovori sultan. Nato ostati tukaj kot ujetnika ?" pri teh besedah je vstal tako srdito« da se mu je kar brada ježik od jeze, "napovedujem sveto vojsko in pomečem vse v morje. Sedaj pa si vidva izvolita. Ali se bosta - bojevala nič Ali n pnn "Služabnika križa sva, odgovori Godvin, "in ne mo reva dvigniti meča proti križu, ker M si pogubila dušo." Nato izpregovori nekaj besed z Wulfom in pristavi "Na tvoje drugo, vprašanje pa, če hočeva kot ujetnika ostati tukaj, naj odgovori Rozamunda, kajti midva sva prisegla, da služiva njej. Za to želiva videti balbeško t cezinjo." "Pošlji ponjo, emir," reče Saladin princu Hasanu, ki se je priklonil ter odšel. Kmalu je prišla kozamun-da, še vedno krasna, pa zalo bleda in izmučena. Priklonila se je Saladinu. "Pozdrav, stric," je rekla sultanu, "pa vama, bratranca pozdrav! Kaj želite od mene?" (Nadaljevanje.) ena, V JUGOSLAVIJO Dobra zveza na vse kraje v Jugoslavijo. Dobra in oblla hrana. Velik prostor na krovu. Vse ugodnosti modernega parnika. ^ Red Star Ume odplutje vsak teden Pomol 58-62 North River, New York KROONLANI) Antweroen 13. avg ZEELAND cheSe 6- 8V*U8ta LAPLAND ~ « 16. avg. FINLAND ^ymouth 23. julija SAMLAND Hamburg 1. sept. GOTHLAND Libava, Gdansk 30. jul 3. razred. AMERICAN LINE MANCHURIA Hamburg pre- 25. av* MONGOLIA fco Cherbourga 28. jul. MINNEKAHDA naravnost v Hamburg 11. avg. WHITE STAR OLYMPIC v Cherbourg 13. avgusta ADRIATIC Southampton 3., avgusta New York in Boston — Azori. Gibraltar, Napolj in Genovo. CANOPIC .............. 9. avgusta CRETIC ............. 7. septembra Hitri, močni, zanesljivi parniki. Uljud- na in dobra postrežba potnikom. Za natančen nasvet glede cen, potova nja, glede potnega lista vprašajte pri: INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMPANY 116 paralkov • -1,250.000 ton. 9 Broadway ' New York in pri lokalnih agentih v Clevelandu. POZOR 77) Najboljii cementni daj, delani doma iz menta. Vprašajte pri 6308 Carl ave. bloki so napro-najboljšega ce-Jos. Likovič, (Fri 86) GOSTILNA prve vrste se proda. Več na 1144 E. 71st St. (fri 87) Zakaj drugam? Kadar hočete kupiti dobro britev, škarje, jermen ali kaj druzega. pridite k nam. Ako imate kaj za brusiti, britve, škarje, nože ali karsibo-di druzega, prinesite k nam. Delo popolnoma garantirano. JOHN TOMAŽIČ 670 E. 152nd SL Collinwood, O. (m. f.) AVTOMOBIL NAPRODAJ — REO, za 5 oseb, na novo prebarvan, v izvrstnem stanju. 14811 Lake Shore Blvd. Eddy 814-W (85) GROCERIJA in MESNICA NAPRODAJ, ali pa se zamenja za posestvo v dobri okolici. Garantiram, da se lahko preživi in nekaj prihrani. Vpraša se v upravništvu tega lista. (82) — f" m — X- L \: R K1 PREISKAVA $1 Uspešno zdravljenje za moške in ienske. Nervozni in slabi? Ali imate velik strah? Mislite, da se vam ne more pomagati ? Ako to mislite, ne smete izgubiti takoj upanja, temveč najprej mene obiskati in govoriti z menoj. Preiskava z X-žarki stane le $1.00. Ako preiskava pove, "da za vas ni i ker ne prevzamem neozdravljivih bolezni. ni pomoči, vam to takoj povem, i. Ali pričakujete več? Da »e serum v krvne celice. čudovito pomlajenje ae doseže le na ta način, da se doda krvi mi-Ijone novih celic. VI