Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 1
Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019
2
Oglasi
Do denarja za podjetje takoj
V poslu včasih potrebujete denar takoj. 
Takrat je dobro, da vam banka omogoči ta-
kojšen dostop do financiranja, brez zbira-
nja dokumentacije in celo brez obiska po-
slovalnice. Zato smo v NLB poslovnim stran-
kam ponudili storitve hitrega financira-
nja – Hitri kredit in Hitri limit. Do dodatnih 
sredstev podjetniki tako pridete hitro, varno 
in preprosto, le z nekaj kliki v mobilni banki 
Klikpro. Če še ne uporabljate mobilne banke, 
lahko denar v nekaj minutah pridobite tudi v 
poslovalnicah, brez dolgotrajnih sestankov 
z bančnimi strokovnjaki.
Danes v poslu velikokrat odloča hitrost. Us-
pešni so tisti, ki so se sposobni hitro odzvati na 
spremembe in pravočasno izkoristiti priložnosti, 
ter tisti, ki imajo ob sebi partnerje, ki jih pri tem 
podpirajo. »V NLB razumemo potrebe podjetij 
po fleksibilnejšem uravnavanju likvidnosti po-
slovanja ter po tem, da se lahko čim hitreje od-
zovejo na potrebe trga in na poslovne priložnos-
ti, zato smo jim želeli omogočiti hitrejši in lažji 
dostop do finančnih virov,« razloge za ponudbo 
hitrega financiranja podjetij pojasnjujeta Nata-
ša Mištrafović in Nataša Colnar iz Upravljanja 
ponudbe pravnih oseb v NLB. 
Podjetja se lahko odločajo med tremi oblika-
mi hitrega financiranja:
• Hitrim kreditom z ročnostjo do 36 mese-
cev (v mobilni banki Klikpro ali v NLB Posloval-
nicah);
• Hitrim limitom na poslovnem računu z 
ročnostjo do 12 mesecev (v mobilni banki Kli-
kpro ali v NLB Poslovalnicah) in
• Hitrim limitom na NLB Poslovni kartici 
Mastercard (v NLB Poslovalnicah).
DO SREDSTEV V NEKAJ MINUTAH, BREZ 
DOKUMENTACIJE IN BREZ OBISKA 
POSLOVALNICE
Hitro financiranje ima za podjetja številne 
prednosti. Za sklenitev vam ni treba prinašati 
dodatne dokumentacije (bilance ipd.) in ure-
jati zavarovanja (npr. menice, poroštva), pla-
čate le dodatno nadomestilo – strošek za oce-
no tveganja. Sklepanje poteka hitro, v le nekaj 
minutah, odobrena sredstva pa so takoj na va-
šem poslovnem računu. V mobilni banki Klikpro 
lahko Hitri kredit in Hitri limit na poslovnem ra-
čunu uredite brez obiska poslovalnice ter ta-
ko dodatno prihranite še čas in pot. Dodatna 
sredstva v tem primeru pridobite le v štirih ko-
rakih in povsem varno.
HITRO, VENDAR ODGOVORNO
Čeprav so denarna sredstva po novi ponudbi 
dostopna hitreje in lažje, mora biti odločitev za 
kredit še vedno premišljena. Preden se zadolži-
te, pretehtajte vse pogoje financiranja, razmis-
lite o tem, kako bo dolg vplival na vaše poslo-
vanje, kot bi razmislili tudi pred sklenitvijo »na-
vadnega« kredita. Pri tem se lahko zanesete na 
pomoč bančnih strokovnjakov v NLB, ki razume-
jo potrebe podjetij in poskušajo poiskati ustre-
zne rešitve v določenem trenutku. Vse, kar prep-
riča banko – dobra vizija, dober izdelek ali stori-
tev, za katerimi podjetniki in podjetja stojijo, do-
delan poslovni model in trden finančni načrt – 
je tudi temelj vaše dolgoročne rasti ter zaupanja 
med vašim podjetjem in banko. 
Naročnik objave: Media Publikum, d.o.o., Zasavska 54a, 1231 Ljubljana - Črnuče
Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-
njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož 
Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto LI, št. 40, 4. oktober 2019. Izhaja vsak petek. 
Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no-
vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od-
govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. 
Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-
zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-
šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.
com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra-
fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Tema tedna:    
Po štirih mesecih delovanja TIC Mozirje 
dobro vpet v utrip kraja in okolice   ..................... 4
Florjan: 
Prenova ceste povezala krajane 
tudi v družabnem smislu  ........................................... 7
Savinjsko-zasavska regija:
Kar pet zgornjesavinjskih podjetij 
med najhitreje rastočimi  .......................................... 8
9. Festival ovčje volne Bicka:
Filcanje pridobiva na veljavi 
tako v Solčavi kot širše  ............................................ 10
SP v cestnem kolesarjenju: 
Tilen Finkšt odpeljal eno izmed 
najpomembnejših dirk   ............................................. 21
Kronika: 
Motorist ukradel moped in 
bežal pred policisti  ..................................................... 23
Turizem da, toda v razumnih mejah
Turisti so teroristi. Tako menijo prebivalci neka-
terih evropskih mest, ki se pred navalom turistov 
branijo s predpisi in uličnimi napisi. Časi, ko so 
evropske države kar tekmovale, katera bo v svoja 
znana mesta zvabila več turistov, so očitno mimo. 
Razloge za poplavo turistov v Evropi gre pripisa-
ti vedno večjemu številu kitajskih turistov in sple-
tnim platformam, ki omogočajo oddajo zasebnih 
namestitev, zaradi katerih si marsikdo letovanje v 
tujini lažje privošči.
V številkah globalna turistična ekspanzija zgle-
da takole: 300 milijonov izletov leta 1980, 500 mili-
jonov leta 1995, 1,3 milijarde leta 2017 , leta 2030 pa 
naj bi številka dosegla 1,8 milijarde. Od predlan-
skih 1,3 milijarde so 130 milijonov izletov v tujino, 
torej deset odstotkov, opravili Kitajci, v prihodnjih 
desetih letih pa naj slednji prispevali kar štiri peti-
ne rasti števila turistov.
Skoraj polovica turistov obišče sto najbolj pri-
vlačnih mest, njihovo število pa raste bistveno 
hitreje od števila popotnikov, ki jih zanimajo dru-
gi kraji. V Evropi so to London, Pariz, Benetke, Bar-
celona, Amsterdam, Rim, Lizbona, Berlin, Dubrov-
nik ... Nekatera od naštetih mest so za turiste že 
uvedla razne omejitve: v Benetkah in Dubrovniku 
so znižali število prihodov ladij za križarjenje, v Ri-
mu so prepovedali uživanje hrane ob vodnjakih, v 
Amsterdamu pa domačini, ki jih je 830 tisoč, obi-
skovalce, katerih število se je povzpelo na 17 mili-
jonov letno, odganjajo z grafiti, mestna uprava je 
prenehala izdajati dovoljenja za gradnjo hotelov, 
nizozemska vlada pa se je odločila, da prestolnice 
ne bo več promovirala kot turistično.
Čeprav se Ljubljana po številu turistov ne mo-
re primerjati z Benetkami ali Amsterdamom, tu-
rizem že vpliva na življenje domačinov, ki se vse 
bolj umikajo iz mestnega jedra. Marjan Hočevar 
s katedre za analitsko sociologijo na Fakulteti za 
družbene vede je mnenja, da je Ljubljana, glede 
na število prebivalcev starega mestnega jedra, 
že preobremenjena s turisti. Direktorica Turizma 
Ljubljana Petra Stušek pravi, da zaradi narašča-
nja števila obiskovalcev preusmerjajo turistične 
tokove in tako razbremenjujejo staro mestno je-
dro. Prizadevajo si, da se prireditve, ki se odvija-
jo na javnih površinah, dogajajo na lokacijah po 
vsem mestu. 
Rekli boste, kakšno povezavo pa ima ta proble-
matika z Zgornjo Savinjsko dolino? V tem trenut-
ku morda še nobene, toda veliko bolje je vnaprej 
določiti sprejemljive turistične obremenitve kot 
reševati problem takrat, ko se pojavijo škodljive 
posledice. Zdi se, da se v zgornjem koncu doline 
že zavedajo naravnih ter drugih omejitev, zato se 
usmerjajo v trajnostni turizem. Več o tem na nas-
lednjih straneh.
(BR)
(ŠS)
(MŠ)
Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019
4
Tema tedna
SREČANJE UPRAVLJALCA TIC-A MOZIRJE Z LOKALNIMI PONUDNIKI TURISTIČNIH STORITEV 
Po štirih mesecih delovanja TIC dobro vpet v utrip kraja 
in okolice
Ob odprtju TIC-a Mozirje v maju so pričeli z 
izdelavo promocijskega materiala. 
Številna udeležba na srečanju ponudnikov 
turističnih storitev in predstavnikov društev z 
upravljalcem Turistično-informacijskega centra 
Mozirje (TIC) priča o vzpostavitvi dobrega sode-
lovanje v prvih štirih mesecih delovanja. Z ma-
jem je namreč v Mozirju pričel delovati novi TIC. 
Njegovi upravljalci na prvo mesto postavljajo 
sodelovanje med ponudniki v občini, dolini in 
širše ter z društvi. Po končani glavni turistični 
sezoni že beležijo pozitivne rezultate. 
ODLIČNA LOKACIJA OB VSTOPU 
V DOLINO
Župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik je 
uvodoma izrazil iskreno željo po čim boljšem 
sodelovanju in uspešnem poslovanju vseh 
vpletenih. Kot je dejal, je bila zamisel o posta-
vitvi TIC-a ob vstopu v Zgornjo Savinjsko do-
lino prisotna že dlje časa. Lani je občina pri-
dobila finančna sredstva in novi TIC umestila 
ob krožišču pri avtobusni postaji. Odlična izbi-
ra lokacije še dodatno pripomore k pomembni 
pridobitvi za razvoj turističnega gospodarstva 
doline in predstavlja tako za domače kot za tu-
je goste dragocen vir informacij o celostni po-
nudbi destinacije. 
DELOVATI CELOSTNO, KLJUČNO JE 
POVEZOVANJE 
Po prvih odzivih je imela občina pri izbi-
ri upravljalca srečno roko. Vodenje TIC-a je 
prevzel Zavod 3 jezera, vodi ga Jasmina Ro-
ter Jager s sodelavci. Za začetek so razvili 
ponudbo lokalnih izdelkov in pričeli z izdela-
vo promocijskega materiala, ki ga bodo spro-
ti nadgrajevali. Intenzivno so pridobivali in-
formacije o že obstoječi turistični ponudbi v 
kraju in okolici, saj jo želijo čim bolj uspeš-
no nadgrajevati. 
V kratkem časovnem obdobju so izdelali nov 
katalog v slovenski in angleški različici, za kate-
rega je povedala, da je po formatu majhen, po 
vsebini pa zelo velik, saj zajema celotno SAŠA 
regijo, v rubriki Izleti v okolici tudi spodnjo Sa-
vinjsko dolino: »Zavedati se moramo dejstva, da 
je, predvsem za turiste iz tujine, ena občina pre-
malo. Ti želijo videti več, zato moramo delova-
ti celostno, izključno povezovalno, in sicer med 
občinami znotraj doline in s sosednjimi dolina-
mi,« je dejala Roter Jagrova. 
