The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do emagel GLASILO SLOV. K ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI, ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four, Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 1 CHICAGO, ILL., SREDA, 3. JANUARJA — WEDNESDAY, JANUARY 3, 1934 LETNIK (VOL.) XLIII Zaupanje vlade ob novem letu-Katastrofa v Los Angeles ROOSEVELTOV KABINET JE PREPRIČAN, DA OPOZICIJA V KONGRESU NE BO PRIŠLA DO MOČI, IN DA SE BO TOREJ NEMOTENO IZVAJAL NADALJNJI OBNOVITVENI PROGRAM, KI IMA PRIVESTI DEŽELO DO PROSPERITETE. Washington, D. C. — Člani Rooseveltove vlade, kakor predsednik sam, so dovolj previdni, da se zdaj ob novem letu ne u dajo skušnjavi, da bi prevzeli vlogo preroka in za bodoče leto napovedali samo rožnato bodočnost. Iz njih delovanja in obnašanja pa se vidi, da so polni zaupanja, da se bo izboljšanje, katero se je pričelo opažati letos, čimdalje znatnejše in očitnejše pojavljalo. Predsednik kaže to pričakovanje v boljše čase na in-direkten način, namreč tako, da je poln zaupanja v svojo moč, da se mu ne bodo stavile na njegovo pot nepremagljive ovire in da bo torej lahko nemoteno na-daljeval s svojimi načrti, o katerih je prepričan, da bodo privedli deželo nazaj na gladko cesto. Na Novega leta dan je sklical Roosevelt voditelje različnih strank na konferenco v Beli hišo, da se razgovori z njimi in jim razloži nadaljnji svoj program. Velika razlika med njim in prejšnjimi predsedniki v tem oziru je ta, ker prejšnji predsedniki so sklicali tako konferenco več dni pred otvoritvijo zasedanja kongresa, da so z voditelji strank nato slavili dekvri načrt. Roosevelt je pa ravnal ravno obratno: Najprej je sestavil in obdelal svoje načrte in nato šele sklical voditelje, ter jih tako postavil takorekoč pred gotovo dejstvo. Razvidi se iz tega, da predsednik niti najmanj ne dvomi, da bo v kongresu, ki se sestane to sredo, imel za seboj pretežno večino članov. Republikanska manjšina se mu sicer utegne postaviti od časa do časa po robu, vendar pa, kakor so se nje voditelji izrazili, v glavnem ne nameravajo ovirati Rooseveltovega delovnega programa. Svoje pro-tivnost, kakor se sliši, bodo pokazali le tedaj, ako bi se skušali sprejeti zakoni, ki bi utegnili postaviti na glavo sedanjo vladno obliko. Tudi med demokiati se bodo naile osebnosti, ki se ne bodo popolnoma strinjale z Roo-seveltom- To bodo v prvi vrsti stari konservativci iz Al Smith-ove šole, ki se utegnejo ob prilikah združiti z republikanci. Predsednik pa se tako neomajno zanaša na svojo popularnost med ljudstvom, da je prepričan, da se ta opozicija ne bo upala biti preveč glasna. -o- GANGSTERJA PRIME VLADA ZA DAVKE Chicago, 111. — Eden bivših vodij tukajšnjih gangsterjev, Terry Druggan, ki sedi točas-no v Atlanta kaznilnici, kamor je obsojen na dve leti in pol zaradi sleparstva z dohodninskimi davki, bo moral ponovno pred sodišče zaradi enake obdolžbe. Pravništvo Zed. držav namreč objavlja, da se bo proti Drugganu podvzelo postopanje, da bo moi'al plačati zaostale davke za leta 1922, 1923 in 1924, katerih svota s kaznimi in obrestmi vred znaša $600,000. USODNA POVODEN] Celo mesto Los Angeles z okolico vred stoji pod vodo. — Deževje v gorah povzročilo katostrofo. Los Angeles, Cal. — Okrog 40 oseb je prišlo ob življenje, na tisoče drugih pa je ostalo brez strehe po katastrofalni povodnji, katera je na Novega leta dan zadela tukajšnje mesto in okoHco. Obstoja pa strah, da bo urodna nesreča zahtevala še več nadaljnjih smrtnih žrtev, kajti pogrešanih je število oseb, ki so utegnile najti konec v valovih. V ponedeljek zjutraj se je pričelo. Vsled silovitega deževja vi okoliškem gorovju, kakoršnega se še ne pomni, so pričeli nositi hudourniki ogromne množine vode proti tukajšnjemu mestu in so ga v par urah docela poplavili. Celo mesto stoji pod vodo; ponekod je dosegla njena višina do deset čevljev. Trgovski del mesta sliči jezeru. Vsaka mestna ulica pa je nekak hudournik za se. Tukajšnja Los Angeles reka, ki je bila skozi celo leto skoraj suha, pa je postala pravi veletok. Dasi je bilo mesto samo nepopisno prizadeto, vendar se pa njega nesreča ne more primerjati z okolico, ki je še znatno bolj trpela. Vsled valovja je bil ukinjen ves promet in vlaki se morajo ustavljati 15 milj pred mestom. Do ponedeljka večera se sploh ni moglo dobiti nikakih zanesljivih poročil iz prizadetih krajev, kajti potrgane so bile brzojavne in telefonske žice. Katastrofa je nastopila nad vse nepričakovano. Prebivalstvo je v najboljšem razpoloženju pričakovalo nastopa Novega leta in ni najmanje slutilo, kaj mu utegne prinesti silovito deževje. Kmalu po polnoči pa je izgledalo, kakor bi se odprle zatvornice v gorah: Ogromno valovje, ponekod do 25 čevljev visoko, je pričelo hrumeti v dolino, odnaša LITVINOV PRI SVOJI DRUŽINI Slika kaže sovjetskrga komisarja za zunanje zadeve, Maksa Litvinova, ko po uspešnem obisku v Ameriki zepet uživa na svojem domu v IV oskvi domače veselje v krogu svoje rodbine, žene, sina in hčere. W00DIN RESIGNIRAL Z Novim letom nastopil novi zakladniški tajnik. —o— Washington, D. C. — S 1. januarjem se je dosedanji tajnik zakladniškega departmen-ta, Wm. H. Woodin, popolnoma umaknil iz tega urada, ki ga že ni opravljal dober mesec dni. Na njegovo mesto je bil na Novega leta dan zaprisežen dosedanji začasni zakladniški načelnik, H. Morgenthau. — Woodinova resignacija se je pričakovala že dallje časa in jo je v resnici podal že 13. decembra. Sprejel jo je predsednik s svojim pismom 20. decembra. — Kakor se je govorilo, se Woodin ni mogel popolnoma uživeti v kolosalne iz-premembe, ki jih je 'new deal' privedel v vlado, in ker ni hotel preveč nasprotovati predsedniku, je raje odstopil. -o- INSULL BO MORAL BREZPOGOJNO ITI Pariz, Francija. — Kakor se KR1ŽEMSVETA — Barcelona, lani j a. — Bi,vsi župan tukaj?;!,-/-«;, j.......L..., Luis Companys, je bil preteklo nedeljo izvoljen predsednikom avtonomne province Katalonije. S tem je dobil mesto, ki je bilo izpraznjeno po smrti prejšnjega predsednika Macia. — Turin, Italija. — Na ječo 25 let je bil obsojen M. S. Me-righi, kateremu se je dokazalo, da je potom poŠte poslal tekom zadnjih deset let 38 bomb in je enako število oseb tudi ranil. Sodnik je ožigosal obsojenca kot najzlobnejšega človeka v Italiji. — Bukarešta, Rumunija. — V tukajšnji državi vlada obsedno stanje. Vsa javna zborovanja in obhodi so prepovedani. Izdana je zapoved, da morajo vsi civilisti izročiti svoje orožje, ki ga lastujejo. — Umor premijerja Duca je privedel do teh strogih odredb. -o- BARE NISO ZA ŽENSKE, PRAVI ŽUPAN Chicago, 111. Dočim je joč pred seboj vse, kar je do- v Parizu, ne bo Samuelu Insul- je izrazil grški zunanji mini-'bilo pitje pri bari v salunu ster D. Maximos, ki je točasno pred prohibicijsko dobo neka- seglo- KONTROLA KONGRESA NAD VLADO Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je objavil neki novi načrt, po katerem naj bi kongres imel nadzorovanje nad eksekutivno panogo vlade skozi celo leto, tudi tedaj, ko bo kongres na počitnicah. To se ima izvesti na ta način, da se ustanovita dva odbora, eden poslanske zbornice in drugi se-natske, katera bi stalno ostala v Washingtonu. Naloga teh odborov bi bila, da pazita na delovanje vlade in odkrijeta vsako nerednost takoj, ko se dogodi, in ne šele po mesecih ali letih, in da se taka nerednost ali korupcija tudi