POSVET 3. RAZVOJNA OS: »ALI GRE SEDAJ KONČNO ZARES?«» Boris Stergar
POSVET 3. RAZVOJNA OS: »ALI GRE SEDAJ KONČNO ZARES?«
20. aprila 2018 smo v Društvu za ceste severovzhodne Slovenije ob sodelovanju Inženirske zbornice Slovenije in DRC - Združenja za promet in prometno infrastrukturo ter ob podpori Ministrstva za infrastrukturo Republike Slovenije, Univerze v Mariboru in Občine Ravne na Koroškem organizirali tradicionalno letno posvetovanje, tokrat z naslovom 3. razvojna os: »Ali gre sedaj končno zares?«.
Načrtovanje 3. razvojne osi se je po nekaj letih mrtvila premaknilo z mrtve točke. Sprejem DPN med Šentruper-tom in Velenjem, odkupi zemljišč, izdelava projektne dokumentacije na posameznih odsekih od severa do juga so bili priložnost za ponovni pregled trenutnega stanja vseh aktivnosti, ki jih pristojni državni organi vodijo pri tem projektu. Tematika je bila toliko zanimiva in privlačna, da je dvorano Kulturnega centra na Ravnah na Koroškem napolnilo več kot 100 udeležencev. Prvi operativni korak k uresničitvi projekta 3. razvojne osi, ki se v razvojnih programih takratne SR Slovenije prvič pojavi v 70. letih prejšnjega stoletja, je bil storjen v februarju 2004, ko je Državni zbor RS sprejel Resolucijo o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v
Republiki Sloveniji (UL RS št. 50/2004). Nacionalni program je v svojem dodatnem programu zajel prvi del sodobne daljinske cestnoprometne povezave na 3. razvojni osi: odsek hitre ceste med Dravogradom in Arjo vasjo, določil pa je, da mora biti državni prostorski načrt za ta odsek sprejet do decembra 2010. Projekt 3. razvojne osi je bil v svoji osnovi zamišljen kot strukturni projekt, ki naj bi med seboj povezal sekundarna središča in njihove razvojne potenciale ter jih povezal z omrežjem mednarodnih prometnih povezav. Njegov glavni namen je bil opredeljen kot povečanje konkurenčnosti tega geografsko zelo širokega območja skozi povečano dostopnost ter posledično okrepitev institucionalnih in gospodarskih povezav ob razvojni osi. Na ta način bi 3. razvojna os postala instrument, ki bi v prihodnosti prispevala k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji ter bolj uravnoteženemu razvoju evropskega prostora, temelječ na skupnih strateških interesih: razvoj gospodarstva, prometa in turizma. Zato je bilo uresničevanje projekta 3. razvojne osi zamišljeno kot rezultat mnogih posamičnih odločitev različnih sodelujočih akterjev, ki bi usklajeno v skupnem interesu delovali v različnih območjih in časovnih obdobjih.
Vsekakor pa si v času sprejema Resolucije o Nacionalnem programu pred dobrimi 14 leti nihče ni predstavljal, da projekt od takrat do danes ne bo v celoti umeščen v prostor, prav tako so se prva javna naročila za pripravljalna dela za gradnjo, kot so reševanje premoženjskopravnih zadev (parcelacije, odkupi zemljišč in nepremičnin) ter izdelava projektne dokumentacije faze PGD/PZI, začela opravljati šele konec leta 2017. V strateških razvojnih dokumentih pa je projekt doživel degradacijo, saj je Državni zbor RS na predlog Vlade RS s sprejetjem Resolucije o Nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 (UL RS št. 75/2016) tehnična izhodišča načrtovanja 3. razvojne osi med Slovenj Gradcem in Dravogradom s politično odločitvijo, ki ni imela praktično nobene strokovne podlage, iz predvidene štiripasovne hitre ceste znižal na rekonstrukcijo in obnovo obstoječe glavne ceste G1-4.
Kot rečeno v uvodu, se je načrtovanje končno premaknilo z mrtve točke, kar je bil razlog, da se organizira strokovni posvet, na katerem bi osvetlili vse trenutne aktivnosti in težave, ki spremljajo načrtovanje in druge postopke tako pomembnega projekta prometne infrastrukture ne samo za Koroško regijo, ampak za celotno vzhodno Slovenijo, z vidika razvoja gospodarstva pa za celotno Slovenijo.
Po uvodnih nagovorih župana občine Ravne na Koroškem dr. Tomaža Rožena, vodje sektorja za ceste na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Zvonka Zavasnika
in predsednika Društva za ceste severovzhodne Slovenije Borisa Stergarja so bili na posvetu predstavljeni naslednji strokovni prispevki:
• Vpliv politike na izvajanje projekta 3. razvojne osi, mag. Gregor Ficko in Aljaž Verhovnik,
175
•	Študija variant s predlogom najustreznejše variante za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 in avtocesto A2: »tretja razvojna os -srednji del«, Rado Romih,
•	Kaj pa glavna cesta G1-1 Maribor-Dravograd?, dr. Marko Renčelj,
•	Čezmejna mobilnost med Koroško regijo in južno avstrijsko Koroško: predstavitev projekta TRANS-BORDERS, mag. Peter Zajc in Uroš Rozman.
Posvet je odlično vodil moderator Slavko
Bobovnik.
•	Predstavitev poteka trase na odseku Šentrupert-Velenje-Slovenj Gradec, Rok Cunder,
•	Predstavitev variant poteka trase na odseku Slovenj Gradec-Dravograd-Holmec, mag. Dušan Ogrizek,
•	Odvijanje aktivnosti na projektu 3. razvojne osi, sever, Janez Kušnik,
•	Odvijanje aktivnosti na projektu 3. razvojne osi, jug, na odseku od avtoceste A2 Ljubljana-Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline, dr. Lidija Kegljevič Zagorc,
•	Predstavitev variant poteka trase na odseku Maline-Metlika-Črnomelj, Tomaž Willenpart,
Boris Stergar, univ. dipl. inž. grad. Predsednik društva DCM
176