Veliko neizkoriščenih priložnost opažajo na 
področju izletniškega turizma, degustacij in 
nakupa domačih izdelkov pri ponudnikih.
NEIZKORIŠČENE PRILOŽNOSTI NA PODROČJU 
IZLETNIŠKEGA TURIZMA
Z vodenjem statistike obiskovalcev in pov-
praševanja so v tem času dobili vpogled, 
kakšne ponudbe v dolini manjka, saj za gos-
te, ki pridejo na TIC, izdelajo konkretne progra-
me glede na njihove želje. Veliko neizkorišče-
nih priložnosti opažajo na področju izletniške-
ga turizma, degustacij in nakupa domačih iz-
delkov pri ponudnikih. Razviti želijo nove pro-
grame, dogodke in prireditve z izvirno vsebi-
no, značilno izključno za našo turistično de-
stinacijo. Nujno potrebni so zemljevidi ureje-
nih in označenih pohodnih in kolesarskih po-
ti po vsej dolini, vključno z označbami v nara-
vi. Že tolikokrat omenjena in prepotrebna kole-
sarska steza po celotni Zgornji Savinjski dolini 
in do nje je v fazi projektiranja. 
OSREDNJA POLETNA PRIREDITEV 
V MOZIRJU
Prisotni so izpostavili potrebo po osrednji 
poletni prireditvi v Mozirju, kjer bi se vključila 
različna društva. Zanjo bi izhajali iz lanskole-
tnega praznovanja ob 700-letnici podelitve tr-
ških pravic. Izpostavljena je bila želja po več-
jem povezovanju športnih ponudnikov in ra-
zvoju ribiškega turizma. Zbrani si v prihodnje 
želijo tudi še boljšega sodelovanja z družbo 
Golte. Roter Jagrova je bila vesela pozitivnega 
odziva po prvih mesecih delovanja, hkrati se je 
zahvalila svoji ekipi v TIC-u Mozirje Nini Čer-
nel, Mihi Robniku in Saši Reberčnik ter so-
delavcem Zavoda 3 jezera.
Tekst in foto: Barbara Rozoničnik
Vodja TIC-a Mozirje Jasmina Roter Jager (levo) je poudarila pomen celostnega delovanja in 
povezovanja med vsemi vpletenimi. 
Nujno potrebni so zemljevidi urejenih in 
označenih pohodnih in kolesarskih poti po 
vsej dolini, vključno z označbami v naravi.
Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 5
Aktualno
POHODNIŠKI TURIZEM
Občina Luče vstopila v mednarodno povezavo Gorniške vasi
Predsednik PZS Jože Rovan (levo) je čestital 
županu Cirilu Roscu ob podpisu deklaracije 
in vstopu občine Luče v mrežo 
Gorniške vasi.
Po štirih letih priprav in intenzivnega dela je 
občina Luče v soboto, 28. septembra, na pristo-
pni slovesnosti v kulturnem domu izpolnila cilj 
vstopa v mrežo Gorniške vasi. Župan Ciril Rosc 
in predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) 
Jože Rovan sta ob prisotnosti številnih vidnih 
domačih in tujih gostov ter občanov slovesno 
podpisala pristopno listino. 
DRUGA SLOVENSKA OBČINA V MREŽI
Luče so tako za Jezerskim postale druga ob-
čina v Sloveniji, ki se je pridružila tej enkratni 
skupnosti. V mreži je bilo doslej 27 krajev alp-
skega območja v Avstriji, Nemčiji, Italiji in Slo-
veniji. Za vstop v mrežo je potrebno izpolniti šte-
vilne stroge kriterije in pripraviti predstavitveni 
film, knjižno predstavitveno publikacijo in ostali 
promocijski material. 
V Lučah so prvič zaznali možnost vstopa v 
mrežo Gorniške vasi v letu 2015. V njej so pre-
poznali priložnost, da lepoto in ohranjenost svo-
jega okolja ponudijo gostom, negujejo in ohra-
njajo za naslednje generacije dragoceno doma-
čo dediščino kulture, ljudskega izročila, navad 
in običajev ter nenazadnje značilne kulinarike. 
VEČ KOT STOLETNA TRADICIJA 
Ciril Rosc je v pozdravnem nagovoru povedal: 
»Da je gorništvo v Lučah doma že dolgo, pove 
podatek, da je pred 125 leti Savinjska podružni-
ca Slovenskega planinskega društva na Molič-
ki planini postavila drugo planinsko kočo v Slo-
veniji. Vstop med gorniške vasi na nek način po-
meni kontinuiteto pohodniškega turizma. Želi-
mo ohraniti naš kraj, ta zaklad, to gnezdo sredi 
gora, ki smo ga podedovali od prednikov, ki so 
živeli v sozvočju z naravo, njenimi danostmi in 
Še posebej so se vrednotam mreže Gorniške vasi zavezali ponudniki gostinskih, turističnih 
in nastanitvenih storitev, ki so k projektu pristopili kot partnerji.
potenciali in jo ohranili v vsej njeni lepoti.« Izra-
zil je ponos in veselje ter zahvalo vsem, ki so po-
magali utiriti vstop Luč med Gorniške vasi.
BREZ VELIKIH INFRASTRUKTURNIH 
OBJEKTOV
Miro Eržen, podpredsednik PZS, ta je na-
cionalni nosilec projekta v Sloveniji, je pove-
dal: »Kraje v mreži kot rdeča nit povezuje gor-
ska krajina in z njo povezana gorniška tradici-
ja; spoštovanje naravne in kulturne dediščine, 
predvsem pa želja, da z obiskom gostov, ki de-
lijo omenjene vrednote, skrbimo za razvoj, ki bo 
omogočil mladim generacijam, da v domačem 
kraju vidijo tudi svojo prihodnost. Hkrati s pro-
jektom prispevamo k uresničevanju Alpske kon-
vencije.«
Generalna direktorica direktorata za prostor, 
graditev in stanovanja na MOP Barbara Rado-
van je v nagovoru poudarila, da povezovanje 
gorništva in lokalnega razvoja ne potrebuje ve-
like infrastrukture, saj sta narava in krajina vsa 
njegova infrastruktura.
Roland Kals iz Planinske zveze Avstrije in go-
nilna sila omrežja Gorniške vasi je poudaril dob-
ro medsebojno sodelovanje z organizatorji iz 
Luč in dejal, da so pred njimi še številni skup-
ni koraki, s katerimi bodo uresničevali zaveze, ki 
so jih z vstopom v mrežo sprejeli. 
PREDALI LISTINE ZA 
PARTNERJE
Na javni predstavitvi, ki so jo pripravi-
li na zboru občanov v juniju 2018, so projek-
tu pritrdili vsi prisotni občani. Še posebej so se 
vrednotam mreže zavezali ponudniki gostin-
skih, turističnih in nastanitvenih storitev. Tri-
najst jih je k projektu pristopilo kot partnerji. 
Tem sta predsednik PZS Rovan in župan Rosc 
na tokratni slovesnosti predala pisne oznake 
partnerjev projekta. Tudi ti so zavezani priza-
devanjem za trajnostni in sonaravni razvoj tu-
kajšnjega območja. 
O LUČAH S PESMIJO, PLESOM 
IN BESEDO 
Že pred uradnim začetkom dogodka je Har-
monikarski orkester Andreja Raka z igranjem 
po vasi pripravil prijazen Glasbeni pozdrav. Sa-
mo slovesnost je spremljal bogat kulturni pro-
gram v izvedbi domačih pevcev, glasbenikov in 
plesalk. Nastopili so Oktet Žetev ter bivše in se-
danje učenke Osnovne šole Blaža Arniča Luče. 
Pesmi in ples so bili tako kot vezno besedilo, ki 
ga je pripravil Nejc Slapnik, vsebinsko vezani 
na zgodbe, ki so jih različni avtorji napisali o le-
poti Luč in okoliških gora ter tukajšnje legende, 
kar je lepo zaokrožilo in popestrilo uradni del 
dogodka. Sledilo je druženje, popoldne in nas-
lednji dan pa še spremljevalni dogodki, o kate-
rih bomo poročali prihodnjič.
Tekst in foto: Marija Lebar
Pred 125 leti 
je Savinjska podružnica SPD na Molički 
planini postavila drugo planinsko kočo v 
Sloveniji.
28 krajev 
alpskega območja je sedaj v mreži 
Gorniške vasi.
Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019
6
Iz občin, Zdravstvo
OBČINSKI SVET SOLČAVA
Predloga odloka o skupni občinski upravi v prvi obravnavi 
niso sprejeli
Na septembrski seji so solčavski občinski 
svetniki med drugim obravnavali predlog odlo-
ka o ustanovitvi skupne občinske uprave SAŠA 
regije. V nasprotju z nekaterimi drugimi zgornje-
savinjskimi občinami, ki so predlog v prvi obrav-
navi že potrdile, so ga v Solčavi zavrnili. 
RAZŠIRJEN NABOR NALOG IN SPREMEMBE 
VIŠINE SOFINANCIRANJA
Predlog novega odloka so pripravili v skupnih 
službah na Mestni občini Velenje, kjer so za Ob-
čino Solčava že doslej izvajali nekatere skupne 
naloge, ki so sofinancirane iz državnega prora-
čuna. Tako je doslej skupna občinska uprava v 
Velenju za Solčavo opravljala naloge s področ-
ja okolja, inšpekcijskega nadzora in redarstva. 
Nova zakonodaja je prinesla razširjen nabor 
nalog, spremembe v višini državnega sofinanci-
ranja in pogoje za tako sofinanciranje. V obrav-
navanem predlogu je predvideno, da bi nova or-
ganiziranost, ki naloge širi še na računovodstvo, 
pravno službo in še nekatere, začela delovati s 1. 
januarjem 2020.
PRIKRITA CENTRALIZACIJA IN SLABŠI POGOJI 
ZA NAJODDALJENEJŠE
Vsebino odloka sta svetnikom predstavi-
li županja Katarina Prelesnik in direktorica 
občinske uprave Albina Štiftar. Razvila se je 
burna razprava. Svetniki sicer na vsebino pre-
dloga niso imeli posebnih pripomb, jih pa moti 
nenehna težnja države po centralizaciji z argu-
mentom, da gre za racionalizacijo poslovanja. 
Menili so, da se že zdaj vse več odločitev spre-
jema na nivoju SAŠA regije, podeželje in manj-
še občine pa s tem izgubljajo delovna mesta in 
imajo vse manjšo možnost odločanja. 
Različne javne službe se čedalje bolj odda-
ljujejo od podeželja. Tudi iz Zgornje Savinjske 
doline jih selijo v mesta, s tem pa se slabšajo 
pogoji življenja najbolj oddaljenim. 
Tako predlaganega odloka v prvem branju ni-
so potrdili, so pa zadolžili občinsko upravo, da 
do prihodnje seje pridobi informacije, ali bi bi-
lo mogoče, da se Občina Solčava za opravljanje 
skupnih služb pridruži kateri od drugih regij v 
bližini oziroma preuči možnost izvajanja teh na-
log na kakšen drug način. 