takoj kaznuje. Predsednik ima s tem načrtom očividno namen, da se reši odgovornosti za kak škandal, ki ga je zakrivil kak podrejeni član vlade. lu noben priziv pomagal preprečiti njegovo deportacijo iz Grčije. Insuliu je bilo namreč od grške vlade ukazano, da °ra zapustiti deželo najkasneje 31. januarja. Insull pa namerava napraviti priliv na državni svet, ki se bo v ta namen sestal 19. januarja. Vlada pa bo deportirala Insirlla ne glede na to, kako se bo izrekel ta svet, je dejal Maximos, četudi s tem bržkone ne bo ugodila javnemu mnenju, kateremu je Insull in njegov denar dobrodošel. ka predpravica samo za moške in še žensk tamkaj sploh ni videlo, je zdaj v tem oziru popolnoma drugače. Ženske so vdrle v to "svetišče" moškega spola in obiskujejo salune in pijejo pri bari enako kakor moški. Tukajšnjemu županu Kellyju to ne ugaja, češ, da se za žensko ne spodobi, da bi se pri bari mešala med pijance, in izrazil se je pretekli teden, da bo mestnemu odboru stavil predlog, naj se sprejme odredba, s katero bo ženskam prepovedano, sedeti ali stati pri barah. ZNIŽANJE UVOZA Uvoz v Francijo znižan za tri četrtine. —o— Pariz, Francija. — S 1. januarjem je stopila v veljavo vladna odredba, ki znižuje uvoz blaga iz tujezemstva za celih 75 odstotkov. S tem je občutno prizadeta ameriška izvozna trgovina. Namen vlade ni toliko, da v resnici ustavi skoraj ves uvoz, marveč s tem hoče dobiti bol.j trdno podlago za carinska pogajanja z državami, katere kupujejo svoje blago v Frači j i, in torej dati tem državam prednost pri u- VOZilT. -o- NOVO SLOVENSKO PODJETJE Chicago, 111. — Tukajšnja slovenska naselbina bo dobila novo domače podjetje. Koncem prihodnjega tedna otvori namreč naš rojak Mr. John Cemažar pekarijo, in sicer na 1928 W. Cermak Rd. Novo podjetje se priporoča rojakom v naklonjenost. Obljublja, da jih bo v vsakem oziru zadovoljilo. Citatelji se opozarjajo na tozadevni oglas v današnji izdaji lista. -o- PORAST PREBIVALSTVA CHICAGE Chicago, 111. — Kljub temu, da se je vsled brezposelnosti mnogo tukajšnjega prebivalstva izselilo na deželo, ima vendar mesto zaznamovati lep porast v številu prebivalstva, namreč celih 53,000 tekom leta 1933. Na ta način živi zdaj v Chicagi ljudi okrog tri milijone 575,000. Iz Jug&$!airi!e. RAZBOJNIŠKI VLOM V TRDI NOČI NA VRANSKEM, KJER SO ROPARJI MUČILI STAREGA GOSPODARJA IN NJEGOVEGA HLAPCA. — VELIKI SNEŽENI ZAMETI V BOSNI. — SMRTNA KOSA IN DRUGO. Brezuspešen roparski vlom Vransko, 11. dec. — Na hribu v Zahomcu pri Vranskem ima v samoti svojo domačijo 65-letni Matija Sevnik, neože-njen, ki ima pri sebi le 55-let-nega hlapca Franceta Haceta. — Kakor po navadi sta šla preteklo .soboto h počitku, ko je hlapec, ki še ni zaspal, začul nenavaden ropot in zbudil gospodarja, ki je pa rnislfl, da so le mačke. Kar naenkrat pa tiderejo v hišo štiri maskirane osebe, katerih eden z električno lučjo in s samokresom zbudi hlapca in ga vpraša kje je "gazda." V strahu je ta pokazal z roko na posteljo za pečjo, razbojnik mu pa v hipu vlovi roke in ga s pomočjo še enega razbojnika potisne na posteljo ter m uzveze roke z vrvjo. Nato se trije drugi razbojniki vržejo -••ilf.vj,' c"'\ 'lil-::' j£f8 takoj zvežejo in vržejo spet na posteljo. Med neusmiljenim pretepavanjem po obrazu in hrbtu, so roparji zahtevali od gjspodarja, da jim mora pokazati prostor, kjer ima shranjen denar. Gospodar je' pričel krvaveti iz ust in nosa. Roparji pa so še huje navalili na njega in mu grozili s smrtjo, ako jim ne pokaže in izroči vsega svojega denarja. Ta jim je končno odgovoril, da nima doma nikakega denarja razen zneska 30 Din, ki je v hišici, skozi katero so že preje roparji udrli v poslopje. Ker so roparji mislili, da ima gospodar shranjenega tam več denarja, so ga prisilili, da je vstal, mu preje roke še trdneje privezali na hrbet in ga peljali oblečenega v srajci in spodnjih hlačah, v hišico. Tam so ga ponovno suvali in pretepavali ter zahtevali '.»d njega, da jim pokaže denar. Pri tem je pa Sevnik že zapazil, da so pri vlomu v to hišico roparji že preje našli mošnjiček v brskala tam vse predmete in iskala denar. Vse žito so prevrgli, moko iz mehov izsuli, a denarja nikjer. Končno se oba roparja vrneta v hišo, kjer so skupno vsi štirje pričeli zopet obdelovati hlapca in gospodarja. Ker sta ta dva pričela kričati, so jima zamašili z domačimi prti usta. Po hiši so roparji zopet nadaljevali z preiskavo. Ko kljub vsemu iskanju niso našli denarja, so postali roparji še bolj divji. V omari so našli dolg kuhinjski nož. S tem nožem je eden roparjev ponovno skočil nad gospodarja in mu grozil ? smrtjo, če ne pove, kje imn denar. Nastavil mu je nož na grlo in mu rekel: "Vidiš, tako ti prerežem grlo, če mi ne poveš, kje imaš denar." Sevnik je nato odgovoril: "Denar sem res imel, a ga nimam več. Prejo] sem ga za prodani hmelj, a Sem ga že odnesel v posojilnico." Ves napad ;e trajal od polnoči do deset minut po eni uri. Končno so se roparji posloviili s tem da so posebno hlapcu zagrozili, da se kmalu vrnejo, ako bo le črhnil o tem,dogodku. -o- Dedek bo izpuščen Kakor poročajo sedaj iz Ljubljane, bo inžen.jer Dedek, katerega so Italijani vjeli ko se je odpravljal čez Postojno na Su-šak vodit dela, kar je bilo že na tem mestu objavljeno, kmalu izpuščen na svobodo. Obtožili so ga namreč, da je vohunil v prid Jugoslavije, pa se je to izkazalo kot neresnično. -o-- !starosti 92 let. rniiiiiiiiiiiimiiiniiiiiimiiiiiiiuiiinii initiMiiiriiiriirnniinTinniiuiiiiniiirimiiiunmnimiiiiiiniuiiimiiiiiiiiiiniT' Blagoslovljeno in srečno novo leto 1934 prav iskreno voščVfn želi vsem cenjenim delničarjem, zastopnikom, sotrudnikom, naročnikom, vsem. prijateljem in somišljenikom, UREDNIŠTVO IN UPRAVA "AMER. SLOVENCA". unllqlllinlHl)lliriuimmi»tnHMinHi,imimiimiMMiiui,iiinin>ni^ Abrahama je videl Profesor Dr. Trdan, ki je znan ameriškim Slovencem iz časa objavljenih Grdinatovih utisov iz Domovine, je 11. dec. obhajal svojo 50 letnico rojstva. Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Albina Dolničarjeva, rojena Steigman. — V Cerknici je umrl Janez Mikše, dolgoletni odbornik on-dotne hranilnice in posojilnice. —V Šmarjeti pri Rimskih top-katerem je imel je umrla Jera Ivokalj, tri kovače, mošnjiček pa pustili |™duČitelje™ vdova v visoki na mizi. V sobi je bilo vse pre-1 metano in prebrskano. Pri na-daljni preiskavi so našli roparji tem tudi ključe do drugih gospodarskih prostorov. Na zahtevo, jim je moral Sevnik razložiti posamezne ključe in pokazati, katere prostore odpira posamezni ključ. Pri tem so se vsi štirje, to je trije roparji in Sevnik približevali izhodu iz poslopja. Zadnji ropar pa .j,< •/. revolverjem v roki stražil v hiši hlapca in mu frozil s smrt;<_■. če se le gane. • Ko je gospodar prišel do vrat in jih odprl, se je hotel rešiti in roparjem uteči. Skočil je iz hiše in tekel po snegu nekaj korakov v smeri proti bližnjemu gozdu. Roparji pa hitro za njim, ga seveda tstkoj dohitijo, vržejo na tla in pričnejo vnovič biti po njem. V tem tepežu je Sevnik zgubil rpodnje hlače, tako da je moral v mrzli noči ležati v snegu v sami srajci. Eden roparjev ga je tedaj odpeljal v sobo, druga I dva sta pa šla v kaščo in pre-! Izšel je KOLEDAR AVE MARIA za leto 1934. Bogato ilustrovan in zanimiv po vsebini■ Naročniki Are Maria ga dobijo kot redno izdajo Ave Marije za januar. Za nenaročnike pa stane 50 centov AVE MARIA BOX 608. LEMONT, ILLINOIS r &u m ž 'AMERIKANSKI SLOVENEC' ........ ii II i Sreda 3. januar i a 198 1 |^MERIKANSKI SLOVENEC |Kcd in najstarejši slovenahi Bati««*) Ust v Ameriki, HP KTatanoTljen let« 1M1. f Iihaja vsak dan razum nedelj, poae-Btljkov in dnevov po praznikih. t Izdaja In tUkmi | EDINOST PUBLISHING CO. f Naslov uredništva in oprav«: 1849 W. Cermak Rd.f Chicago Jclefon: CANAL 5544 Sli f n Naročnin«: .$5.00 . 2.50 _ 1.30 E« celo leto----- V« pol leta--------- ta četrt leta----------- Za Chicago. Kanado In Evropo: E» celo leto----—$6 00 K« pol leta-------3.00 Za četrt leta-------1-75 The first and the Oldest Slovene Newspaper »» America. Established mi, Issued daily, «xcept Sunday, Monday «nd the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication offic«: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year----- For half a year —----- For three months 1---- Chicago, Canada and Europe: For one year______$6.00 For half a year______3.00 For three months-------1.75 boljše dobe. Dal Bog, da pride čimprej in prinese svetu svoje izboljšanje. Srečno novo leto! Nobene stranke ni mogoče tako lahko razbiti nego takšno, ki jo je stvoril razum: muhe narave niso tako minljive kakor mojstrovine umetnosti. V vseh umetnostih slika umetnik samo svojo dušo; naj bo njegovo delo po vnanjosti kakršnosibodi, po duhu je vedno njegov sodobnik. bi Dolga je pot do preproste človeške dobrote. Iz strahu, da veljali za neumnega, mnogi odločno tajijo, da bi bili dobri. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Novo leto ZASTOPNIK IZ STRABANE PIŠE Strabane, Pa. Dolžnost me veže, da se potom našega lista zahvalim vsem, ki so mi pomagali v moji kampanji in so me izvolili za Township supervisor j a, kateri Urad sem sprejel 4. dec. S tem, da to objavim, bodo tudi moji 'Že zopet smo v ndVem letu ! Že zopet si voščimo Zemljani,prijatelji vedeli, da sem spet v fcrečno, zdravo in zadovoljno novo leto! Na milijonih in mili- j istem uradov kakor sem bi! gonih jezikih se pojavljajo ta novoletna voščila in pozdravi. jpre(j nekaj 1'eti. Sicer so o tem Kaj je novo leto? Nič drugega kakor del novega bodoče- v dr-ugj ]iHti porGča'M, vendar ga časa, v katerega stopamo, ko poteče doba enega časa, dolo- naj by ge tukaj omenjeno. — Ičenega v dobi enega leta. Sekunde, minute, ure, dnevi, tedni, Kar se tiče g.lede dela, bom pa meseci in leto so mere, s katerimi ljudje merimo čas. Najdalj-, ž| por0Čal Se(laj §e ne mo-mera za čas je leto in po dobi enega leta je razdeljeno do, m veliko> ker sem> kakor bi •malega vse človeško poslovanje. Navadno se delajo pogodbe L^ ge »greenhorn", ker sem vse razne namene, za eno ali toliko in toliko let. Vsa ura|-jgele sprejel urad. Kakor hitro na poslovanja, fiskalni računi se začenjajo z letom in se ob za- bo pa je mogogfe, bom sporočil KAJ BO V DETROITU V NEDELJO 7. JAN. Detroit. Mich. V nedeljo 7. j an. bomo tukaj praznovali, oziroma bodo praz novale članice desetletni obstoj društva Marije Pomagaj štev. 176 KSKJ. To je prvo slovensko katoliško društvo v De-troitu. Veličastna proslava desetletnega jubileja se bo vršila v dvorani cerkve sv. Jnneza Vianeja no 12. streetu in Genova in sicer bo začetek žj itruj s KAJ PIŠE NAROČNICA IZ KANSASA Fredonia, Kans. Spoštovani g. urednik. — Čeravno mi naročnina poteče šele koncem meseca februarja, vseeno obnovim naročnino za list sedaj pred novim letom, ker sedaj glasovi več veljajo, kakor pa po novem letu. Glasove pa prosim prištejte Mrs. Meglen v Pueblo, Colorado, ker je ona iz Dobrega polja doma, kakor sem jaz in bi rada videla, da bi ona zmagala v sedanji kampanji in da bi šla na obisk v stari kraj. In če poj-de, mi prav gotovo prinese za spomin pipec, zato se ji prav lepo priporočam. Niso sedaj ravno za agitacijo, pa tudi ne zdrževati. Vendar nam je katolr jaz do sorojakov s prošnjo, da : podpirajo ta katoliški dnevnik, i Naj Amerikanski Slovenec prihaja v vsako katoliško hišo. Tako nekako je č- g. misijonar povedal in se nato od nas poslovil. I Ko bom enkrat po praznikih obiskala vaše hiše, vas prosim, da si naročite ta list vsaj za pol leta, če ne morete več. Prosim vas, da to napravite, ker s tem napravite veliko dobro delo, če podpirate katoliški list A- _ _ merikanski Slovenec. Le pomisli- „ , __ .. . , , ,.v. I te na tiste, ki ne slišijo božje be- m sole. Ko pridejo zopet boljši v ljubem materinem jeziku, in Tako se agitira! Iz zapa-Ja nam je pisal nedolgo temu naročnik našega lista: "Enega novega naročnika Vam pošiljam. Celo leto sem ga nadlegoval, zdaj se je pa omehčal in naročil list." Tako se agitira! Dober vojak 'naskakuje trdnjavo, dokler je ne zavzame. Bodimo v tej kampanji taki junaki vsi prijatelji in somišljeniki "Am. Slovenca"! »časi bomo s ponosom zrli na naše kef ninmjo svojih duhovnikov i delo, na našo zmago Ce pa pu- ne župnij. Koliko za take dela in jstimo da nam to propade, je s vglik misijonar je za take . v tem končano in uničeno vse nase j ravll0 katoliški dnevnik Ameri-dobri časi I dosedanje delo, vse naše doseda-, ^^ slovenec> ker eitajo taki tudi ne za list nje žrtve. ! y (j61 govor. Pa tudi koliko drugih do- ~ , . njem vsaki teden lep cerkven Zastopniki in zastopnice. Ce j pa tu(U koliko drugih do_ ski list neobhodno potreben. Za- ste desetkrat potrkali na vrata brih in podučljivih stvari je rav- to se moramo vsi žrtvovati in z brez uspeha, potrkajte še enaj-l _ v nmmimim listu. Pomasai- združenimi močmi iti na delo, pa stič, gotovo se vam bodo odprla, bo šlo. Vsi stari naročniki obno- ker so že taki časi, da le s silo se vite naročnino, in kolikor je le'da kaj doseči. — Ko sem bila mogoče, pridobite listu še kake- zadnjič v naši tukajšnji šoli, je ga novega naročnika. Delajmo za učitel povedal šaljivo zgodbo naš list, ki nam ohranjuje in u-1 dveh mačk, ki so po nesreči pa-trjuje vero, ki nam je potrebna die v veliko posodo smetane. Ena tem, ki me sprašujejo glede zaposlitve. Bom' že gledal na to. da bom kolikor mogoče pomagal in gledal na to, da za dovolim vas, dragi volilci, ki ste me izvolili v ta urad, za kar se vam prav lepo zahvaljujem za oddane glasove zame, kakor tudi, da ste izvolili Mr. Anthony F. Bevca za davčnega ko- 3vljučk,u' leta končujejo. Odtod, ker je začetek leta važen čas in ker takrat začenjamo nove načrte, je moralo priti v navado, da si ljudje ob začetku novega leta voščimo srečo in zdravje. Lepa je ta navada in zato jo človeštvo ohranja. Saj je ni dobe, v kateri bi Človeštvo med seboj izkazovalo bolj dobro voljo kakor baš ob jnovem letu. Koliko teh novoletnih voščil pride res iz iskrenih in prijateljskih src? Koliko teh pa pride samo iz navade, samo z jezika, v tej novoletni sezoni? Tega ni mogoče pogoditi, ker v človeška srca vidi le Bog. Pa pustimo to plat in se ozrimo rajši! jektorja, in Mr. John Kmeta za lia solnčno plat te prelepe novoletne sezone. ^olskega nadzornika, tako da Ali se ne zdi vam 'drf'vtftskozi od Božiča, ko obhajamo fsrno sedaj tukaj vsi Slovenci, ki fepomin rojstva Gospodovega, pa semkaj v novoletno sezono,;smo dobili večino glasov. Po-diha iz l judi do ljudi neka močnejša, neka bolj krščanska sim-, trudili se bomo, da bomo delo-patija kakor pa v katerikoli drugi letni sezoni? O, vsak to vali za korist našega naroda v opazi' saj ne srečate skoro nikogar, ki bi vam ne voščil veselih North Strabane. praznikov in srečno novo leto. Neka posebna privlačna in ta-j Sedaj naj pa še omenim »teko mila poezija diha iz te sezone, da Človeka, hoče že ali noče, de kampanje za naš list Amer. osvoji, ga dvigne in odnese seboj, kakor odnese velefok vse, na kar zadene, ko prestopi svoje bregove. Srečno novo leto! Dal Bog, da bi res srečno bilo! Za vse, v kolikor mogoče, in ne za samo nekatere! Dal Bog, da bi začeli novo leto tudi oini, v katerih rokah se nahaja usoda sveta, cd katerih zavisi usoda in sreča nižjih slojev — zlasti delovnih ljudi. Dal Bog, da bi-tudi oni, ki so doslej oboževali le zlato tele — mamon — in istega grabili in kopičili pod svojo kontrolo, začeli novo leto, pravičnejše leto, ter da bi začeli upoštevati tudi vrednost človeka s krščanskega stališča in ne samo z golega materialnega m profitarskega stališča. O, da bi božična in novoletna poezija osvojila vsa srca. bogatih in revnih. Tedaj bi nastala Človeška družba res ena sama božja družina, živeča v medsebojni ljubezni in v medse-,'svoje glasove poklonili kakemu bojnem spoštovanju. Takrat bi bila novoletna voščila res| kandidatu iz druge naselbine, iskrena in prisrčna — prihajala bi res od srca. S temi željami naprej v svet. To naj postane splošni socialni evangelij vseh ljudi, ki naj prekvasi človeška srca in kmalu bo na svetu drugače kakor je. Srečno novo leto iskreno želi tudi "Amer. Slovenec" vsem dvojim dragim naročnikom, zastopnikom, prijateljem in somišljenikom! Dal Bog, da bi se v novem letu razmere spremenile in da bi svet tudi na polju gospodarstva in dela začel novo boljše leto, da bi delavske družine prišle zopet do svojega kruha in obstanka, do katerega so upravičene. Ce Znamenja ne, varajo, se pojavljajo na obzorju že novi jutranji žarki nove'naše delovanje."—Rev. Čeme. sv. mašo, katera Se bo darova la za vse pokojne ustanov;-, i ke društva; rri kateri bo prisotnih več gkiuiih uradnikov O • eni uri popoldne je slovesen banket pri katerem govore promi-nentni govorniki. Točno ob 5 uri popoldne se prične jako zanimiva in smešna dramatična igra, kakoršne slovenski Detroit še ni videl. V igri sodeluje 13 igralcev in igralk in sicer; Miki;: 'i Mlakar krčmar in posestnik, — (Joseph Ba-hor.) Neža njegova žena, — (Alice Verbec iz Jolieta) Marko, njun sin (Michael'Plautz), Marijana Koss, dekla pri Mlakarju (Angela Elenich), Anica Bizjak, siroma pri Mlakarju, — (Izabela Lamersol.) Šimen Grozni, kmet. — (John Srebrnak.) Miha Gašperon premožen kmet, (Charles Prazen), Luka Ga- za naše zveličan je. Nebeško kraljestvo, pa si je treba pridobiti s silo, tako se s silo boj u jmo tudi za obstanek katoliškega lista A-merikanski Slovenec. Ne imejmo katoliški časopis za zadnjo stvar na svetu, ki ga plačamo, oziroma si ga naročimo le tedaj, ko imamo preveč denarja za druge manj potrebne reči, ko takore-koč ne vemo kam z njim. Porabljaj mo silo in o pravem času pla-čujmo, oziroma ponovimo svoje naročnino za katoliški list, ker so sedaj težki časi in nam je list neobhodno potreben, da ohrani mo našemu narodu v Ameriki sveto vero. Da bomo laglje spla-čevali naročnino, denimo vsaki delovni dan skozi 200 dni po 2c na stran (v šparovček), naslednjih 100 dni pa samo po lc vsaki delavni dan, ob nedeljah in praznikih pa nič, ker ne delamo. Tako bomo imeli ob letu $5.00, s katerimi bomo lahko plačali naročnino za Amerikanski Slovenec- Naredimo ta trdni sklep sedaj ob novem letu in ga trdno držimo, pa ne bo nobenega po- izmed njih je bila tako lena in nemarna, da je v smetani utonila. Druga se je pa na vsak način hotela rešiti. Začela je na vso moč drveti okoli po posodi, da bi si kako pomagala ven. Ko je tako tekala, se je smetana tako preobrazila, v surovo maslo, na katerega je mačka stopila in ko je bila na trdni podlagi, se je z lahkoto pognala iz posode ter se tako rešila, ona lena je pa žalostno poginila. Tako bo z vsakim, ki si v nevarnosti noče sam pomagati in ne napne vseh svojih sil- — Poslušaj mo tedaj glas naših izkušenih mož, delajmo in poma-kajmo vsi, ko se gre za ohranitev našega katoliškega dnevnika Amerikanskega Slovenca. Delajmo in trudimo se, kar se da. Cim hujši je boj, tem slajša je potem zmaga. — Prav veliko sreče voščim vsem v novem letu. Ivana Bambič. Slovenec, ki je sedaj razpisana. — Koledarje Amer. Slovenci sem dobil in prosim, da naročniki v naši naselbini malo potrpi j o-, če ne bom mogel vseh takcj obiskati. Bom že poskusil, kar bo v moji moči, da dobe koledar če le mogoče vsi še pred prazniki. — Ker smo ravno pri kampanji za list, kakor je ravno omenjeno, bi vas rad vprašal, ali 'bomo imeli svojega kandidata, ali bomo To malo premislite. Ce bi morda katerega veselilo, da bi kandidiral v tej kampanji, se naj kar oglasi. Mihael Ttimaic, zast. " 'Amer. Slovenec' je barometer našega verskega in narodnega gibanja. Kaže nam l-ast ali padec, kakor že nanese ber, godec (Frank Wrašček), manjkanja. Z gotovostjo rečem, Ivan Mencej, sodni svetnik da se to lahko napravi v 90 slu-(Štefan Potočnik), Primož Re- čajih izmed 100. Ce pa res ni mo-pič, kancelist (Franc Svete iz goče l^hko, pa dajmo s silo, ka-Johnstowna), Peter Muha, vpo- kor potapljač, ki si s silo poma-kočen orožnik, upravitelj dr-Iga, da se vzdrži nad vodo, dokler žavnega pravdništva (John mine nevarnost, ali kakor hribo-Plautz), Andrej Smola, nota • lazeč, ki ne premišlja naporov, (Joseph Srebrnak), Dr. Janko ko hoče na visoko goro, ampak Stanič, odvetnik (Thomas Kau-jima vprt pogled samo na vrhu, shek). j ne meneč se za težave. Zenska- Ti igralci nam bodo igrali in mati, v kritičnem stanu, kadar je prav gotovo je, da bo predsta-j najhujše, takrat mora napeti vse va, ki bo trajala cele tri ure prav sile, da se reši. Uporabljajmo izvrstna in vseskozi šaljiva in bo silo, kakor so jo uporabljali nasi še dolgo vrsto let ostala gltedaVj pradedje, ko so se vojskovali ceni v dobrem spominu. Po kon-j proti Turkom. Kadar je bila čani igri bo zaigrala vesela god-,največja sila, so se najhrabrejše ba in pričela se bo vesela prosta bojevali in z božjo pomočjo tudi zabava, pri kateri se bomo vrte-'zmagali. — Tudi mi ne smemo li, da se bo vse kadilo. I biti slabši, kakor so bili naši Tem potoni odbor omenjenega'pradedje, ko se gre za naš kato-društva prav 1 j ud no vabi vse ob-jliški list. Sedaj, ko je kriza nai-činstvo, da pridejo na to prosla- večja, moramo najbolj delati in vo, da se tam spoznamo- Prav go-,kolikor je le mogoče vsak cent tovo je, da ne bo za to nikomur prihraniti, samo da zmoremo žal. — Bratski pozdrav pošilja plačevati za katoliško časopisje vsem veselični Odbor. ' za našo Jednoto, za naše cerkve GLAS IZ STEELTONA Steelton, Pa. Kakor povsod, tako nas tudi v naši naselbini tare kriza, ker ni zaslužiti toliko, kolikor bi potrebovali. Vendar se opaža, da se počasi obrača na bolje vsaj pri nekaterih, medtem ko je pri drugih še vedno bolj slabo, ker nimajo nikakega zaslužka. V naši naselbini, pri far i sv. Petra smo imeli dva tedna sv. misijon, en teden za starejše, en teden za mladino. Cerkev je bila polna po dnevi in zvečer, ker smo vsi radi poslušali priljubljenega misijonarja Fathra Odila, ki je sejal seme božje besede med nas. Resnica je, da če bo človek slišal take pridige enkrat na mesec, bi se moral poboljšati in hoditi po pravi poti proti ne-besom. Vsakega, ki sem slišala, je zelo pohvalil Fathra Odila in mu želel vse najboljše in da bi še dolgo deloval v vinogradu Gospodovem. — Predno se je č. g. misijonar od nas poslovil, nam je še priporočal, da