LUBLANSKE
JANN. FRIDRi EGERJA*
Nro. 63*
Lubhna.
Poned?lek tiga t?dna fo j^H tukaj v' Lu-. blanfkim m?fti nove fvetfla ali lampe £0 nozhi pershigatii T? lampe fo po podobi Dutiejfkeh fturjene, vfe ena drugi podobne is ftakla ali glasha. Stare lampe fo V' predm^fta prenefene. Noveh po m?fti je Veliko vezh, kakor je ftareh bilo;' en goO-pod isDuneja je na fe vs^l vfe rasfvitlenje prefkerb^ti proti enim denarju, kakor je s' nafhim m?ftam sglihal; lampe bodo fl^-herno lfto fkusi f^dem simfkih inffzov go* rele vfako nozh bres m^fza.
Dofti
Dofti noviga vlake forte fe govori per naf; al ena noviza fe s'drugo tako krisha, de zhlovek nev?, kaj bi sar?f fposnal, inu kaj sa lash. To pov?m taiftim , katiri bi radi vfe v^delj. Kar fe je sgodilo, je lahko popifati, sato k?r je kratko; kar pa Judje vfe govor?, jnima nobeniga kraja, ne konza.
Dunej Kitnovza,
Od vezh krajov pridejo dobrovolne per-klade sv^ftih podloshnih sa vojfko, katira fhe smiraj na nogah pod oroshjam ftoji.
Dvajfeti v?lki Serpana je v' Prefburgi na Ogerfkim tridefft lepeh hifh inu vezh drugiga majnfhiga naftrefhja pogorelo v'pred-m?ftji.
Tiftim kapitaliftam Dunejfkiga Banco, katiri imajo tridef?t od fto perloshiti notri do defftiga Kofaperfka fe da odlog, de sna« jo fhe 1? notri do konez tiga l^ta to je do sadniga Grudna to fvojo dolshnoft oppra-viti.
Shpania.
Dej v' Algieri je fhpanfkiga Konsula v' jfzho saperel, inu ga nelpufti, dokler fe m« neplazha, kar je njegov predftopnik algier* fki Dej fhpanfkimu Kralu pofodil.
Anglesi imaio pred Cadix fh^ftnajft bark, fhtir fo poflali v* frfdno morje Nel-sonu na pomozhf
Anglesi fo nam vs?li eno fregato bliso Alicante, pravio pa, de verftnfza el Mo-narca je ofem million piafter fr^zhno per-nefla is Amerike,
Shvajz.
Visharji inu sbori fhvajzarfke republike fo preftavili fvoje f?dalfhe; sanaprej bodo {tali v' m^fti Luzern, inu ne vezh v5 A« rau.
Franzoska vojfka v'Shvajzi gr?de bli-shaj proti jutru, to je proti meii per Tiro-lah; ona bo mozhna per p£tdef?t tavshent mosh.
Anglia.
Sh^ft bark is Indie fo pernefle filo blaga, lalitra, popra, pavole, zukra, indigo, aloe, borax, flonokofti, arrak, porzelan, gummi, ingber. She zhakamo na drugeh 33. bark.
N?kaj fhvfdifkeh bark fmo vj^li, kati-re fo franzosam oroshje inu vojfkne potrebe noti le.
Shtir fregate fo fhle franzoski brod Ha-vre ftifkat, inu sap^rat.
Po vfih Pifmah is lrrlanda je' general Cornvallis fkusi fvojo dobroto vfe puntarie sadufhil; femterkje fe fhe vlazhio nekatiri, ropajo ludi inu hifhe; fo kakor tolovaji; al foldatje jih povlot lov?.
Laik--
Lajhko.
Bojvod polfkih foldatov na lafhkim ge* peral Dombrovfki je fhel is Rima fkusi Maj* land v'Pariš obifkat fvojiga deshelaka inu perjatla generala Kofzhiufhko*
General Brune je perfhel is Parisa v*Maj% land ofemnajfti dan v?lki Serpana, vfe de* bflo £l?da, kajsene povela pero?fel od W sharftva v'Parisi, inu kako bode poglihal zisalpinfke glave, katire fe med feboj ne* saftopio , inu vlaka na fvoj malim vodo o* brazha,
"Lord Rriftol angleški fhkof je fkufhal is j?zhe v' Majlandi vjiti, v' kateri she ene m?fze tizhi'; fo ga fpafli, de ozhe fpihniti, inu fo ga foldafhki pravizi isrozhili, On pa ponuja, de bi ga fpuftili proti franzoski* mu generalu Baraguey, inu pravi, de ozhe fam v'London pifati, de bi ga smejali.
Franzosi fo filno dofti ker vi prelili na Bimfkim v' Terracini, kad?r fo tifte prema* gali, katiri fo fe bili zhes franzoske povela med feboj svesali, inu miflili , franzose is Rimfkiga isgnati,
Franzia.
Notri do edendvajfetiga v?lki Serpana ni franzosko Visharftvo v'Parisi fhe nizh osnanilo, kj? bi Bonaparte bil, al kako fe mu godi\
V* Tou-
VTouloni fo fturili eno barko majnUii velikofti, katira fe na ofem d?lov narasen lahko d?ne, inu na vos?h po fuhim prep?-le; morebit miflio take barke v' Egipt pof-lati, de bi jeh potle v' rud^zhe morje pre-pelali,
Vishar Reubel je fhel v'toplize, njega sdravje pravio je fiabo, on ni v'dobri koshi.