ZAPOSLITEV ZAČASNEGA 
SPREMLJEVALCA
Občinski svet je obravnaval še vlogo Osnovne 
šole Blaža Arniča Luče za odobritev začasnega 
spremljevalca za izvajanje fizične pomoči učen-
cu. Na osnovi strokovnega mnenja je fizična po-
moč potrebna učencu iz Solčave, ki obiskuje po-
uk na matični šoli v Lučah. Svetniki so vlogi ugo-
dili in za spremljevalca zagotovili začasno šti-
riurno zaposlitev. 
Marija Lebar
SVET ZAVODA IN SVET USTANOVITELJIC ZGORNJESAVINJSKEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA NAZARJE SE BOLJ POVEZUJETA 
Poslovanje zdravstvenega doma v polletju pozitivno, a za 
pokrivanje kredita še premalo
Zadnjo sredo v septembru so se na seji sve-
ta ustanoviteljic Javnega zavoda Zgornjesavinjski 
zdravstveni dom Nazarje zbrali županji in župani 
sedmih občin Zgornje Savinjske doline in direk-
torica zavoda Darja Es. Večina obravnavanih točk 
na seji se je nanašala na poslovanje zavoda. Žu-
pani so se seznanili s polletnim poročilom, izva-
janjem sanacijskega programa in rebalansom fi-
nančnega načrta zavoda za letošnje leto. Sezna-
nili so se tudi s sklepi, sprejetimi na svetu zavo-
da, saj člani sveta zavoda menijo, da je med sve-
tom zavoda in svetom ustanoviteljic pomanjka-
nje medsebojnega informiranja in dialoga. 
SKLEPI S SEJE SVETA ZAVODA 
Svet zavoda se je sestal teden dni pred se-
jo sveta ustanoviteljic. Predsednica sveta zavo-
da Darja Kramer Štiglic je takrat odstopila, na-
slednjo sejo sveta zavoda bo vodila namestnica 
predsednice Cvetka Mavrič, izvolili bodo nove-
ga predsednika. Na svetu zavoda so med dru-
gim govorili o širjenju programa pediatrije, saj 
pediatrinja Brigita Pukmeister Rožič zaradi 
prezasedenosti ne more sprejemati novih paci-
entov. Že sedaj ji po podjemni pogodbi pomaga 
druga pediatrinja. Potrebno je rešiti tudi vpra-
šanje dela programa pediatrije, ki ga imata dve 
koncesionarki, a ga ne izvajata v celoti. 
ODSTOP PREDSEDNICE SVETA 
ZAVODA
Ustanoviteljice (občine) so sklenile, da jim 
mora direktorica zavoda Darja Es odslej pošiljati 
zapisnike s sej sveta zavoda, za pisanje zapisni-
kov pa se določi zaposlena oseba z uprave zdra-
vstvenega doma, na zadnji seji ga je namreč pi-
sala Esova. Štiglic Kramerjeva je pred odstopom 
še obiskala predsedujočega sveta ustanovite-
ljic, nazarskega župana Mateja Pečovnika in 
predlagala boljšo komunikacijo med obema in-
stitucijama. Predvsem je želela, da so ustanovi-
teljice seznanjene s sklepi sveta zavoda in da 
jih tudi sami obveščajo o sprejetih sklepih, saj 
je imela občutek, da marsikaj ni enako predsta-
vljeno obema institucijama.
Gornjegrajski župan Anton Špeh (desno) je podal pobudo, da se direktorica Darja Es z banko 
dogovori, da kratkoročni kredit spremenijo v dolgoročnega.
Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 7
Zdravstvo, Iz občin
V FLORJANU OBNOVLJEN PRVI KILOMETER CESTE PREDAN NAMENU
Prenova ceste povezala krajane tudi v družabnem smislu
Ob zaključku prvega dela obnove ceste v Florjan sta trak v družbi župnika Ivana Šumljaka 
(levo) in podžupanje Cvetke Mavrič prerezala župan Anton Špeh (desno) in Franc Ugovšek s 
kmetije Spodnji Jamnik.
V soboto, 28. septembra, so se pri kmetiji Spo-
dnji Jamnik v Florjanu zbrali zadovoljni krajani 
Florjana in lastniki zemljišč ob cesti, saj so na-
menu predali prvo tretjino obnovljene ceste 
Križ–Florjan. Dober kilometer prenovljene, širše 
in na novo asfaltirane ceste je blagoslovil gor-
njegrajski župnik Ivan Šumljak, župan Anton 
Špeh pa je dejal, da si takšnih prijetnih trenut-
kov želi čim več, saj bi to pomenilo, da se v ob-
čini veliko dela.
VSAK SI ZASLUŽI VARNO 
CESTO
Krajane, župana, župnika in izvajalca del 
podjetje Brlec je pozdravila krajanka Florja-
na in podžupanja občine Gornji Grad Cvetka 
Mavrič. »Vsi, ki se dnevno vozimo po tej ces-
ti, smo ob prenovi prvega dela zelo veseli,« je 
povedala in se zahvalila vsem, ki so pripomog-
li k temu. Župan je povedal, da je ponosen na 
ta odsek urejene ceste, kajti vsak občan si za-
služi urejeno in varno cesto. Upa, da bo takšnih 
odcepov še kar nekaj. Pohvalil je krajane, ki 
so med daljšo zaporo ceste prenesli brez pri-
pomb, izvajalca, ki je delo opravil v roku, in do-
mače na kmetiji Spodnji Jamnik, ki so odlično 
poskrbeli za izvajalce del s toplimi obroki in za 
druženje po otvoritvi. Celoten program ob dru-
ženju so pripravili krajani, mladi pa so se prid-
ružili s prepevanjem in kot godci.
OPRAVILI VEČ IN ŠE PRIHRANILI
Vrednost del je bila 350 tisoč evrov, od tega je 
občina dobila 118 tisoč nepovratnih sredstev, za 
isto vrednost so dobili kredit, preostala sredstva 
so bila iz proračuna občine. Za to vrednosti je bi-
lo narejenih več del in nekoliko daljša trasa, kot 
je bilo prej načrtovano in še prihranili so nekaj, 
je povedal župan. V letih 2020 in 2021 se bos-
ta prenovila še dva podobna odseka ceste. Ta-
ko bodo Florjančani, ki so cesto dobili leta 1966, 
prvi asfalt pa so na delu ceste dobili pred tride-
setimi leti, imeli prenovljeno cesto nekje do po-
lovice vasi.
Tekst in foto: Štefka Sem
VELIKO VPRAŠANJ ZA ESOVO
S pozitivnim poslovnim izidom zavoda ob pol-
letju so bili prisotni zadovoljni, niso pa bili za-
dovoljni z višino, saj jim mali presežek prihod-
kov nad odhodki ne zagotavlja dovolj sredstev 
za vračilo 400 tisoč evrov visokega kratkoročne-
ga kredita, ki ga morajo vrniti konec leta. Prese-
žek ob polletju je bil nekaj manj kot dvanajst ti-
soč evrov. Predvsem županji ter direktor občin-
ske uprave občine Mozirje mag. Ivo Glušič, ki 
je bil prisoten na seji, so imeli za Esovo precej 
podrobnih vprašanj glede polletnega poročila in 
izvajanja sanacijskega programa. Dogovorili so 
se, da se ta vprašanja postavijo v pismeni ob-
liki, odgovori pa bodo podani na naslednji seji. 
POBUDA, DA KREDIT ODPLAČA 
ZAVOD
Gornjegrajski župan Anton Špeh je podal po-
budo, da se direktorica Esova z banko dogovori, 
da kratkoročni kredit spremenijo v dolgoročne-
ga in ga odplačujejo s pozitivnimi rezultati sa-
nacijskega programa. Matej Pečovnik je župa-
nom povedal, da so se že ob prejemu kredita 
zdravstvenega doma pogovarjali, da ga le-ta ne 
bo mogel sam poplačati in bodo to dolžne storiti 
občine. Solčavska županja Katarina Prelesnik, 
ki se je prav tako kot županja Rečice ob Savinji 
Ana Rebernik na to sejo zelo dobro pripravila 
s številnimi vprašanji, je Esovi očitala, da župa-
ni s potrditvijo sanacijskega programa niso ve-
deli, da so avtomatsko postali plačniki kredita. 
PISMO O NAMERI
Na dan seje so župani in županji prejeli pis-
mo o nameri, ki jim ga je poslal podjetnik Iztok 
Podkrižnik, kar je pod točko razno izpostavil 
Špeh. Ker Podkrižnik na pobudo, da na Ljubnem 
ob Savinji zgradi zdravstveni center, v katerem 
bi lahko prostor dobile ambulante Zgornjesa-
vinjskega zdravstvenega doma, očitno ni dobil 
nobenega skupnega odgovora, je župane poz-
val k podpisu pisma o nameri. Občine, ki so za-
interesirane za to, da bi v zdravstvenem centru 
delovale ambulante javnega zdravstva, je poz-
val, da to potrdijo, saj bi očitno rad vedel, kak-
šen je sploh interes občin. 
V razpravi je Špeh pozval druge župane, da 
podpišejo pismo o nameri, saj je to zanj prilož-
nost, da dobimo Zgornjesavinjčani primeren 
prostor za nujno medicinsko pomoč in ambu-
lante na enem mestu. Menil je, da če te prilož-
nosti ne bodo izkoristili, ne bodo imeli nikdar 
nič. Projekt prizidka k nazarski zdravstveni po-
staji namreč »stoji« že dvanajst let in nič ne ka-
že, da se bo kaj spremenilo. Prepričan je, da se 
bodo s Podkrižnikom kot investitorjem uspešno 
dogovorili za najem ali odkup prostorov. 
INTERES SAMO ZA NMP
Špehova pobuda je naletela na odziv samo za 
prostore nujne medicinske pomoči (NMP). Pre-
lesnikova je menila, da bi vsaj NMP morala bi-
ti na Ljubnem, da bi bila dolina pokrita približno 
enako, kar se tiče odzivnih časov. Nazarski žu-
pan Pečovnik je dodal, da za NMP ne potrebu-
jejo 3.000 kvadratnih metrov površin, kolikor jih 
v stavbi načrtuje Podkrižnik. Rebernikovo je za-
nimalo, kako bodo reševali financiranje najema 
ali odkupa. Ljubenski župan Franjo Naraločnik 
je dodal, da samo za NMP imajo na Ljubnem že 
sedaj prostor, saj imajo dve garaži v zdravstveni 
postaji prazni, ambulanto pa lahko uredijo. 
Konkretnega dogovora o Podkrižnikovi ponud-
bi spet ni bilo, niso niti razpravljali o prizidku v Na-
zarjah. Predstavitev bi morala biti julija, a je doslej 
še ni bilo. Za september je bil napovedan obisk 
zdravstvenega ministra Aleša Šabedra, ki ga tu-
di ni bilo. Vse kaže, da se bo dvanajst let dogo-
varjanja brez zaključkov podaljšalo še za eno leto.
Tekst in foto: Štefka Sem
400 tisoč evrov 
kratkoročnega kredita mora vrniti 
Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje 
do konca leta.
Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019
8
Gospodarstvo, Zdravstvo
ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE
Nabavljeno reševalno vozilo 
Občina Solčava je za občine, 
ustanoviteljice Javnega zavoda 
Zgornjesavinjski zdravstveni dom 
Nazarje, vodila postopek nabave 
novega reševalnega vozila za nuj-
ne prevoze. Postopek je uspešno 
zaključila. Izbrani dobavitelj podje-
tje Medico je dobavilo opremljeno 
in usposobljeno reševalno vozilo. 
Nakup bo sofinanciralo ministr-
stvo za zdravje, kamor je občina že 
vložila vlogo za sredstva v višini 55 
tisoč evrov. Vozilo bo stalo okoli 176 
tisoč evrov, preostanek bodo po-
ravnale občine ustanoviteljice, del 
pa tudi zdravstveni dom iz zbranih 
donacij. Vozilo je bilo v sredo sve-
čano predano v uporabo.
Marija Lebar
100 NAJHITREJŠIH PODJETIJ V SAVINJSKO-ZASAVSKI REGIJI
Pet zgornjesavinjskih podjetij 
med najhitreje rastočimi
Prejšnji teden je Družba Dnevnik 
objavila podatke o sto najhitreje 
rastočih podjetjih v savinjsko-za-
savski regiji. Med njimi najdemo 
pet gospodarskih družb, ki imajo 
sedež na območju naše doline, kar 
tri od njih se ukvarjajo s transpor-
tno dejavnostjo. Lansko leto je bilo 
na taki lestvici najti tri zgornjesa-
vinjska podjetja. 
ZADRAŽNIK TRANSPORT NA 
29. MESTU
Najviše, to je na 29. mesto, se 
je uvrstil Zadražnik transport iz 
Mozirja z indeksom petletne ras-
ti 246. Lani je bil na 43. mestu, vsa 
ostala podjetja na lestvici so gle-
de na lansko razpredelnico »no-
vinci«. Na 67. mestu je družba 
Plesnik iz Solčave – indeks rastri 
191. Žlebnik transport z Rečice ob 
Savinji je z indeksom 180 zase-
del 86. mesto. Tri mesta za njim, 
na 89. mestu je Marki transport z 
Ljubnega ob Savinji, ki ima indeks 
177. Družba Podkrižnik z Ljubnega 
ob Savinji je z indeksom rasti 170 
na 96. mestu lestvice.
INDEKS RASTI V ZADNJIH PETIH 
LETIH
Lestvico so v podjetju Dnevnik 
pripravili tako, da so upoštevali in-
deks rasti v zadnjih petih letih, to 
je od 2013 do 2018. Vstopni pogoj je 
bil tudi najmanj 15 zaposlenih. 
Marija Lebar
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Zgornjesavinjski inovatorji spet v družbi najboljših
V okviru Dneva inovativnosti je 
Gospodarska zbornica Slovenije 
(GZS) podelila letošnja priznanja za 
najboljše inovacije. Med prejemniki 
prestižnih priznanj, ki jih je na naci-
onalni nivo uvrstila komisija za ino-
vacije pri Savinjsko-šaleški zbornici, 
so inovatorji družb BSH Hišni apara-
ti Nazarje, Podkrižnik Ljubno ob Sa-
vinji in Gorenje Velenje. 
SREBRO ZA ROČNI MEŠALNIK Z 
LUČKO
Tudi tokrat so se izkazali inova-
torji družbe BSH Hišni aparati Na-
zarje. Komisija je s srebrnim pri-
znanjem nagradila njihov roč-
ni mešalnik z lučko CleverMixx-
-Spotlight, ki je novost v svetov-
nem merilu. »Takšne rešitve nima 
noben konkurenčni ročni mešal-
nik. Svetloba dveh LED diod omo-
goča vidnost živila in s tem zagota-
vlja kakovost obdelave ne glede na 
to, kako svetel je prostor,« je med 
drugim zapisano v katalogu preje-
mnikov priznanj.
PRIZNANJE ZA IZVENKRMNI 
POGONSKI SISTEM
Podjetje Podkrižnik je bilo za 
električni izvenkrmni pogonski 
sistem E’DYN 1120 prav tako nagra-
jeno s srebrnim priznanjem. V ka-
talogu inovacij je zapisano: »Je 
prvi izvenkrmni pogonski sistem 
blagovne znamke E’DYN (Electric 
Dynamic Nautic), ki predstavlja ce-
lovito rešitev pogonskega sistema 
za električno navtiko. Namenjen je 
prvovgradnji v različna plovila. Sis-
tem E’DYN 1120 sestavljajo pomnil-
nik, litij-ionska baterija, izvenkrmni 
pogon, krmilna elektronika, ožiče-
nje, zaslon in navorna ročica. Po-
leg stabilne »high-performance« 
infrastrukture predstavlja ključno 
inovacijo izvenkrmni motor.«
SVOJO INOVACIJO IZBRALA TUDI 
JAVNOST 
Dan inovativnosti je potekal v 
Kongresnem centru na Brdu pri 
Kranju v sredo, 25. septembra. 
Kako bogata je bila lanskoletna 
bera na tem področju, priča kar 
osem zlatih priznanj, dve poseb-
ni priznanji za mlado podjetje, 26 
srebrnih, 4 bronasta, 4 priznanja 
za prispevek na področju inova-
tivnosti in dve posebni priznanji 
za razvojno in inovacijsko sode-
lovanje gospodarstva in institu-
cij znanja. 
Na regionalni ravni je sodelo-
valo 199 inovacijskih predlogov 
in prek 1.000 inovatorjev in inova-
torskih ekip. GZS je nagradila tudi 
najboljšo inovacijo leta po izboru 
javnosti – v letu 2019 je to inova-
cija avtomatiziran stroj za sitotisk 
3D oblike na nalivno pero podjetja 
Vivapen.
Marija Lebar, 
fotodokumentacija GZS
Podjetje Podkrižnik je bilo za električni izvenkrmni pogonski sistem 
E’DYN 1120 prav tako nagrajeno s srebrnim priznanjem.
Ročni mešalnik z lučko CleverMixx-Spotlight, delo inovatorjev 
družbe BSH Hišni aparati Nazarje, je novost v svetovnem merilu.
Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 9
Gospodarstvo, Organizacije
9. FESTIVAL OVČJE VOLNE V SOLČAVI
Zanimanje poželi volneni izdelki rokodelcev
Ida Slapnik je ročno predla, kot so to delali v preteklosti.
V okviru projekta Novi izzivi slo-
venske drobnice so v Solčavi v ne-
deljo, 22. septembra, pripravili 9. 
Festival ovčje volne Bicka. Dogo-
dek je v sodelovanju s solčavskimi 
filcarkami pripravil Center Rinka. 
IZDELKI ROKODELCEV DOMAČE 
IN UMETNOSTNE OBRTI
Na prireditvenem prostoru so si 
obiskovalci ogledali nastanek vol-
ne od striženja, sortiranja, česanja 
in predenja do uporabe. Za prigon 
živali so poskrbeli člani Društva 
rejcev ovc jezersko-solčavske pa-
sme in Ovčerejsko društva Radu-
ha, za predstavitev uporabe volne 
pa solčavske filcarke Bicka. 
Kaj vse je mogoče pripraviti 
iz volne, si je bilo moč ogledati v 
ateljeju Majnik, razstavno-prodaj-
nem butiku Bicka, ateljeju Franc 
in Liza Filc ter na modni reviji. Ve-
4. LICITACIJA PLEMENSKIH JAGNJIC V SOLČAVI
Lastnika zamenjalo dve tretjini predstavljenih glav drobnice
Poklicni strižec v Sloveniji in večkratni državni prvak v striženju 
ovac Alojz Novak – Slavc je živali hitro ostrigel, Vida Matk pa je volno 
pregledala in sortirala.
V sklopu 9. Festivala ovčje vol-
ne Bicka v Solčavi so v nedeljo, 
22. septembra, člani Društva rej-
cev ovc jezersko-solčavske pa-
sme pripravili licitacijo plemen-
skih jagnjic. Vodila sta jo pred-
stavnica celjskega kmetijsko 
gozdarskega zavoda Marjeta 
Ženko in moderator Nejc Sla-
pnik.
ZNAČILNOST PASME DOLG REP 
IN IZBOČEN NOSNI PROFIL
Ženkova je predstavila lastnosti 
jezersko-solčavske ovce. To je moč 
prepoznati po dolgem repu in izbo-
čenem nosnem profilu. V zreli dobi 
doseže do 70 kilogramov teže, ov-
ni tretjino več. Je mesna pasma, ki 
jo odlikujeta dobra plodnost in pri-
lagodljivost na nizke temperature. 
Na stojnici filcarke Darje Goličnik iz Šmihela nad Mozirjem so bili 
predstavljeni dekorativni in uporabni izdelki iz polstene volne.
liko zanimanje so poželi tudi vol-
neni izdelki ponudnikov tržnice. 
Tam je bilo moč poizkusiti kuli-
narične dobrote solčavskih kme-
tij in kupiti uporabne ter dekora-
tivne predmete rokodelcev doma-
če in umetnostne obrti iz različnih 
krajev Slovenije. 
RAZVAJANJE BRBONČIC
Obiskovalci so si razvajali br-
bončice ob masovniku, žlinkro-
fih, jedeh iz jagnjetine in sladicah 
v Solčavski kuhni. Otroci so lahko 
preizkusili svoje ročne spretnosti v 
delavnicah polstenja. Na prodajni 
razstavi plemenskih jagnjic je pre-
nekatera žival zamenjala gospo-
darja. Na stojnicah so se predsta-
vile tudi lokalne akcijske skupine 
slovenskih regij z značilnimi pro-
dukti podeželja. 
Tekst in foto: Marija Šukalo
Plemenske jagnjice so dosegale vrednosti od 90 do 110 evrov.
Tržni produkt so jagnjeta, stranski 
pa volna, ki je zelo kvalitetna. 
Na licitaciji je bilo trideset glav 
drobnice šestih rejcev iz Solčave in 
Jezerskega. Lastnika sta zamenjali 
kar dve tretjini predstavljenih jag-
njic. Najvišja dosežena cena je bila 
130 evrov, izklicna pa od 90 do 110. 
Predstavili so tudi striženje ovac 
z električnimi škarjami. To je opra-
vil edini poklicni strižec v Sloveni-
ji in večkratni državni prvak v stri-
ženju ovac Alojz Novak – Slavc iz 
Šentjerneja. Čiščenje in sortiranje 
surovine ter skladiščenje sta opra-
vili solčavski filcarki Vida Matk in 
Rezi Pahovnik. 
Tekst in foto: Marija Šukalo
Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019
10
Kultura, Organizacije
HIŠKA »PRINESI – ODNESI«
Oktober namenjen 
menjavi še 
uporabnih oblačil
V hiški »prinesi – odnesi« lahko v oktobru 
oddate, vzamete ali zamenjate še uporabna 
oblačila, v septembru pa je potekala 
menjava skodelic. 
Pred Zavodom Stanislava v Gornjem Gradu 
(ob glavni cesti pred odcepom na pokopališče) 
že mesec dni stoji hiška, namenjena menjavi 
ali oddaji različnih stvari. Vsak mesec se v hiški 
»prinesi – odnesi« zamenjajo artikli za menjavo. 
