List 32.
O prihodnjem zboljševanji ljubljanskega močvirja.
(Dalje.)
7. Vprašanje. Morebiti je želeti ali potreba, da se ob gorah, ki oklepajo močvirsko ravan, izkopljejo odtočni jarki, kateri bi vodo s hribov prestrezali ter nosili z gladkim potom v Ljubljanico?
256
To se nam ne zdi neogibna potreba, ker je namen, Ljubljanico ter Cesarski Graben še bolj uravnati in po-globočiti, in ti dve reki utegneti potem odnašati vodo ob vsaki povodnji.
Tudi bi ti vodotoci bili zelo dragi , ker je tamkaj svet tako ustvarjen, in ker bi nepotrebno na vse strani rezali tisto rodovito močvirsko zemljo , kar je uže obdelane.
A niti v poznejše napajanje udelanih močvirskih prostorov se nam taki vodotoci re zde neogibno potrebni, da si bi v to delo res mogli rabiti; kajti na močvirje se razliva mnogo drugih potokov, kateri se brez kacih težavnih priprav ali naredeb dade z lahka navrniti, kamor si bodi.
Ter ali bi naredba tacih pritočnih in odtočnih jarkov res povračevala troške ali ne , to se da za trdno povedati le tedaj , kedar bode glavni črtež gotov, ker med njegovim zdelovanjem bode treba tudi to stvar na tanko pretehtati, da se nje troški najdejo vsaj pri-bližema.
8. Vprašanje. Ali je dovoliti, da na stranskih potokov ustji, bodi si ob kraji ali na sredi močvirja, kdo naredi nov malin ali kakeršno koli zgradbo, katero bi mu gonila voda? Ali je komu dovoliti, da z dozdanjim svojim jezom vodo bolj na debelo ustavi ter močneje napne, kedar bodo uravnane reke imele večji strmec? Kako je te strmeče prenarediti? Kako bode treba odgovarjati prošnjam o tacih stvareh?
Držati se je tega pravila, da se nikomur ne dovoli, v močvirji delati kakoršno koli novo povodno stavbo.
Ce je dovoliti ali ne, da na stranskih potokov ustji ob kraji močvirske zemlje kdo naredi novo povodno zgradbo, in če je braniti ali ne, da se dozdanje zajezene vode še močneje napnć, kedar uravnane reke do-bodo veči strmec, o vsem tem se bode moglo še le potlej soditi, kedar se ob zdelovanji glavnega črteža izmeri vsega močvirja lindina, ker ob tej priliki se pokaže, ali se take zgradbe dade tako napraviti, da ne bi zadržavale niti pritekajoče niti odtekajoče vode.
Iz teh znanstvenih del se bode tudi videlo , če je kaki stavbi te vr4e ali kaj prenarediti strmec ali jej vso vodo prepovedati.
9. Vprašanje. Ali je sploh treba, da Cornovec ostane, kakoršen je, ali bi morebiti kazalo, popraviti ga in uravnati? Kakošnih pravil bi se bilo držati ob uravnavanji?
Povedali smo uže zgoraj , da bi zelo dobro bilo, Zornico in druge vode te strani po Cornovci pošiljati z gladkim potom v Ljubljanico, in tega dela so se ljudje tudi uže bili poprijeli, ali težave so se pokazale toli-košne, da jih nihče ne premore.
A podpisani veščaki smo vendar tacih misli, da je Cornovec, koder teče zdaj, potreben zaradi usušila. Ali da bode ustrezati mogel tej nameri, sodimo, da bi mu bilo treba v red spraviti strmec s tacim prečnim pro-črtom, kakoršnega mu dovoljujejo kraji, po katerih je izkopan, tako, da bi se močvirska voda vanj zbirala ter od tod v Ljubljanico z gladkim potom šla po njega zdanjih stranskih jarkih in odtćčnih roviščih (grabnih) ter tudi po novic urezanih vodotočih, ako bi velela potreba.
10. Vprašanje. Ali so zdanji predori skozi železne ceste ježo res taki, kakoršnih je treba, da o povodnjih ne zadržavajo Ljubljanice? Ali jih bode prenarediti, da voda ne bi zastajala?
Tržaške železnice kamena ježa je ravnino ljubljanskega močvirja očevidno razcepila na dva kosa, in zaradi tega je zdaj tudi odtekaoje drugačno, ker skozi ozke predore te ježe močvirske reke in povodnji teže odhajajo, kar očitno vidimo iz tega, ker se o povodnjih
kar dlje tem več nabira ustavljene vode po tistem svetu kolikor ga je zgoraj nad železne ceste ježo.
Temu neugodnemu odtekanju se pot še bolj zavin s tistimi koli, kateri so zabiti v slabo podporo staril mostov, ki se hote podirati, kar posebno o povodnjil zelo kljubuje prostemu odhajanju močvirske vode.
Ako hočemo, da znižana Ljubljanica dobode re tudi hitrejši odtok, treba skrbeti, kolikor se koli more da bodo vsaj Čisto odprti vsi predori železnocestne ježi ter da se takoj izrujejo mostovom koli, v podpornjo za biti, in da se mahoma iztrebi tist sip , ki ga je taki čudno videti v stare Ljubljanice strženi pod mostom.
(Dalje prihodnjič.)