podpiramo "katoliške liste. — Ker je ravno sedaj kampanja za Amerikanskega Slovenca, se obračam tudi no v omenjenem listu. Pomagajmo torej drug drugemu in deluj-mo skupno, da ohranimo naš list Amerikanski Slovenec. Res je, je marsikje slabo in smo vsi več ali manj prizadeti, toda kar so Slovenci, naši predniki pred več kakor štiridesetimi leti postavili, tega ne smemo pustiti, da bi propadlo. Vsi drugi vzdržujejo svoje liste. Bomo li mar mi slabejši od teh. Nikar! Slovenci so povsod prvi, zato mislim in upam, da tudi sedaj ne bodo zadnji, ko gre za dobro stvar in za ohranitev našega edinega katoliškega dnevnika Amerikanskega Slovenca. Zato vsi na delo, vsi na plan! — Hudo je, na vseh koncih in krajih, pa le pride včasih kaj vmes, da se človek nekoliko razvedri in vsaj za čas pozabi na te slabe čase. Tako je bilo tudi 27. nov. pri Mr. in Mrs. Sukle, ker se je možila njihova hčerka Mary z dobro poznanim mladeničem Antonom Flajnik. Vsi smo na svatbi pozabili svoje nadloge in težave in se celo noč in dan veselili in prepevali naše lepe pesmi. Prav res je bilo lepo in veselo in Mr. Suklje je celo rekel, da če čemo biti osem dni tako veseli, nam ne bo ničesar manjkalo. In res je bilo še vsega dovolj, ko smo se zjutraj poslavljali in odhajali vsak na svoj dom. želeč še poprej ženinu in nevesti vse najboljše v novem stanu. — Na svatbo so prišli tudi iz Lorain, Ohio in sicer Mrs. Mutz in njena hči Mary ter sin Frank. Rekli so, da na taki svatbi še niso bili celo svoje življenje. — Ker je nevesta sodelovala pri več društvih in pri cerkvi, je bilo na ohceti res vse veselo in vse ji je želelo srečo in zadovoljstvo tudi za naprej v novem stanu. — Mary, bila si dobra dekle, postani tudi dobra žena. Bog vaju živi! — Srečno in veselo novo leto vsem dobro mislečim znancem in prijateljem. Mrs. Dorothea Dermes, zast. VESELJE IN ŽALOST Milwaukee, Wis. Lepo darilo je poslal stric Sam za božič tistim delavcem, ki delajo pri CWA v Milwaukee county. Prišel je iz Washingtona zrakoplov in prinesel s seboj če-(Dalje na 3. strani.) TARZAN, GOSPODAR DŽUNGt.E (Metiopolitan Newsr>ai*er Servie*) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Drugi clan turneje med vitezi mesta Nimmr in med Bc.hunovimi vitezi, ki se je vršila v gozdu pod mestom Nimmr, je šejk Ibn Jad s svojimi Arajbci dospel na vrh, odkoder je imel krasen poglsed na Bohunov grad, ki se je kaj očarljivo bligcal v solVičnih žarkih. Predstraže so tudi odkrile kaj zložno in skrito pot, pc. kateri so prišli do prvih vrat, ki so bile zastražene z nekaj oboroženimi možmi. Stražniki so jih opazili šele, ko so se ti že popolnoma približali visečemu mostu. Začeli so pobirati kamenje, da bi z njim pregnali dragocenosti željne Arabce, Arabci so pa namerili svoje muškete ki so kmalu napravile prosto pot. Komaj nekaj starejših vitezov je stražilo vhod, ki so prestrašeni kričali: "Arabci so prišli, Arabci sc. tukaj!" in se skušali braniti, a brez uspeha. Strašno kakor oglušeč grom, je zadonel strel mušket na ušesa Bohunovih, kajti takega glasu niso še nikdar slišali. Vsi prestrašeni so .se sicer postavili v bran, toda Ibn Jad jih je s svojimi Arabci kmalu užugal. Sprva je mislil ujet; vse žene in otroke. Nazadnje se je premislil. Začel je stikati po gradu za zlatom in dragocenostmi, katerim so vitizi že toliko stoletij gospodovali. Ko so Arabci s svojimi grabežljivimi rokami pobrali vse, kar je imelo za nje kolikaj vrednosti, so sklenili ostati čez noč v gradu in se razveseljevati prav po svoje. •— Daleč spodaj v kempi pa so počivali vitezi in si nabirali novih moči za tretji odločilni dan turneje. Ko je Ibn Jad stopil sredi noči k oknu, da se ob hladnem zraku ohladi, je opazil v daljavi kakor obrise nekega mesta. s3^ Denarne pošiljatve v stari kraj pošiljam točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Vsled vedno menjajoči se ceni valutam računamo za pošiljke po ceni istega dne, ko p rejmemo denar. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Z<\ $ 3.G0...................... HO Din Ža $ 5.00...................... 200 Din Za $ S. pošljite......$ S.7S Za $10X)0.Z................. 420 Din Za $10. pošljite......$10.85 Za $12.00...................... 500 Din Za ?1S poSljite......$16.00 .....................S! ^ $25. pošljite......$26.00 Za $50.00......................2175 Din Za $40. pošljite......$41.-5 Vsa pisma in pošil jatve naslovite na: John Jerich (V pisarni ^Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, ILL. Srečno zdravo Novo leto želi vsem svojim odjemalcem in vsem Slovencem S. D. Telser Zlatar in trgovina z zlatnino 2205 WEST CERMAK RD.. CHICAGO, ILLINOIS Prodaja m gotovino in na obroke. Srečno, zdravo in zadovoljno Novo leto Nova slovenska pekarija Rojakom v Chicagu naznanjam, da otvorim v SOBOTO 6. JANUARJA 1934 novo slovensko pekarijo na Mi vsem vlagateljem in klijentom 1928 W. Cermak Rd Garantiram vam prvovrstno amerikansko in slovensko pecivo. — DOMAČ KRUH NAŠA SPECIJA LITETA. MEMBERS OF FEDERAL RESERVE SYSTEM 2201 West Cermak RcL, Chicago, 111 VSAKO SOBOTO PRAVE KRANJSKE POTICE JOHN CHAMAZAR, lastnik Preiskušen denarni zavod. — Spreje ma hranilne, čekovne in druge vloge. CHICAGO, ILLINOIS Sreda a. januarja 193-1 'AMERlKANSKI SLOVENEC Stran 3 10 11 12 13 TEDENSKI KOLEDAR 7 Nedelja — Sveta Družina. 8 Ponedeljek — Severin. 9 Torek — Jul. in Baz., muč. Sreda — Agaton, papež. Četrtek — Iiigin, papež. Petek — Ernest, škof. Sobota — Veronika, dev. Rev. J. C. Smoley: FRAZNIK SV. TREH KRALJEV. Kljub težkim gospodarskim razmeram, kljub obilnemu pomanjkanju ljudje le še precej potujejo po svetu k raznim središčem verskega življenja. Romajo v sveto deželo, v Rim, v Lurd ali k evharističnim kongresom. Kdor je tako srečen, da je lahko šel v ta ali oni kraj, kdor je romal,v večji družbi somišljenikov, ta nikoli ni izgubil vtisov in spominov na te kraje in dogodke. Tudi trije modri, ali sv. trije kralji, kakor jih radi naziva-rno, so bili na potovanju; romali so iz hrepenenja po svetem cilju, iz dvomov in vprašanj k resnici, iz teme k luči, k milosti božji. To romanje treh modrih je nekaka podoba vseh potovanj, vseh romanj, ki jih podvzamejo neštevilne človeške cluše k božjemu Detetu, ki biva kot luč, življenje in resnica v sveti katoliški Cerkvi. Trije modri so padli na kolena pred božjim Detetom, se mu poklonili in ga molili. V pomenljivih darovih, ki so mu jih prinesli, zlatu, kadilu in miri, so označena čast, dostojanstvo, življenje in trpljenje božjega Deteta. Označeno je tudi, kaj mora biti naše spoznanje, kadar klečimo .pred tabemakeljnom v naših cerkvah. Kralj v našem duševnem življenju, v čustvovanju našega srca mora biti Kristus. Božanstvo v evharističnem Jezusu, pred katerim gori večna luč, je, pred katerim pripogibamo naša kolena, sklepamo roke k molitvi in ga molče molimo. Za nas trpeči Odrešeni!