V septembru je bilo možno menjavati skodelice, 
od sobote, 5. oktobra, pa bodo hiško zavzela še 
uporabna oblačila.
Takšno akcijo so v zavodu izpeljali že spo-
mladi in nanjo je bil velik odziv. Rabljena obla-
čila so dnevno menjavala lastnike. Hiška je od-
prta od jutra do večera in ko lahko vsak prinese 
ali odnese rabljena oblačila. Artikli, ki lastnikov 
ne najdejo, se po poteku akcije oddajo v centre 
ponovne uporabe v Velenje in Vojnik, s kateri-
mi Zavod Stanislava dobro sodeluje že dlje časa.
Tekst in foto: Štefka Sem
MODNA REVIJA V SOLČAVI
Filcanje pridobiva na veljavi tako v domačem kraju kot tudi širše
V okviru 9. Festivala ovčje volne Bicka v 
Solčavi so filcarke pripravile modno revijo. Ta 
je bila letos del aktivnosti projekta sodelovanja 
med Lokalnimi akcijskimi skupinami pod nas-
lovom Novi izzivi slovenske drobnice. Med šte-
vilnimi obiskovalci so se sprehodili maneken 
in manekenke v kreacijah oblikovalcev volne v 
številnih tehnikah.
Svoje kreacije so predstavile gostje iz Ukra-
jine, Hrvaške, Srbije in Avstrije ter domačinke: 
Rezi Pahovnik, Bernarda Prodnik, Nada Pro-
dnik, Nada Vukadinović Beslić, Justi Juvan in 
Vida Matk.
FESTIVAL SPODBUJA USTVARJALNO MOČ V 
SVETU VOLNE
Navdušenje z ustvarjalkami in obiskovalci 
je delila tudi županja občine Solčava Katarina 
Prelesnik. Izrazila je veselje, da filcanje pridobi-
va na veljavi v domačem kraju in širše.
Moderator Nejc Slapnik je dejal, da so 
ustvarjalke vse leto pletle, polstile, kvačkale, 
krojile, šivale in oblikovale ter s tem dokazale, 
da je volna odlična surovina za širšo uporabo, 
tako za dom kot za družino. Festival volne spod-
buja ustvarjalno moč in delo v svetu volne, ki 
vedno preseneča.
Tekst in foto: Marija Šukalo 
ZA POPULARIZIRANJE ROČNEGA DELA IN 
VOLNE
Namen dogodka, ki sta mu scensko podobo 
dodali Bernarda Prodnik in Nada Vukadino-
vić Beslić, je prikazati, kaj vse se da narediti iz 
žlahtnega materiala, kot je volna, in popularizi-
ranje ročnega dela. To namreč vse bolj pridobi-
va na veljavi. Poleg pletenja, tkanja, kvačkanja, 
ki so globoko ukoreninjeni v slovenski tradici-
ji, so Solčavanke in ostale kreatorke dodale še 
polstenje.
OBLAČILA ZA SVEČANE PRILOŽNOSTI IN 
VSAK DAN
Kaj vse je mogoče iz volne ob različnih dodat-
kih izdelati, so predstavili manekeni iz Solčave in 
drugih krajev Slovenije. Ti so se med občinstvom 
sprehodili tako v oblačilih za svečane priložnosti 
kot za vsak dan. Kombinirali so jih z modnimi do-
datki, kot so torbice, šali, pasovi in čevlji.
Kreacije ustvarjalk je predstavilo osem manekenk in maneken.
Maneken je nosil gamaše, ki niso prepuščali vlage.
Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 11
Kultura, Ljudje in dogodki
POŠTA SLOVENIJE
Logarska dolina na poštni 
znamki
Nova poštna znamka z motivom 
Logarske doline 
(fotodokumentacija Pošte 
Slovenije)
Od petka, 27 . septembra, dalje so 
na pošti v Solčavi na voljo znam-
ke z motivom Krajinskega parka 
Logarska dolina. Znamke z žigom 
prvega dne, to je 27. 9. 2019, bodo 
filatelistom in seveda ostalim kup-
cem na solčavski pošti na voljo do 
vključno 11. oktobra 2019. 
Komisija za izdajo poštnih 
vrednotnic pri Pošti Slovenije, ki je 
pristojna za izdajo znamk, je v seriji 
Naravni parki Slovenije za leto 2019 
potrdila izdajo znamke z motivom 
Krajinskega parka Logarska doli-
na. Fotografijo za znamko je posnel 
priznani fotograf Tomo Jeseničnik, 
oblikoval jo je Matjaž Učakar. Izda-
na je v nakladi 30.000 blokov in bo 
v prodaji do 27 . septembra 2020. 
Marija Lebar
PRODAJNA RAZSTAVA UMETNIKI ZA KARITAS V GALERIJI MOZIRJE
Kolo dobrodelnosti se neutrudno vrti že 25 let
Odprtje razstave so pospremili Ivan Suhoveršnik, Jožica Ličen, 
Vladimira Planovšek, direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Petra 
Širko Poljanšek in Anamarija Stibilj Šajn (z leve). 
V Galeriji Mozirje je v petek, 20. 
septembra, potekala otvoritev pro-
dajne razstave likovnih del, nasta-
lih na mednarodni koloniji Ume-
tniki za karitas, ki že 25 let zapo-
red vsako poletje poteka na Sinjem 
vrhu nad Ajdovščino v organizaciji 
Škofijske Karitas Koper. 
»… POLNO PRGIŠČE LEPOTE …«
Dobrodelna kolonija je letos za-
okrožila 25 let delovanja. V Mozirju 
so se ustavila dela lanskoletne 24. 
kolonije pod naslovom »… polno 
prgišče lepote …« (I. Cankar). Ško-
fijska Karitas se je tako pokloni-
la velikanu slovenske književnosti, 
ki se v svojih delih večkrat dotika 
prav socialne neenakosti v družbi. 
V 25 LETIH 340 RAZSTAV IN 
1.800 IMEN UMETNIKOV
Ves ta čas nad kolonijo in potu-
jočimi razstavami bdita ravnatelji-
ca Škofijske Karitas Koper in vod-
ja projekta Umetniki za karitas Jo-
žica Ličen ter strokovna spremlje-
valka Anamarija Stibilj Šajn. Kot 
OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE
Mladi bralci sodelovali v Pikini 
bralni znački
Otroci so si s pridnim prebiranjem knjig zaslužili, da jim je Pika 
Nogavička podelila priznanja in magnetke.
V Osrednji knjižnici Mozirje so 
se pridružili projektu Pikine bralne 
značke. Odziv zgornjesavinjskih ot-
rok je bil nad pričakovanji. Za bral-
ni trud so bili nagrajeni na Pikinem 
festivalu v Velenju.
PROJEKT ZA SPODBUJANJE 
BRANJA 
Pikina bralna značka je pro-
jekt za spodbujanje branja pri naj-
mlajših uporabnikih knjižnice do 
vključno 6. razreda osnovne šole. 
Mozirska knjižnica projekt organi-
zira v sodelovanju s Knjižnico Ve-
lenje in še z nekaterimi drugimi 
knjižnicami. Brana značka traja od 
septembra do septembra.
ZELO DOBER ODZIV
V zgornjesavinjskem hramu 
branja so se izdatno potrudili in k 
branju povabili mlade uporabnike 
knjižnice. Odziv je bil zelo dober. 
Prebrati je bilo potrebno vsaj štiri 
knjige z danega seznama. Poiskali 
so jih lahko v Pikinem pravljičnem 
kovčku v Knjižnici Mozirje oziroma 
na Pikini pravljični polički v ostalih 
krajevnih knjižnicah.
SREČANJE S PIKO
Značko je osvojilo kar 40 otrok. 
Na festivalu jim je Pika osebno po-
delila priznanja in magnetke. Na 
odru Taka Tuka so si ogledali tudi 
lutkovno predstavo Svinjski pastir.
V Osrednji knjižnici Mozirje vabi-
jo otroke do 6. razreda, da se prid-
ružijo novi sezoni Pikine bralne 
značke.
RM, fotodokumentacija 
Osrednje knjižnice Mozirje
je dejala Ličnova, se je v četrt sto-
letja zvrstilo 340 razstav, ki so v 
številne kraje prenesle sporočilo 
dobrega, v katalogu kolonije pa je 
zapisanih 1.800 imen umetnikov, ki 
jim je na ta način ponujena mož-
nost, da njegove slike potujejo po 
krajih Slovenije in zunaj nje.
IZKUPIČEK OTROKOM, MLADIM 
IN DRUŽINAM
Izkupiček kolonije je namenjen 
otrokom, mladim in družinam v sti-
ski. V imenu župnijske Karitas Mo-
zirje-Šmihel je razstavo odprl žu-
pnik Aleksander Koren. Prisotne je 
nagovoril tudi mozirski župan Ivan 
Suhoveršnik. Za spremno bese-
do ob odprtju razstave je poskrbe-
la Vladimira Planovšek, za glasbe-
ni predah pa učenca Glasbene šole 
Nazarje, flavtistka Lara Slapnik in 
rogist Tibor Cemič Krefl.
Tekst in foto: 
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019
12
Kultura
KONCERT GLASBENIH SAMOSPEVOV V SAMOSTANU NAZARJE
V intimo atrija pričarali pozabljeno salonsko vzdušje
Nazarske pevke so koncert zaključile s skupno izvedbo koroške ljudske Pojdam v Rute.
Na zadnji poletni petek, 20. septembra, je v am-
bientu atrija nazarskega samostana potekal kon-
cert slovenskih samospevov, poimenovan Oj, rož-
marin. Obiskovalci so prisluhnili izbranemu petju 
učencev pevskih oddelkov Glasbene šole Sloven-
ske Konjice in Glasbene šole Nazarje.
SALONSKO VZDUŠJE
Nadarjeni vokalisti so z izvajanjem samo-
spevov v intimno ozračje samostanskega atri-
ja pričarali pravo salonsko vzdušje, za katerega 
je ta miniaturna glasbena oblika pravzaprav tu-
di nastala.
KONCERT SESTAVLJALO 18 PEVSKIH TOČK
Samospev se je v obliki, kot jo poznamo da-
nes, razvil konec 18. stoletja. Izvajali so ga pev-
sko zelo nadarjeni izobraženi pevci in amaterji, 
kar veliko pove o njegovi zahtevnosti. Koncert 
v atriju je sestavljalo 18 pevskih točk, pripravili 
sta jih mentorici nastopajočih učencev Andre-
ja Obrul in Kristina Šuster Uršič. 
NASTOPILO ŠTIRINAJST PEVCEV
Pevski oddelek GŠ Slovenske Konjice so na kon-
certu predstavili štirje učenci petja, ki jim je Obrulo-
va mentorica. Iz Nazarij se je predstavilo deset na-
darjenih pevcev. Tem je mentorica Šuster Uršiče-
va, ki je povezovala koncert. Na klavirju sta pevce 
spremljala Anton Acman in Veronika Fridrih. 