veete, da to, kar vidite, lahko verjamete. To ni nobena tajnost. Ali ne mislite, da so vaše krvne celice val bančni konto — vedno redijo slabše organe. Val bolniki morajo biti zdravljeni v laboratoriju. Eno zdravljenje a serumom bo vaakega prepričalo. Najslabši alučaji malokrvnosti, neapanja, nervoznosti, srčne bolezni, živčevja, aladkorna bolezen, krof, mrzlica, oslabelost krvi, ohromelost dušna ali fizična, vodenica, oteklost, blaznost, razne oalabelotti in ,„ , ,, druge bolezni, ki so preštevline, da bi jih mogel imenovati, se ozdravijo na ta način in kadar ne pomaga nol druga atvar več. ' 4 Dalo se vam bo dobro in točno zdravljenje. Jaz zdravim z uspehom vae zastarele bolezni, živčne, krvne, kožne, pri moških in ženakih. Dalje zdrav jaz astmo, katar, oteklost, lelodčne bolezni, lediČne in mehurne bolezni, kilo, horaoroide, oslabelost pri moških in ženskah. Pri zdravljenju rabim najnovejie metode — serum, a Jmporti ranimi zdravili 606, sal varum fas 914 ne-oealvazem, kakor draga najnovejša zdravila. Cene so najnižje v Clevelandu. Zdravljenje pod molčečnostjo. V * M 55" EUCLID AVE. blizu E. 55. ceste, soba 222, a. nad. DOKTOR BAILEY, "špecijalist MI GOVORIMO SLOVENSKO. Uradne ure Id—7 dnevno, nedeljo 10—1. iiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivHiiiiii»iiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiaiiiiiiiinniiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiM»iiiii "POLOVICO ČASA" uporabimo za izdajanje denarja ter se kasneje ponavadi k« Najbolj pametno je prihraniti si malo drobila tn in malo tam ter petem vložiti en ali več dolarjev v to zdravo in zanesljivo podjetje, U plačuje 5 ODST. OBRESTI na hranilne vloge. Obresti Ze pripišejo dvakrat na leto na vloge, ki sa pri nas TRI MESECE, ali več. Kadar ne morete več delati radi staro«ti, ali bolezni, je taka vlog« vaS najboljši prijatelj. Oglasite se pri nas sa nadaljna pojasnila. Slov. Stavbinsko & Posojilno Društvo, 6313 St Clair Ave. ^HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiUHiiiiiwiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim ••- --- — Pozor, Plumbing! Kadarkoli hočete, da se v valil hilah naredi plumbarako delo, se obr nits na svoj eg* rojaka, ki vam nared to v najboljšo sadovoljnoat. Stranišča kopališča, ainke, Itd. Pojdite k svojemu rojaku aajpr vo, predno drugje vprašate. Najetarejl« lugoslovsnski plumber v Clevelandu. NICK DAYIDOVICH ••M ST. CLAIR AVENUE Cleveland, Okie O. S. Princeton 1852-W Rosedale 1828 ROJAKI, ako mislite kupiti hišo all trgovino ali farmo, oglasite se pri nas, da se prepričate o naši točnosti in poštenju v vseh ozirih z našim posredovanjem. MEH, PIKS, STERLE CO. - 6120 St. Clair Ave. Tel. Princeton 515 R ali Princ. 978-W <*73) PRIPOROČILO! KADAR SE SELITE se zanesljivo obrnite na našo tvrdko. Na razpolago imamo pet tonov truck, kakor tudi manjše trucke za vse prilike. Točnost in varnost jamčena. Telefonirajte Bell Roaedale 5300. JOHN U6ENIČNIK, 6303 Glass ave. (Wed Fri Oct.15) MUUUMIUMUMUII O.S. Princ* 245 Bell Randolph 6353-W Jos. Vovk 1129 Addison Rd. Najlepši avtomobil za poroke. Cene nižje kot drugod. Se vam pripotočam. (Mo.Fri) 99*4 ******* ** ****** HIIIimiHHHHHIIIII HIŠA NAPRODAJ za dve družini. 