Anglesi fizer fhe nifo per Niederlandi inu Hollandi na fnho ftopili, al ftrah fhe ni j?nal; sakaj njih barke srni rej ftoj§ pred franzoskmi brodovmi. Unidanfki ftr^l je bil od morfkeh terdnav, katire fo na angleške barke fir^lale, inu jem na fuho branile. Slafti filni fo anglesi na Hollendarfkih bregovih, zlo lahko fe sna perm^riti, de v' Hoiland prederejo.
Visharji fo Malto pcdvergli pod oblaft armade v' Italji.
Dvajfeti v§lki Travna fo v' Parisi naredili glihanje s' Sli vaj za m , inu fhvajzarji} fo fe fklenili s'franzosmi na bran inu na boj.
Is broda Rofhelle fo fhle d v? fregate* inu nekitere Korvette na morje, one nefe-jo v'Irrland tavshent petdo foldatov puntarjam na pomozh, sraven tudi ftrelno per-pravo inu oroshje.
Skusi Brufsel inu druge kraje marfhi-rajo smirej franzoski fo Ida t je proti sgorni
Rajni,
Rajni, inu proti Mainz. Vshold franzosi mozhno pobarajo. General Haupoult je prejel povele zhes fpodno Rajno ftopiti na iifmfhki- kraj s'vfmi foldatmi, kar jih ima pod fvojim povelam.
Anglia.
Ene novize is Londna pifhejo, de anglesi fo refnizhne pifma dobili, katire neki pravio , general Bonaparte je v' Egiptov-fkim m?fti Alexandria na fuho ftopil.
Dvafto dev^tnajft bark fo is Amerike pernefle eno filo zukra inu drugiga blaga.
Hollendarjam fo nafhi dofti poleti rib vs^li, ravno kader fo domu fhli is lova v' Grenlandi.
Tri verftnize inu tri fregate hit? na po-mozh S. Viuzentu pred Kadix, katiri nima vezh ku dvajfet bark; p^tnajft jeh je oddal Nelsouu v'fr§dno morje.
Nemfhkn.
Nemzi fo v' Raftadti fklenili 17. dan velki Travna: de franzosam na vfe raslozhik damo, karkol k5 miru pomagati more pervo-limo, deflih fmo she dofti febi od ferza od-tergali, inu jim sa mirni ofler dali, pervo-limo fhe dalaj s' bolezhino nafhiga ferza, de bo terdnava Erenbreitftein pofklenenim miru poderta, vendertako inu nizh drugazhi,
t
ile naproti tudi franzosi vfe terdnave, kar jeh na tim kraji v'peft^h imajo, poderejo, inu poderte Nfinzam nasaj dajo, to je Kehl, Kafsel, fhanzo Mars, Peterau, inu fe odpovejo vfem pravizam na vfe, kar tim kraji zholnarfke ftruge leshi. K?r pa mi E-renbreitftein kakor nafho narbolfhi brambo podreti per volimo, fe tudi fpodobi, de franzosi to terdnavo oblagati j?najo, inu lu-d?m tf doline pod maltam dufhek ftur?, de J bodo shivesh kupit fhli.
Dvajfeti dan fo franzosi na hiter odgovor perganali, s'shuganjam, de samuda bo N^mzam fhkodo pern^fla.
Na to jim jezefarfki minifter graf Met-ternih popr?d popifani odgovor dal, inu ponudil , to, kar fo N^mzi dovolili na en sadni konez, 21. dan v?lki Serpana. Drugi dan, to je dvaindvajfeti fo franzosi odpifa-11 r mi fe nemoremo po nobeni z?ni nato sa-itopiti, kar N^mzi ponujate, ampak ofta-nemo per nafhi enkrat povedani voli, dru~ gazhi nemoremo biti mir. Tedaj hitro nam odgovorite, kar fmo sh£ v' poprejfhnih gli-hanjah im^ti otli, fizer ii bodete fhkode farni krivi.
Franzosov smirej vezh h'Rajni perbaja, vifhi general zhes vfo vojfko je Joubert ( Shuber) on inifli is Mainza na ta kraj v* Kriedberg fvoj poglavitni kvartifr preftavi-ti. Franzosi na tim kraji smiram dalaj rie-
jo; general Championet je pollavil fvoj kvartier v' Homburg tri mile od Frankfur-ta, povlot po nemfhkeh deshelah, kodac leshe* fo franzosi vojfkno naklado terjati Sazh?li»
Mffto Mainz narvezh terpf, nova via sba davkov pod franzosam je kriva, de vfe deshele , kar fo jeh uni kraj Rajne pol^d-li, milo sdihujejo. Sakaj i) Sleherni d^lo-vez, kupeZ* branovez* inu periza more pifano pravizo dobiri inu od nje plazhati po tri libre, pO pftnajft* po dvajfet liber, li-zer fe nefme ganiti. 2) Sleherni je mogel zeniti fvoje gruiite po pravizi, ako bi premalo ženil» ima republika pravizo, po njegovi zeni gruut od njega kupiti. Kar je z?-na i more dajati davka po eden al dva od fto* 3) Katiri ima hifho j more plazhati pet od ito, kar zhinsha nefe; tudi fam gofpodarod fvojiga laftniga prebivalfha, kar fe namrezh fposna, de bi zhinsha neflo, ako] bi goftovi notri bili.
Per meni vendajavzi teh noviz na Polanah Nro. 3. fe dobi naprodaj Mala Prati-ka sa perhodno leto 1799. ona je majhena* fe lahko v'arshati nofi * na fledni dan jt en Svetnik sapifan, sraveii je vezh l^piga branja, inu ena pefern ali pravlovza. K^r je sraven tiga dober kup j le vfim perporo-* zhi, de naj jo kupio, jih nebode grevalo; sakaj ta pratika je filno perpravna sa perfe-bi nofiti.