Tekst in foto: Tatiana Golob
25. SLIKARSKI ŠTUDIJSKI DNEVI EX TEMPORE MOZIRSKI GAJ 2019
Že četrt stoletja Mozirje v družbi umetnikov z vseh vetrov
Jure Repenšek: 
»V začetnih letih je imel ex tempore tudi večji 
študijski naboj. Z nami je sodeloval prof. dr. Jožef 
Muhovič, likovni teoretik, ki je umetnikom po-
magal pri odkrivanju likovne teorije, tako s svoji-
mi predavanji kot s svojo prisotnostjo ob ustvar-
janju. Naše vsakoletno druženje so na pregled-
ni razstavi v Galeriji Mozirje vedno povzele tudi 
likovne kritičarke, njihovi odzivi so bili dobri, po-
membno je tudi dejstvo, da se umetniki v našo 
družbo radi vračajo.« 
Tako sodelujoči umetniki kot Mozirjani, ki cenijo umetnost, so se odprtja delovne razstave z 
veseljem udeležili. (Foto: TG)
V Mozirskem gaju je med 18. in 21. septem-
brom potekal slikarski ex tempore, ki ga že če-
trt stoletja pripravlja Kulturno društvo Jurij Mo-
zirje oziroma predsednik društva Jure Repen-
šek. V parku cvetja in okolici je ustvarjalo pet-
najst umetnikov, ki so v Mozirje prišli z vseh kon-
cev Slovenije in tudi iz zamejstva. 
NOVEMBRA PREGLEDNA RAZSTAVA 
Delovna razstava je bila na ogled postavlje-
na v soboto, 21. septembra, v Slomškovi dvora-
ni, ki slikarjem služi tudi kot priložnostni atelje. 
Novembra pa bo pregledna razstava na ex tem-
poru nastalih del postavljena v Galeriji Mozirje. 
25 LET NEUTRUDNEGA DELA
Repenšek je pozdravil obiskovalce in slikarje 
ter se jim zahvalil z darilom. Tudi sam je slikar in 
pisec ikon, sicer učitelj likovnega pouka. Že 25 
let neutrudno zbira slikarje, ki nato več dni sku-
paj slikajo. Njihov izhodiščni motiv sta Gaj in tr-
ško jedro. Dela kažejo Mozirje in njegovo okoli-
co skozi perspektive umetnikov. 
SLIKARJI NAVDUŠUJEJO OBČANE
Zbrane je pozdravil tudi župan občine Mo-
zirje Ivan Suhoveršnik, ki je izrekel veliko pri-
znanje tako Repenšku kot sodelujočim umetni-
kom. Ti po njegovem opažanju vsako leto zno-
va navdušujejo občane s svojim videnjem Mo-
zirskega gaja in samega kraja. Odprtje delovne 
razstave so s pevskim vložkom obogatile mla-
de pevke Lilije. 
Tatiana Golob
(Foto: CMS)
Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 13
Organizacije, Kultura
MOZIRJE
Zavod sprememba organiziral 4. Savinja beer fest
Savinja beer fest je priložnost za druženje in zabavo.
Mozirski Zavod sprememba, za 
katerim stoji Sašo Slemenšek, je 
21. septembra na mozirskem sej-
mišču organiziral četrti Savinja be-
er fest. Mnogim obiskovalcem od 
blizu in daleč so se s svojimi izdel-
ki predstavile slovenske butične 
pivovarne. Po lanskem dogodku se 
je pivu ponovno pridružila ponud-
ba različnih gin tonikov, kar se je 
izkazalo za dobro potezo.
BUTIČNI PIVOVARJI SE 
PREDSTAVIJO
Okoli sejmišča so bile postavlje-
ne stojnice, na katerih so svoje 
varjene proizvode predstavljali in 
v pokušino ponujali najboljši bu-
tični slovenski pivovarji. Med nji-
mi 22 brewing, Vouk, Clef, Skubeer, 
Ker se je poteza pokazala za zelo 
uspešno, so organizatorji tudi le-
tos povabili v goste sekcijo sloven-
skih gin destilarn. Predstavile so 
se destilarne Bratinov, Brin, Broken 
bones, Santei in Fructal. Ob doma-
čih so bili na voljo tudi francoski in 
nizozemski gini.
Za hamburgerje so poskrbeli v 
Kontainer burgers, ljubitelji slad-
kega so si lahko privoščili palačin-
ke tiburn.
Med tem ko so starši uživali v bo-
gati ponudbi Savinja beer festa, so 
otroci na lesenih igralih preizkušali 
svoje sposobnosti. Dolgčasa ni bilo, 
saj je bilo obiskovalcev iz ure v uro 
več, zabava pa na voljo dolgo v noč.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
Naboj, Mammut in avstrijski pred-
stavniki Hirter. Med obiskovalce fe-
sta je zapeljal tudi craftmobil Tankr 
z letošnjimi novostmi.
Na lanskem festivalu so se pivu 
pridružili gini. Gin tonic je namreč 
iz leta v leto bolj priljubljena pijača, 
po kateri ne posegajo zgolj ženske. 
DVE DESETLETJI DRUŠTVA TABORNIKOV ROD SOTOČJE NAZARJE-KOKARJE
Obletnico bodo obeležili s srečanjem in lokostrelstvom 
Društvo tabornikov Rod Sotočje 
Nazarje-Kokarje obeležuje dve de-
setletji delovanja. Ob tej priložnosti 
bodo v soboto, 5. oktobra, pripravili 
slovesnost. Za otroke bodo pripravili 
številne delavnice. Sledilo bo sreča-
nje vodnikov, ki so vodove sestanke 
pripravljali v preteklosti in tistih, ki to 
nalogo opravljajo sedaj. Obiskovalci 
in taborniki se bodo lahko preizkusi-
li v streljanju z lokom. Druženje bodo 
zaključili s slovesnostjo, na kateri bo-
do predstavili dvajset let delovanja. 
Taborništvo je bilo na območju 
Nazarij dobro razvito že v 90. letih 
prejšnjega stoletja, ko se je taborni 
prostor nahajal v Žiferju. Po nesre-
či gozdarjev ob eksploziji zakopa-
nih vojnih ostankov, se je tam ta-
borjenje prenehalo, prvotno dru-
štvo pa je razpadlo. Leta 1998 so 
se krajani Kokarij odločili oživiti ta-
borniško dejavnost, zato so začeli 
urejati nov taborni prostor na La-
zah. Leto kasneje so pripravili prvi 
zbor za ponovno oživitev taborni-
NA ODRU S SLOVENSKIM NACIONALNIM MLADINSKIM ORKESTROM IN VLADOM KRESLINOM
Dragocena izkušnja za Tiborja Cemič Krefla 
Tibor Cemič Krefl je kot najmlajši 
član Slovenskega nacionalnega 
mladinskega orkestra sodeloval 
na koncertu Vlada Kreslina v 
ljubljanskih Križankah. 
(foto: osebni arhiv)
škega društva, ki se je zaradi tra-
dicije taborništva na tem območju 
poimenovalo Rod Sotočje Nazarje. 
Na prvem občnem zboru so za sta-
rešino imenovali Jožeta Bitenca, iz-
datno sta taborništvo podpirala ta-
kratni župan Ivan Purnat in predse-
dnik kokarskega krajevnega odbo-
ra Anton Blatnik. 
V prvem letu so uredili tabor-
niški prostor, pričeli z izobraževa-
njem članov za vodnike in se ude-
ležili akcije Luč miru. Leto pozneje 
je začel delovati taborniški krožek 
na OŠ Nazarje. Leta 2001 so pos-
tali del Zveze tabornikov Sloveni-
je. Društvo danes razpolaga z bru-
narico in veliko pokrito teraso, sa-
nitetnimi prostori, kuhinjo, prosto-
ri za spanje in petimi terasami ka-
pacitete za 50 šotorov. Vključuje 
se v dogajanja na lokalnem nivoju 
in širše, še posebej sodeluje z na-
zarskima planinskim in turističnim 
društvom ter mozirskimi skavti. 
Marija Šukalo
Učenec Glasbene šole Nazarje 
Tibor Cemič Krefl se je v Ljublja-
ni udeležil Poletnega orkestrske-
ga kampa pod okriljem Evropske-
ga kariernega centra za umetni-
ke Triple Bridge. Mladi glasbeniki 
so zaigrali v Slovenskem nacional-
nem mladinskem orkestru, ki je v 
okviru Festivala Ljubljana v Križan-
kah spremljal koncert Vlada Kres-
lina. Za Tiborja je bila to nepozab-
na izkušnja, saj se je kot najmlajši 
član orkestra postavil ob bok osta-
lim mladim glasbenikom.
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019
14
MARIJAN DENŠA,
Zavod za gozdove Slovenije,
OE Nazarje
Nasveti, Organizacije
CENTER ZA SAMOSTOJNO UČENJE NAZARJE
Vrtičkanje z virtualnimi očali
Vesna Elsner je udeležence delavnice seznanila, kako se ravna 
z VR očali.
V okviru projektov Ljudske uni-
verze Velenje so pripravili poučno 
igro, ki ljudi s pomočjo virtualnih 
očal uči vrtnarjenja. Delavnico na 
to temo so organizirali tudi v Cen-
tru za samostojno učenje (CSU) 
Nazarje, kjer so obiskovalci lahko 
preizkusili ta zanimiv način učenja.
NAJPREJ UČENJE, NATO 
DELO
Igra je zasnovana kot izobra-
ževanje, saj posameznik najprej 
spozna podrobnosti o vrtnarjenju, 
pridelkih, času sajenja in pobira-
nja ter še mnogih drugih stvareh. 
Nato v virtualni resničnosti obde-
luje svoj vrt, kjer mora biti pozo-
ren na vse stvari, ki jih s sabo pri-
naša to opravilo.
OZAVEŠČANJE O SAMOOSKRBI
Po besedah Vesne Elsner iz 
CSU-ja so projekt pripravili skupaj 
z Vzorčnim mestom, ki se ukvar-
ja z virtualno realnostjo. Projekt je 
trenutno v teku, saj obiskujejo šte-
vilne osnovne šole v Savinjsko-ša-
leški regiji, sodelujejo tudi z domo-
vi ostarelih in društvi upokojencev. 
Cilj je, da čim več ljudi na druga-
čen in zabaven način ozavestijo s 
samooskrbo.
Tekst in foto: Primož Vajdl
Ohranimo veliki jesen
Veliki jesen je ekološko in go-
spodarski pomembna domača 
(avtohtona) drevesna vrsta. Ras-
te na vlažnih kamnitih in gruščna-
tih pobočjih ter ob vodotokih, kjer 
ima z razvejanim koreninskim sis-
temom pomembno protierozijsko 
vlogo. Les jesena (jesenovina) je 
vsestransko uporaben, saj je trd, 
trden in izredno žilav ter se dobro 
obdeluje. Med našimi vrstami lesa 
je najboljši za dinamične obreme-
nitve, torej za športno orodje (smu-
či, telovadno orodje) in ročaje de-
lovnih orodij. Zaradi izrazite teks-
ture in bleščeče barve se uporab-
lja za izdelavo parketa, pohištva in 
drugih izdelkov, kjer je videz zelo 
pomemben.