-: je, h kateremu se zatekamo in mu darujemo miro našega lastnega trpljenja. Za tri modre iz daljne jutrove dežele je postalo malo Dete veliko "razglašenje" v njihovem življenju: v odločilni uri, ko se jim je Bog razodel, ko se jim je razglasil, bilo je njihovo hrepenenje nasičeno, njihova vprašanja in dvomi so bili rešeni, tema, v kateri so tavali, je bila razsvetljena. Kar je že stoletja poprej radostno gledal prerok Izaija: "Dvigni se, Jeruzalem, in prižgi kresove; tvoja luč je vzšla, veličanstvo Gospodovo se je prikazalo," je postalo sedaj dejstvo za Gašperja, Melhijorja in Baltazarja, ko so klečali pred božjim Detetom. I.uč tega razglašenja ni v njihovih srcih nikoli več ugasnila. Ni težko, dragi, da ta enkratni dogodek v sveti deželi tudi mi dejanstveno doživimo. Pri vsaki sveti maši je razglašerije Gospodovo, ker je Jezu« Kristus pri sv. maši pričujoč. Ni li tabernakelj stalen Betlehem ? Ni li večna luč pred Najsvetejšim Rešnjim Telesom- čudovita zvezda, ki nas vodi, kakor hitro vstopimo v cerkev, k Gospodu, ki prebiva pod podobo kruha kot naš kralj, naš Bog in Izveličar? Ne tavamo li mi pogosto v temi in dvomih in ne iščemo potem svetbe, veselja, tolažbe, pomoči, resnice? Ob božičnih praznikih so bile cerkve polne vernega ljudstva, prišli so celo taki, ki leto in dan ne vidijo cerkve od znotraj; ni li to, dragi moji, romanje modernih I j,ud i iz nevednosti in teme življenja k luči Jezusa Kristusa, k razglašenju Gospodovem v krasnem bogoslužju nove svete vere? Naše romanje, da najdemo Boga, njegovo sladko tolažbo, odrešenje, mir, resnico, njegovo milost, nas ne pelje v daljne tuje dežele, ne, popelje nas samo k najbližji cerkvici, k taber-r.akeljnu, k prvi sveti maši. Tam je vedno "razglašenje", epi-fanija Gospodova . . . Po vsaki božji službi pa naj se tudi pri nas izpolni, kar pravi sv. pismo o treh kraljih: "Vrnili so se po drugi poti domov". Kot drugačni, sveti, boljši ljudje se vračajmo tudi mi iz cerkve v svoje domove . . . PRVA NEDELJA PO SV. TREH KRALJIH Večkrat čitamo o grozovitih umorih mladih deklet. Zapustila so varno domačo hišo in se podala v tujino, v velika mesta. Postala so lahkomišljena, dobri materini napaki so bili kmalu pozabljeni, in postala so žrtev svoje lahkomišljenosti ha grozne načine. In ob mrtvih truplih so stale po dve materi, v bridki žalosti, mati mladega morilca in mati nesrečne žrtve. Človeško si mislimo: Ko bi bilo dekle ostalo doma pri materi, dokler se njen značaj ni utrdil, ko bi bila nekoliko bolj ponosna na svojo dekliško čast, ko bi se ne obesila takoj prvi teden svojemu "prijatelju" na vrat, — bi skoro gotovo do takih žaloiger ne prišlo. In tako tožimo danes čez našo mladino. Velika mesta požrejo, kakor nam kaže statistika, ogromno nedolžne mladina, ogromne mlade sreče. Konec vsake take pesmi pa jo: Vzrok leži v vzgoji, v družini. Vzgoja je manjkala, ali pa so mladi ljudje prezgodaj zapustili domačo hišo. Danes nam kaže sv. Cerkev sveto Družino kot pravi letni blagoslov. Kaže nam najbolj svet, najbolj potreben program za delo in v človeški družbi. Skrb za družino, vzgoja v družini, veselje v družini ... Skupna pot v svetišče Gospodovo, ki jo je napravila sveta Družina, narn je za vedno zgled pravega družinskega živije-i nja. Strah, spoštovanje pred Bogom in cerkvijo goje in krepe najbolj stariši. Skupna hoja v cerkev utrjuje vez družinske ljubezni. Kjer pa otrok ne pozna nedelje, tam bo kmalu izgi-Jniio spoštovanje do namestnikov božjih, do starišev. Otroci se utrjujejo za življenje edinole v družini, ali pa so ravno radi družine pravi slabiči. Družinska vzgoja, dobra, stroga, se ne da z nečemur nadomestiti. Otroci bodo ali duševno krepki, zanesljivi šli v svet, ali pa bodo bolehali na svoji duši. Vsa moč človeške družbe prihaja ravno iz družine. Je boj antikristov zoper največjo svetišče vse krščanske kulture, če ugonablja boljševizem družino, če takoj ob pričetk,u' onečašča zakon. "Evropa, varuj svoje" najdražje zaklade!" Te besede nekega cesarja ponavlja cerkev leto za letom svojim otrokom širom sveta, ko se gre za to, da se krščanska ustanova, krščanska družina varuje pred viharji moderne lahkomišljenosti in neznačajnosti. Vrhovni čuvaj sveta je papež. Nikdo ne vidi bede v človeškem življenju tako dobro in jasno, kakor ravno ti vrhovni pastirji sv. Cerkve. Vidijo bodočnost, so preroki sveta, kakor r.ikdo drugi. In ravno papeži so tekom poslednjih 50 let svarili in opominjali: Posvečujte družine! Varujte družine! Rešite družine! Rešite krščanske družine! Če padejo te, če'se zgrudijo le, se bo zgrudila tudi človeška družba ! Če se bo družini dobro godilo, da je njen obstoj zasiguran, zasiguran je tudi obstoj in sreča človeške družbe. Ko sta Jožef in Marija iskala Dete, sta ga našla v Gospodovem svetišču. In če morajo naši stariši iskati svoje otroke, kje pa jih navadno najdejo? Priklenite, stariši, z najmočnejšo duševno vezjo svoje otroke k sebi, da boste kar najbolj mogoče gojili skupne svete vezi, v prvi vrsti skupno molitev, skupno hojo v cerkev; skupno veselje Otroci vzgojeni v takem krščanskem duhu bodo listli kakor božje Dete Jezus v starosti, v modrosti, v milosti, taki otroci bodo svojim starišem pokorni. CWA, ki niso sploh v potrebi in so stalno delali po tovarnah in so bili oni med prvimi, ki so dobili delo, med tem, ko so mnogi, ki že več let ne delajo še vedno nezaposleni in da bi se na ta način ne delala krivica pri federalnem delu, je B. H. Thompson izdal ukaz, da se naj vsi delavci zaposleni pri CWA natanko izprašajo, kakov je njihov položaj in kdor ni postavno upravičen do tega dela in zaslužka, se mora takoj odsloviti in na njegovo mesto dati drugega, ki je v resnici potreben in tako upravičen do federalnega dela. — Na ta način bo torej marsikateri zgubil to delo, katerega se je že veselil, kajti plače pri tem delu so veliko boljše kot pa po tovarnah. — V tovarnah se narm-eč sedaj dela prav nečloveško z delavci, ki morajo trdo delati in so plače za izučene delavce komaj pp 35 — 40c na uro- Ker se pa pri vsem tem dela le nekaj dni na teden in se malo zasluži, zato mnogi skušajo dobiti delo pri o- kajšnjo šenčursko hranilnico in posojilnico s polnim zaupanjem, da kadar ga potrebujem, ga lahko dobim takoj nazaj. Toda, zelo sem se motil. — Leta 1931, meseca julija sem prišel domov, v jeseni istega leta sem že zopet mislil podati se nazaj v Ameriko, pa so mi vsi domači, bratje in sestre tako branili, da naj počakam vsaj še do prihodnje pomladi, kar sem tudi storil. Drugič sem imel namen iti nazaj v Ameriko meseca maja 1932, pa se mi je načrt zopet ponesrečil Tega meseca in leta se je namreč tukaj v Šenčurju vršil shod, katerega je sklical državni poslanec gos. Janko Barle, župnik pri sv. Jakobu v Ljubljani. Tukaj se je pa začel pravi krvavi ples. Orožniki so nastopili z bajoneti in tudi streljali so. Nastala je čudna zmešnjava. Bilo je več aretiranih in zaprtih. Bivši državni poslanec Janez Brodar je prišel šele sedaj, letos, iz ječe. Radi tega shoda je bilo 22 'obtožencev, pa se bodo šele se- Naznanilo in zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nam je dne 11. decembra preminula ljuba soproga, oziroma blaga mati, Pokojna je bila rojena leta 18G9. Pogreb se ie vršil dne 14. decembra 1933. Ostali žalujoči Mr. Joseph Lushina in njegovi otroci izrekajo prisrčno zahvalo vsem darovalcem in prijateljem za izraze so-žalja ob izgubi pokojnice, kakor tudi za vso prijaznost in pomoč ob bolezni pokojne. V prvi vrsti zahvala Mr. in Mrs. Frank Brudcr, st., ki sta ob bolezni in tudi pozneje s svojim sožaljem storila brezštevilno dobrega. Iskrena zahvala darovalcem: družina Frank Cherne, Chicago, 111.; družina Joseph Verbich, Joliet, 111.; družina Frank Krulc, Peru, 111.; in Mr. John Ovnik, ki so darovali za pete sv. maše. Ker je število kiten preveliko se vsem prijateljem, ki so darovali za sv. maše. vence in tudi ki so bili navzoči pri pogrebu, na tem mestu