8 sob, elektrika in kopališče. V prijaznem kraju. Proda se radi odhoda iz mesta. 5709 Prosser ave. (81) DOBRO I DOC A GROCERIJA Inmes-nica je naprodaj. Vpraša ae v upravi lista. (x73) V RENT SE DA HIAA, 4 sobe, kopališče, elektrika in plin. Nova hiša. 16108 Shawnee ave. stop 125 Shore Line, Nottingham. (82) POHIŠTVO NAPRODAJ za 4 sobe, 1425 E. 61st St. Vpftšajte med 5 in 8 uro zvečer. ZAHVALA. Obr priliki semnja S. N. Doma se je pokazalo zanimanje za S. N. D. Trgovci kakor privatniki so bili jako požrtvovalni. Na tem mestu se zahvaljujemo vsem za mnogobrojne dobitke, delavcem za trud in pomoč pripripravljanju ter obiskovalcem za poset ter pomoč do dobrega uspeha. Priporočamo se le v nadalje za naklonjenost občinat^ jn se ponovno zahvaljujemo. Odbor direklerija ta kluba SND. (82) PRODAM fflftO na Saranac Rd. za dve družine po 6 sob, zs malo ceno. Plača se takoj samo $800. Poizve se v upravništvu tega lista. PRODAJAM BItO ker sem brez dela ter imam veliko družino. Hiša ima 6 sob in kopališče, Škriljeva streha, elektrika, velika klet. la se v sredi s! Oglasite ae v Mohar & Oblah, , 9206 SUPERIOR AVE. PRVA SLOVENSKA PLUMBERJA Pokličite nas, ako hočete dobro in poceni delo. Cesler 2375 Hemlock 4727-R noxxT xxrf Smehljajoč obraz lahko napravite, ako si ga doma napravite in to vam nudi podružnica Frank Oglarja, ki se nahaja pri dobro znanem rojaku Frank Kunstelnu, poleg Ameriške Domovine. Zakaj bi si ga ne napravili doma? ZA $1.75 LAHKO NAPRAVITE 10 GAL. OKUSNEG^ PIVA, ki bo vam in vašim prijateljem v tej neznosni vročini jako žejo olajšal. V zalogi imamo najboljši hmelj, malt, slador in vse potrebno za varen je piva na vašem domu. Torej ako ste prijatelj okusne pijače — en poskus in vas bo zadovoljil. v Za naročila se vam priporočam že v naprej, znani vam Frank Kunstel, 6117 ST. CLAIR AYE. I ■M A gtiiimiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiNiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiii(iuiiuiuiHiiiiiiiiiHiiii| 1 Naj vam denar dela? Ali vaš denar DELA za vas in ali vam nosi največje dobičke in varnost. Mnogo ljudi da samo V NAJEM svoj denar na male obresti. To pa zato, ker ne vedo KAKO SE INVESTUJE -varno in dobi-čkanosno. Ako hočete špekulirati ne nadlegujte nas. Ako hočete INVESTIRATI, da je vaša glavnica varna in vaša dividenta najmanj 8* na leto vprašajte izdajatelja tega lista ali nam pišite v svojem jeziku za poind informacijo. * HENRY L. DOHERTY AND COMPANY Fareign Language Investor Department HANS RIEG, Manager 12 Pearl Street, New York Podpišite in oddajte danes: Foreign Language Investor Dept. HENRY L. DOHERTY A COMPANY 12 Pearl Street, New York Prosim, da mi pošljete brezplačno vaše pogoje za investirati. zanesljivo dele in pootreibo sa pln»barska in ena-ka dela pek Učite BUDNICK & CO. 6703 ST. CLAIR AVE. S Ime Cesta in No. ........................ Mesto (Ameriška Domovina) r rTilllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUUIIHIIHIIHII At* •I MŠIMMIŠIUMŠŠIšIŠMMItlUMUlIŠŠIMM BILI IN DR. MOJA DILA IN MNOOOATK-VILNt POGREBI SO VAM DOKAZ NAJBOLJ I EGA PODJETJA. PRINCETON 1381