JESENOV OŽIG – NEVARNA 
BOLEZEN VELIKEGA JESENA
Pred četrt stoletja so v sever-
nem delu Evrope (Litva in Poljska) 
zaznali prve znake bolezni, danes 
imenovane jesenov ožig. Povzro-
ča jih patogena (bolezenska) gli-
va, najverjetneje prišlek iz JV Azi-
je. Napada drevesa velikega jese-
na in njegovega »brata« ostroli-
stnega jesena – ta v Sloveniji ras-
te v panonskem svetu. Hitro se je 
razširila po vsej Evropi. Leta 2006 
smo bolezen zaznali tudi v Slove-
niji, leta 2008 je bila pri nas na je-
senu že splošno razširjena. Danes, 
po dobrem desetletju pojavitve, je 
velik del dreves obeh vrst okužen 
in ogrožen.
Znaki bolezni so obarvanost in 
venenje listov, obarvanost ter od-
miranje skorje in lesa vejic, vej 
in debel ter različne rakave tvor-
be. Najbolj očiten znak je prezgo-
dnje odpadanje listov napadenih 
dreves, saj listje odpada že konec 
avgusta. Nasprotno seme okuže-
nih dreves ostaja dolgo na dreve-
sih. Krošnje se hitro sušijo, posta-
jajo gole, napadeno odraslo drevo 
se posuši v 7-15 letih, mlada dre-
vesca v 2-3 letih. Ker bolezen na-
pada drevesa vseh starosti na nji-
hovih optimalnih rastiščih, je pos-
tal veliki jesen zelo ogrožena dre-
vesna vrsta. 
NEKATERA DREVESA SO 
ODPORNA!
Nekdaj veličastni in lepi jeseno-
vi sestoji so danes zdesetkani, dre-
vesa se sušijo ali so suha oziroma 
so posekana. Le tu in tam ostajajo 
pokonci zdrava in vitalna odrasla 
drevesa z bogatimi zelenimi kroš-
njami. Narava poskrbi za ohrani-
tev vrste z gensko raznolikostjo, ta-
ko določen škodljiv dejavnik, npr. 
pozeba ali bolezen ne more priza-
deti prav vseh osebkov neke vrste 
na določenem prostoru (populaci-
je) in populacija se ohranja. 
Gozdarji zato sedaj iščemo in 
izbiramo krepka odrasla dreve-
sa, ki ne kažejo vidnih znakov bo-
lezni. Izbrana drevesa so označe-
na, nekatera tudi oštevilčena z ru-
meno barvo, da jih bomo pri kon-
troli lažje prepoznali. Spremljali jih 
bomo nekaj let, in če bodo zdrža-
la, bomo njihovo odpornost na gli-
vo preverili še v laboratoriju, nakar 
bodo podlaga za osnovanje novih 
sestojev. 
SMERNICE ZA GOSPODARJENJE 
Z GOZDOVI
Poleg tega raziskovalci preu-
čujejo druge dejavnike, ki bi lah-
ko pomagali pri ohranitvi jesenov. 
V prvi vrsti so to škodljivci in »bo-
lezni bolezni« torej organizmi, ki 
slabijo ali uničujejo glivo. Za gos-
podarjenje z gozdovi, kjer je priso-
ten jesen, smo izdelali smernice za 
njegovo ohranjanje: pravočasen 
posek oslabelega drevja, sprošča-
nje krošenj zdravih dreves, pospe-
ševanje dreves, ki spomladi prva 
olistajo, skrb, da pri delu ne poško-
dujemo koreničnikov dreves in po-
speševanje jesenov na bolj sušnih 
in suhih rastiščih, kjer je klima za 
glivo manj primerna. 
Izbrana drevesa, ki ne kažejo vidnih znakov bolezni, so označena, da 
jih bomo gozdarji pri kontroli lažje prepoznali. (Foto: Marijan Denša)
Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 15
Organizacije, Ljudje in dogodki
Septembra
Pred 40 leti
PREDVAJANJE FILMOV »NIČ NAS NE SME 
PRESENETITI«
V okviru prireditev Nič nas ne sme pre-
senetiti je krajevna skupnost Rečica ob Sa-
vinji pripravila v gasilskem domu Pobrežje 
predvajanje filma o splošnem ljudskem od-
poru. Tako so se posamezne krajevne skup-
nosti aktivno vključile v vzgojo občanov za 
primer nesreč večjega obsega in za primer 
vojne. Občani z razumevanjem sodelujejo 
v tej ali drugi sredini, ko gre za obrambne 
priprave v naši družbi.
Pred 30 leti
PRVI SKOKI NA SKAKALNICI
Smučarsko skakalni klub Ljubno se ta-
ko po tekmovalnih rezultatih kakor tudi po 
prizadevnosti svojih članov že uvršča med 
najboljše slovenske klube in s tem seveda 
tudi jugoslovanske. Tekmovalni rezultati se 
pokažejo pozimi, v teh dneh pa so se posta-
vili z veliko novo pridobitvijo — prenovlje-
no 35-metrsko skakalnico, ki so jo prevlek-
li z umetno snovjo. Ljubenski skakalci so že 
pred štirimi leti obnovili 10- in 25-metrsko 
skakalnico. S tem so bili izpolnjeni pogo-
ji za tekmovanja in treninge v smučarskih 
skokih skozi vse leto, kar je zelo povečalo 
zanimanje za ta šport, in to predvsem med 
šolsko mladino.
Pred 20 leti
BO TRETJI GRADITELJ VENDARLE 
PRAVI?
Po vseh peripetijah s prvotnim izvajal-
cem gradnje samostojne osnovne šole na 
Rečici ob Savinji je bilo, kakor smo o tem že 
pisali, na novem razpisu za nadaljevanje in 
dokončanje gradnje izbrano gradbeno pod-
jetje Vegrad iz Velenja. Le-tega je potrdil tu-
di mozirski občinski svet. Delavci Rudisa v 
teh dnevih že urejajo gradbišče, da bodo 
lahko pričeli z delom. Gradnja bo dokonča-
na v naslednjem letu in otroci bodo lahko z 
novim šolskim letom zakorakali v novo šo-
lo. Če ne bo čisto tako, verjetno ne bo nihče 
več presenečen. Človek se vsega navadi, pa 
naj bo še tako hudo.
Pripravila Tatiana Golob
DRUŠTVO KMETIC ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE NA EKSKURZIJI NA HRVAŠKEM
Ogled izdelave zagorskih štrukljev
DAN KROMPIRJA V BOHAČEVEM TOPLARJU
Ostajajo zvesti tradiciji
Obisk tipične zagorske domačije (fotodokumentacija Albine Rajter)
Nastopajoči so pripravili program ljudskih pesmi in napevov. (Foto: Marija Šukalo)
V Bohačevem toplarju v Nazarjah so ob ob-
činskem prazniku domače občine pripravili dan 
krompirja. Organizirali so ga ponudniki kmečke 
tržnice v sodelovanju z mozirsko izpostavo sve-
tovalne službe Kmetijsko gozdarskega zavoda 
Celje. 
Po besedah predstavnice ponudnikov Ani-
ce Bider s Trenklove domačije v Žlabru ostaja-
jo zvesti tradiciji, saj so degustacijo krompirja 
pripravili že deveto leto zapored. Sicer pa v naši 
dolini gojijo različne vrste te gomoljnice. 
Dogodek so z napevi obogatile Ljudske pev-
ke Lipa iz Šmartnega ob Dreti. Narodnozabavne 
viže so prispevali harmonikarji Klemen Lam-
prečnik ter brata Peter in David Suhoveršnik.
Marija Šukalo
Članice zgornjesavinjskega društva kme-
tic se na začetku vsakega leta na občnem zbo-
ru posvetujejo in odločijo, kam bi bilo dobro in 
zanimivo pripraviti tradicionalno ekskurzijo in 
pogledati kakšno pokrajino, ki je morda še ne 
poznajo. Tako so se v začetku septembra opravi-
le čez mejo v sosednjo Hrvaško. 
RAZISKOVANJE VARAŽDINA
Prijavljenih je vedno toliko članic, da je potrebno 
organizirati dva avtobusa, ki imata odhod na različ-
na datuma. S tem se upravni odbor želi prilagodi-
ti kmeticam, ki si dostikrat težko najdejo prost dan 
zase. Prvi cilj tokratne ekskurzije je bilo panonsko 
mesto Varaždin. Tam so si udeleženke ogledale ne-
katere kulturne in arhitektonske zanimivosti mes-
ta, nekaj prostega časa pa je bilo namenjenega sa-
mostojnemu raziskovanju Varaždina.
NA OGLEDU IZDELAVE ZAGORSKIH 
ŠTRUKLJEV
Pot jih je nato popeljala v hrvaško Zagorje, 
kjer so si na tipični domačiji ogledale izdelavo 
slovitih zagorskih štrukljev. Izdelavo so primer-
jale z lastnimi izkušnjami, saj so okusni štruklji 
doma tudi v naši dolini. A kot jim je povedala go-
stiteljica, ima tudi v Zagorju vsaka gospodinja 
svoj recept in svoje skrivnosti. 
Sledilo je potepanje po slikoviti okolici Do-
načke gore in zadovoljen ter prijaznih vtisov 
poln povratek domov. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019
16
Organizacije, Čestitke, Oglasi
DAN ODPRTIH VRAT V MUZEJU VRBOVEC
Z otroško tombolo v razposajen 
zaključek dneva
Mali igralci tombole so se veselili žrebanja kroglic, ki so jim prinesle 
lepe nagrade. (Foto: TG)
Že pet let zapored v Muzeju goz-
darstva in lesarstva Vrbovec v Na-
zarjah ob dnevu odprtih vrat v svo-
jo sredino uspešno privabljajo tudi 
otroke. Medtem ko ima preko cele-
ga dneva muzej široko odprta vra-
ta za vse, ki želijo občutiti delček 
zgodovine lesarstva v naši dolini in 
širše, zaposlene v muzeju v popol-
danskem času pripravijo otroško 
tombolo, v kateri se mali igralci po-
tegujejo za privlačne nagrade.
OKOLI ŠTIRIDESET 
OBISKOVALCEV
Kot je povedala direktorica mu-
zeja Barbara Šošter Rutar, se je 
letošnjega dneva odprtih vrat ude-
ležilo okoli štirideset obiskovalcev. 
Ti so si z zanimanjem ogledali raz-
lične razstavne sklope stalne mu-
zejske razstave in od zaposlenih iz-
vedeli vse, kar jih je še dodatno za-
nimalo.
OTROŠKA TOMBOLA
Ob petih popoldan se je priče-
la otroška tombola, ki se je je letos 
udeležilo precej manj otrok kot la-
ni, ko je muzejska dvorana skoraj 
pokala po šivih. Ampak sreča je bi-
la na njihovi strani, do nagrade so 
tako lahko prišli veliko hitreje. Tudi 
letos je bila glavna nagrada otro-
ško rojstnodnevno praznovanje v 
Muzeju Vrbovec, srečnež na dru-
gem mestu je prejel kino vstopni-
ce, tretjeuvrščeni pa piščalko in 
blok za pisanje.