skupno najtoplejše zahvaljujemo. Ostali žalujoči: Soprog MR. JOSEPH LUSHINA; MRS. PAUL FE- RENCHAK, MR. LUDWIG LUSHINA, MRS. FRANK BRUDER, MR. HENRY LUSHINA, in MR. RUDOLPH LUSHINA. La Salle, Illinois. menjeni CWA, kjer .je najnižja daj ta mesec ko to pišem, za-plača 65c na uro in se ravna z govarjali pred državnim sodi-delavci kot z ljudmi, ne pa po ži- iščem. Med temi obtoženci so tu-vinsko, kakor po tovarnah. jdi žene in dekleta. Koliko bode Kaj bo prinesla bodočnost v obsojeni, boste prav gotovo novem letu, je sedaj še težko u- brali v časopisih. Med aretiran-ganiti, kajti "Bosi" po tovarnah ci je bil tudi. bivši poslanec An-so nasprotni Rooseveltovemu ton Umnik, ki je predsednik in programu o velikih plačah, ki blagajnik tukajšnje šenčurske jih on določa delavcem pod CWA. hranilnice. Zato pa jaz potem Oni pravijo, da če bi oni morali nisem mogel dobiti denarja, da tako plačevati svojim delavcem, bi mi bilo mogoče nazaj v Ame-cem, bi bili kaj kmalu'bankrot'. | riko. Obrr.il sem se nazaj na — Predsednik pa ima v svojem 1 A me.iko, kjer imam še nekaj načrtu, da se mora tudi v indu- denarja in res so mi poslali vo-striji zvišati plača delavcem za z no karto za nazaj. Predno sem 25 '/< . Kako bo torej v bodočnosti, še ne vemo. G. W. R. -o- pa jaz dobil omenjeno "šifkar-to," mi je že potekel moj potni list. Šel sem takoj v Zagreto na ameriški konzulat, ki mi pa ni hotel potnega lista podaljšati za povratek v Združene države. — To je torej krivda, zakaj nisem že prišel nazaj. Prav težko mi je, ker ne dobivam več meni tako priljubljenega lista Amerikanski Slovenec,, in ne Ave Maria. Ta dva (Nadaljevanje z 2. strani ) ke za $356.000, to je plača za 30-.000 delavcev, ki delajo v Milwaukee county. Mnogo družin, katerih možje in očetje delajo pod omenjeno CWA je bilo za letošnji božič srečnejših In vese-lejše so obhajali zadnje božične praznike, kakor so jih leto poprej. — Nekako pred enim mesecem se je pričelo to federalno delo z veliko naglico. Zaposlili so vse od kraja in niso niti toliko gledali, je li dotična oseba v resnični potrebi ali ne. Policija je hodila od hiše do hiše in nagovarjala ljudi, da gredo delat, kakor so hodili tudi investigator-.ji od out door reliefa in naročali ljudem, da morajo iti na delo. Da bi Milwaukee county imel dovolj no število delavcev, kvoto 30 000, so razglasili v Milwaukee registracijo brezposelnih, ki se je zaključila 20. dec. Dnevno se je registriralo od 1000 — 1500 oseb in do 20. dec. se je zglasilo za federalno delo že 70.000 oseb. Kvota je pa bila določena na 30 tisoč oseb, katerih polovico je bilo odbranih izmed teh, ki so dobivali državno podporo. — Ker nočejo vedeti, koliko je brezposelnih in koliko jih želi dobiti delo pri CWA, so registracijo zaključili. Za napi-ej se bodo sprejemale le prošnje z notarskim potrdilom. Med temi prvimi, ki se bodo vpoštevali, bodo vojni veterani in državljani z drugim državljanskim papirjem. Na ne-državljane se bodo ozirali šele tedaj, če bo dotična oseba položila prošnjo za prvi državljanski papir. Ker je prišlo mnogo protestov od vseh strani na B. H. Thomp-sona, federalnega supervisor ja, da je mnogo takih dobilo delo pri PISMO IZ STARE DOMOVINE Srednja vas* Gorenjsko Tudi tukaj smo praznovali iz-seljeniško nedeljo, pri kateri sem se tudi jaz spomnil vseh svo-!!ista seir ime! »"jraje in sem jih prijateljev v Ameriki. Temlbil na ob* naročen vseh 21 let bom sedaj napisal, kako se meni mojega bivanja v Ameriki. Bil tukaj godi. i sem tudi vedno zastopnik teh Sedaj sem tukaj že dve leti in ilfetov in jih zato prav t10pl° pri" pol. Veliko se je že spremenilo v Pc*<*am vsem. V teh listih bo- tem času. Zakaj nisem prišel na I ate naSli vse> kar Vam b° k°rMl' skem, zato hvala Bogu za vse prejete dobrote. — Drugo je pa zelo slabo. Davke imamo zelo velike. Obdavčeno je vse, kar si more kdo izmisliti, denarja pa. ni, dobiti od nikoder. V hranilnici dajo samo po 50 dinarjev na mesec. — Pa saj to ni samo pri nas, saj je sedaj celi svet v pomanjkanju. Vsem mojim prijateljem želim vse sreče in blagoslova božjega v. novem letu, kakor tudi vsem znancem po Ameriki. Posebno pa vsem v Shebovga-nu. — Delajte složno vsi skupno in skrbite za napredek vaše fare sv. Cirila in Metoda in Bog vam bo dal srečo* da bedo zopet nastopili boljši cask — Bog nam pošlji na »vet angelja, oznanitelja miru, kakor ga je poslal ob času ko nam je bil rojen Zveličar, čigar rojstvo praznujemo vsako leto o božiču. — Sedanje vlade skrbe samo za morije človeštva, gledajo samo na to, katera država bo imela hujše pline. — Četudi imamo plinov že itak povsod toliko, da tečejo celim narodom solze iz oči, vse joka in zdihn-je. Le Bog nam je vstanu obrisati solze z naših oči in zlasti sedaj, ob času teh velikih praznikov. To vam teli iz domovine, Jakob Prestor -o- VISOKA STAROST Fredericton, N, B. — Tukaj živi mož, po imenu Robert E-vans, ki je preteklo sredo obhajal svoj 105. rojstni dan. Kakor sam trdi, je bil rojen 1. 1828, in sicer na Irskem. Imel je enega brata, ki mu je pred par meseci umrl in ki je dosegel še lepšo starost, namreč 107 let. Lep zaslužek vam nudi kam'-panja "Amw. 91®venca"! zaj v Ameriko, so vzrok slabe fi- j nančne razmere, ali pomanjkanje denarja. Ko sem prišel v do- movino, sem dal svoj denar v tu- izmed najboljših na Gorenj- lo za dušo in telo. Tukaj smo imeli letos, moram reči, prav dobro letino, ena Novi zemljevid Jugoslavije razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jugoslavije, je izšel in sm-o ravnokar prejeli novo pošiljatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki so zadnje čase iste-(K)0000<>0(K) O0<)0iXK> OOOOOO OOOOOOO (KKK>U l> (>0J>'>0<>0<>0<>0<>0-0<>CH><>C)00<><>- rila!" Celo se mu je zvilo v globoke gube. "Kaj ne da nisi nikoli mislil, da me boš takega dobil?" "Ne, oče. Ne morem ti povedati, kako hudo mi je pri srcu, ko vidim to, kar si mi pisal. O, ko bi dal Bog, da bi ti mogli zdravniki še kaj pomagati!" "Ne, nič več ne gre! Bil sem pri vseh zdravnikih in profesorjih. Prosil sem jih za pomoč kakor ptiček, ki je padel iz gnezda, toda vse je bilo zaman! Med potjo ti vse povem." "Malo počakaj, da poskrbim za kovčege!" Ko jih je hlapec prinesel s poštne kočije in naložil na voz, kjer sta že sedela oče in sin, je pognal; konja sta potegnila in voz je oddrdral po ozki gorski poti, ki je držala v hribe. Molče sta sedela drug zraven drugega- Potočniku se je videlo, da ga muči skrita bolest, ki ga še ni pustila, kar je bil oslepel. Zdaj se ga je lotila s še večjo silo. Sele zdaj se je namreč zavedel, kaj je izgubil. Niti lastnega sina, svojo srčno kri, ne more več videti. In tudi Rajko ni mogel odtrgati pogleda z očetovega obraza. Kako lep je bil nekoč ta obraz, kako mil in dober. Strašni občutki so ga prevzeli. Vsa njegova notranjost je klicala po plačilu, strašni kazni za ta zločin. Nemo, jezno je potem strmel pred se in stiskal pesti. O, ko bi mogel z njimi zločinca zmečkati, streti v prah. Na njegovem sicer mirnem obrazu je vsakdo lahko bral skrito grožnjo, ki ni obetala nič dobrega človeku, kateremu je bila namenjena. Rajko je bil — kakor je že prej Jernej povedal — po postavi podoben očetu. Po mladostni spretnosti ga je celo daleč presegal. V gorah več velja telesna moč kakor v ravninah, kjer je vse polno mest in kjer je ljudem le za umsko izobrazbo. "Pismo si torej dobil?" je vprašal stari Potočnik, ko je voz že davno zapustil vas in se vil skoraj brez ropota po gozdni dolini. "Strašno pismo je bilo, oče!" "Da, kratko, a hudo! Nisem ga mogel sam napisati, ker sem izgubil luč oči. Zato je vzela mati pero v roko in zapisala, kar sem ji povedal-Saj veš, da ni prav posebno spretna v pisavi. "Zakaj mi pa niste prej sporočili, da je brat umrl?" "Urijrl? Da, umrl je, toda kako in na čem! Nisem ti vsega sporočil, ker sem ti hotel vsa j za nekaj časa prihraniti trpljenje in ker sem imel v glavi vse drugo kakor črnilo in papir. Zdaj pa boš vse zvedel. Doma si in usta ti lahko povedo tudi to, česar pero ne zna zapisati." Njegove brezizi-azne oči so nemo strmele v daljavo. Ustnice so mu drhtele od bolečine, vsega, kar je doživel, pa še ni mogel pozabiti. Roke si je pritisnil na prsi, ki so se mu v sunkih dvigale in padale, kakor bi hotele bolest s silo potlačiti. Potem je nadaljeval: 1 "O Črnem možu si že slišal?" "Ne! V teh petih letih, ko sem prebival daleč v tujini, sem tako malo zvedel o vsem, kar se godi doma! Šele ko si mi pisal, naj takoj pridem, sem se odločil." "Potem moram začeti pri začetku. Takrat, ko si bil še otrok, si gotovo kdaj čul, da se je klatil v naših gorah 'Kralj tihotapcev'. Pod svojo oblastjo je imel vse divje lovce in tihotapce. Nihče ga ni izdal, ker je dobro plačeval, pa tudi podložniki sami niso vedeli, kdo je prav za prav njihov gospodar. Bali so se kazni, zato niso iztikali za njim. Vsakogar, kdor se je preveč zanj zanimal, je poslal v krtovo deželo. Potem pa so mu le stopili na prste in zvedeli, kdo je. Ali se še spominjaš?" (Dalje prih.) RADIO — STRAŠILO "Kaj pa je tole?" so povpraševali vaščani, ko je monter napeljal na streho župnišča v zapuščeni gorski vasici anteno. "Radio, vor. "Radio, dio? "Radio se je glasil odgo-Kaj pa je to, ra- za pozneje, kak vrček to je iznajdba, s katero se lahko vse sliši, kar kdo govori." Sedaj so možaki vedeli, kako stvar stoji. "Kaj takega bi jaz o našem župniku ne bil mislil," je rekel župan. "Trideset let že živi med nami, pri vseh priljubljen in od vseh spoštovan. Sedaj pa taka hinavščina!" "On bo že vedel zakaj," je pripomnil nekdo. "Odkar ima to preklicano stvar na strehi, ga sploh ni več videti v gostilni. Sedi v svoji sobi in posluša, kaj rt>i govorimo. Nobene besede ne presliši. Še dobro, da nam je monter vse povedal, tako da bomo vedeli držati jezi-za zobmi . . ." V treh urah je vedela že ce-la vas, kaj pomeni čudna stvar 0 .?u 1 na župnikov! strehi. In ljudje so pazili nn svoje jezike, da ne bi župnik nič slabega slišal o njih. Hlapci so samo še sami pri sebi tiho kleli, če so se voli u-stavljali na klancu. Dekle so pele svoje zaljubljene pesmi samo po hlevih, kjer župnikov dimnik ni mogel poslušati. TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših ceinah. tem prepričali in %o naši stalni odjemalci. Mnogi so se o Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec i 1849 WEST 22nd STREET, če so imeli možje preveč v glavi, kadar so se primajali iz točilnice domov. Štiri tedne ni bila v vasi izgovorjena nobena glasna beseda, razen, kar je popolnoma naravno, običajnih dnevnih molitev in drugih pobožnosti, katere so ljudje opravljali z mogočnim glasom in raznimi dodatki. To je bilo vse, kar je župnik smel in moral slišati. Župnik je že davno opazil pritajeno, plaho in nezaupljivo obnašanje faranov. Kakšna ogromna izprememba se je izvršila z njegovimi, drugače vedno veselimi gorjanci! Ali je to nagnjenje k pokori ali po-Isledica vjkokih davkov! Ali pa j še kaj hujšega, zakrknjenost in srčna otopelost? Ljudje so ga namreč komaj še pozdravljali. Otroci, ki so drugače vedno k njemu pritekli, so bežali, kadar so ga zagledali. — Najbolj častivredni možje in najboljše matere so mu nevolj-no pokazale hrbet, če jim je voščil: Dober dan. re razumeti niti besedice. In župnik je povabil celo vas, da se prepriča o pravem bistvu radija. Tako je bil "radtOKstrah" premagan in se je izpremenil v splošno veselost. Vaščani so bili odrešeni moreče skrbi. Hlapci so zopet kleli, če jim je živina nagajala, dekle pa so zopet glasno pele in prepevale svoje pesmi. Možje so se bahali in govoričili pri gostilniški mizi kot poprej. Ženske so v svojih "pridigah" dvakratno in trikratno nadomestile, kar so prej v štirih tednih zamudile. Samo dnevne molitve in pobožnosti so zopet zapadle v prejšnjo zaspanost in so bistveno izgubile na dolžini in glasovih. V okolici so se vaščanom precej posmehovali. Vendar pa ti upajo, da bo njihovo zgodbo kmalu prerastel mah, in se bo kje drugje zgodila kaka neumnost, 'z katere se bodo potem šaljivci norčevali. -o- imeti kako potomstvo tistim, kateri trpe na kaki dedni bolezni. Nazi j i so preteklo srede objavili, da se bo pričela obširna kampanja, da se najdejo vsi tisti, ki bi prišli v tem smislu v poštev. Do zdaj so zdravniki izbrali 400,000 takih oseb, in sicer iz bolnic. Skoraj polovica od teh je duševno bolna. Ostali trpe na drugih boleznih, kakor padavica, slepota, glu-host, pijanstvo, itd. Dr,ugi zopet so telesno pohabljeni: Vsi ti pa bodo prišli, predno se nad njimi izvrši operacija, pred posebna zdravstvena sodišča, katerih bo okrog 1700; poleg tega je še 27 prizivnih sodišč. Za vsak posamezni slučaj bo vzelo okrog dve leti, predno bo sodišče izreklo končnoveljavno, da trpi na dedni bolezni, in se bo operacija izvršila. --o- "Vsak naj spozna, da brez agitacije za katoliški list smo vsi zakopani v tihi, sramotni grob in naš mili narod ne bi dobival prepotrebnega bodrila." —Rev. P. Cyril Zupan. VLADA TOŽI POLITIKA ZA DAVKE Washington, D. C. — Federalna vlada je pred nekaj časom prišla na sled, da se je bogati chicaški politik, Moe Ro-Kakšen zli duh je prišel med |senberg, odbornik 24. warde, izognil plačilu dohodninskih Kakor temen oblak je viselo' davkov za leto 1929 in 1930. nad gorsko vasjo. Ni bilo več Ko se je zadeva izvedela in so mogoče zdržati. ! oblasti pričele postopanje proti In že se je utrgala nevihta. | kršilcu, se je ta izrazil, da je Vaški starešine so prištorkljali'pripravljen plačati, kar je v župnikovo sobo in v zadregi,' svoječasno prikril, in poleg te-vendar odločno, obračali klobu- 'ga še vse kazni, ki so s tem ke v svojih zdelanih rokah. In združene. Znesek neplačanih že je začel prvi: davkov znaša okrog $65,000; s "Prečastiti! Ona hudičeva kaznimi bi narastla ta svota nad $100,000, Federalne obla- Otroci niso stvar na vaši strehi mora proč ! več divjali in i Mi ne zdržimo več. Saj ne sme-!sti P* ™ odklonile to mirno po vriskali kot poprej, ampak so tiho sedeli po izbah in napravili marsikatero neumnost, ki se ne bi mogla zgoditi, če bi jih starši pustili na cesto ali na dvorišče. Možje so pazili, kaj so pri gostilniški mizi govorili in so samo še tiho šepetali ali pa so si dajali znamenje, kot bi bili nutasti. Ženske so morale, kar jim je besede ravnavo i'1 izjavilo se je. da bi je ne sprejele niti, ako bi bil Rosenberg pripravljen plačati mo izgovoriti glasne več. In od tedaj so že štirje tedni." , Govor in izgovor sta pojas- celih $300,000. Ker je namreč nila razumljivo pomoto. Žup- mož očividno namenoma kršil nik je šel na to v stransko sobo 7akoTie- Re bo 'irotl n-iemu tlrd1 in se prav prisrčno nasmejal. Da bi pa ljudje ne bili še enkrat užaljeni; je vključil radio: zadonel je "Radeckimarš" in prepričal poslušalce, da se more z "vražjo napravo" poslu- bilo naravnost neznosno, pri- i sati