TG
Oglasi
Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 17
Prireditev Športnik leta 2019 Zgornje 
Savinjske doline bo v Lučah
Dogodek Športnik leta naše doline je pove-
zan s primernim, dovolj velikim prireditvenim 
prostorom, ki sprejme med 800 in 1.000 ljudi, ter 
hkrati z željo prireditelja, da se zaključna prire-
ditev s slovesno razglasitvijo najboljših športni-
kov v letu seli po občinah. 
Organizator projekta se vsako leto dovolj zgo-
daj dogovarja s potencialnimi soorganizatorji z 
dvorano, a se je že dogajalo, da v optimalnem 
terminu, ki ustreza športnikom, prirediteljem in 
obiskovalcem, ni bilo na voljo proste dvorane. Iz 
teh razlogov je bila velika športno zabavna pri-
reditev že trikrat zapored v Mozirju. 
Za letos so bili opravljeni dogovori z vod-
stvom Občine Luče, da prireditev umestijo v no-
vo zgrajeno športno dvorano ob osnovni šoli. 
Župan občine gostiteljice dogodka Ciril Rosc je 
v pogovoru predstavil naklonjenost, možnosti in 
pomen prireditve za Luče z okolico. A, ko smo si 
ogledovali novi objekt v izgradnji, se ni zdelo, da 
bodo finalna gradbena dela končana do prevze-
ma s strani pooblaščene komisije. 
Župan Rosc nam je med drugim povedal:
Nedvomno je občina Luče občina izjemnih 
športnikov, kar dokazujejo že naši šolarji z odlič-
nimi rezultati v različnih športih v svojih katego-
rijah kot tudi smučarji, namiznotenisači in osta-
li. Tudi zato je primerno, da se razglasitev špor-
tnika leta Zgornje Savinjske doline seli po dolini 
gorvodno tudi v ostale športne občine, kar nam 
nedvomno veliko pomeni.
Bi modelu izbora, ki ga organizira Ivo Milo-
vanovič, dodali ali kaj spremenili že zdaj? Ali 
iz vaših izkušenj vidite še drugačne možnosti?
Športni duh pri meni vedno najde podporo. 
Ne samo zaradi zdravega duhá v zdravem tele-
su, ampak tudi zato, ker krepi tiste lastnosti, ki 
jih ljudje tudi sicer potrebujemo v življenju. Pa 
naj bo to vztrajnost, borbenost, potrpežljivost, 
srčnost … Konec koncev je naša država v sve-
tu bolj kot po čem drugem prepoznana po izje-
mnih športnikih. Verjamem, da je glede kriteri-
ja same izbire najboljših športnikov težko najti 
najbolj ustrezen model, ker različni športi niso 
primerljivi samo po rezultatih, niti ne po množič-
nosti, zahtevnosti in konkurenčnosti. Tu bi mo-
goče bilo potrebno vložiti še nekaj več napora, 
da se najde optimalna formula izbora. 
Letos vas torej čaka sodelovanje s stro-
kovno skupino zaupnikov športu ter ne-
posredno sodelovanje in pomoč pri izvedbi 
zaključne prireditve. Je to za vas izziv, ki bo 
povezan z odprtjem tega pomembnega jav-
nega objekta?
Nedvomno bo ta dogodek pomenil še en iz-
ziv več v letošnjem letu v naši občini. To bo tu-
di dobra promocija našega kraja in nove dvora-
ne, ko bo lahko tudi širša javnost videla in obču-
dovala novo pridobitev. Prav tako je takšen do-
godek gotovo lepa spodbuda za razvoj športa v 
kraju v prihodnje.
Zaupate graditeljem, da bo objekt 17. de-
cembra lahko gostil množico športnih nav-
dušencev in odličnih, svetovno znanih špor-
tnikov?
Res se je gradnja dvorane zaradi nekaterih 
objektivnih in subjektivnih razlogov, na katere 
kot investitor nismo imeli vpliva, bolj zavlekla, kot 
smo si želeli. Dnevno bdimo nad izvajanjem inve-
sticije in jo pospešujemo, kolikor je v naši moči. 
Zaenkrat smo še na »varni strani«, ko realni ter-
minski plan izvajalcem še omogoča dokončanje 
del v roku, da bo tudi zaključna prireditev z raz-
glasitvijo športnikov leta lahko že letos izvedena 
v Lučah v planiranem terminu. Vsi upamo, da ne 
bo prišlo še do kakšnih nepredvidenih težav.
Tekst in foto: Jože Miklavc
Detajl mogočne športne dvorane 
v Lučah v gradnji
Župan občine Luče Ciril Rosc
Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019
18
Organizacije, Oglasi
RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE
Mozirjani tretji na državnem prvenstvu v muharjenju
Ekipa RD Mozirje je zasedla 3. mesto na državnem prvenstvu v 
muharjenju. Z leve: Janko Čeperlin, Bojan Lukše, Toni Škrabec in 
Božo Osolin.
Člani Ribiške družine Mozirje so 
22. septembra na Savinji tradicio-
nalno organizirali zadnjo tekmo dr-
žavnega prvenstva v muharjenju. 
Ob koncu so bili razglašeni zmago-
valci tekme in skupni državni prva-
ki, ki jih je dal seštevek vseh šes-
tih tekem. Dobro so se odrezali tudi 
domači ribiči.
SKUPNO UJELI KAR 
446 RIB
Tekmovalci devetih ekip so ujeli 
kar 446 rib, ki so bile po ulovu iz-
merjene in vrnjene v vodo. V eki-
pi so bili štirje člani, rezultat naj-
slabšega pa se ekipno ni štel. 
Zmagovalci ekipe Bled 2 so ujeli 
kar 61 rib, enako kot drugouvršče-
ni Mozirjani. Tretje mesto je pripa-
dlo ekipi Bled 1, ki je ujela 66 rib, a 
so bile skupno krajše. Posamično 
je zmagal Dejan Ambrožič iz ekipe 
Bled 1, drugi je bil Matej Zlodej iz 
Bled 2 in tretji domačin Janko Če-
perlin.
RAZGLAŠENI DRŽAVNI PRVAKI 
ZA LETO 2019
Muharske tekme so bile orga-
nizirane na Ljubnem ob Savinji, v 
Novem mestu, Šempetru, na Ble-
du, Jesenicah in zadnja v Mozirju. 
Najboljše rezultate, kar štiri prva, 
eno drugo in eno tretje mesto, so 
dosegli člani ekipe Bled 1. Na dru-
go mesto so se uvrstili njihovi ko-
legi iz ekipe Bled 2, tretje mesto pa 
so si primuharili člani ekipe Mozir-
je. Na šestih tekmah so zasedli tri 
druga ter po eno tretje, peto in sed-
mo mesto. 
Med posamezniki je bil član do-
mače ekipe RD Mozirje Janko Če-
perlin skupno četrti.
Benjamin Kanjir
GOBICE RASTEJO, SKRB ZA ZDRAVJE NI ODVEČ
Nepoznavalcem gob radi svetujejo člani gobarskih društev in 
determinatorji
V dolini ni bilo množične rasti jurčkov.
Dobra, še dovoljena bera marel zaleže za 
par obrokov med sosedi in prijatelji.
Tudi na pragu te jeseni so le zrasle gobe. Rast 
drugega vala dežnikaric pred dnevi je napoveda-
la, da bo ob toplem vremenu v gozdovih še pestro. 
Letošnje poletne gobarje je skrbelo, kaj bo z letino, 
saj so se gobani pojavljali le na posebnih legah in 
šele po najhujši vročini. Zalegle niso niti močnejše 
padavine, a prava gobarska jesen je še pred nami.
SPRVA NEGOTOVA GOBARSKA LETINA 
Medtem ko so nekateri iznajdljivi gobari že 
kazali cajne gob, drugi niso našli skoraj nič, saj 
v dolini ni bilo množične rasti jurčkov. V drugi 
polovici avgusta so dokaj množično pognale li-
sičke, ki še vztrajajo predvsem v višjih legah. Za 
zmerne gobarje se najdejo tudi druge jesenske 
gobe, neverjetno pa so v jesenskem valu pogna-
le »marele«. Ker je za eno jed dovolj že par sre-
dnje razvitih primerkov, jih je bilo potrebno raz-
deliti prijateljem. Nekaj jih je končalo tudi v za-
mrzovalnikih za zgodnjo porabo. 
Prava pot do spoznavanja gob in nasvete gle-
de vsega o gobarjenju so gobarska društva, 
kjer so med njihovim članstvom tudi strokov-
no usposobljeni in preverjeni determinatorji ali 
vsaj priznani poznavalci.
POTREBNO SE JE DRŽATI OMEJITEV
Gobe seveda niso osnovno živilo, naj bodo 
le dodatek in začimba, da ne bo neprespanih 
noči in bojazni, da je šlo pri nabiranju in pre-
poznavi kaj hudo narobe. Kultura gobarjenja 
je še vedno na nesprejemljivi ravni, saj gozdo-
ve, ko zrastejo poznane vrste, nekateri »ropa-
jo« že kar objestno. Še najbolj nezaželeni so 
preprodajalci, ki prihajajo v jatah in gobe do-
bavljajo gostincem, tržnicam ter jih vozijo na 
področja, kjer gob ni. Na to opozarjajo pred-
stavniki lastnikov gozdov in tudi lastniki sa-
mi. Ne glede na zakonska določila, da je na-
biranje gob dovoljeno tudi v zasebnih gozdo-
vih, se je potrebno držati omejitev in puščati 
zaščitene gobe. 
Tekst in foto: Jože Miklavc
www.savinjske.com
Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 19
Šport
NAMIZNI TENIS
Odlični rezultati mladih igralcev NTK Savinja
Matic Čopar, perspektivni in uspešni mladi 
igralec iz NTK Savinja Luče
Mladi igralec namiznega tenisa Matic Čo-
par iz Luč je od 19. do 22. septembra kot član 
slovenske kadetske reprezentance nastopil na 
mednarodnem prvenstvu Hrvaške v Varaždinu. 
Na državnem turnirju v Ljubljani pa so nastopili 
mladi igralke in igralci NTK Savinja.
POSEBNA IZKUŠNJA – DVOBOJ S KITAJSKO 
REPREZENTANCO
Čopar iz Namiznoteniškega kluba Savinja je s 
tekmovanjem v Varaždinu vknjižil svoj prvi repre-
zentančni nastop, ki si ga bo zagotovo zapomnil 
za celotno športno kariero. Žreb v ekipnem tek-
movanju je namreč slovenski reprezentanci na-
menil dvoboj, ki si ga vsaj enkrat v karieri želi iz-
kusiti vsak namiznoteniški igralec – tekmo pro-
ti reprezentanci Kitajske. Kitajski vrstniki so bi-
li sicer pričakovano uspešnejši od naših mladih 
igralcev, kljub temu se je zlasti Matic dobro upi-
ral nasprotniku v svojem posamičnem dvoboju.
PRVI DRŽAVNI TURNIR ZA KADETE
V nedeljo, 29. septembra, je na Kodeljevem 
v Ljubljani potekal 1. državni turnir za jakostno 
lestvico kadetov v aktualni sezoni. Mladi igral-
ci in igralke NTK Savinja so dosegli odlične re-
zultate in potrdili dobro pripravljenost po in-
tenzivnih poletnih pripravah. V izločilne dvo-
boje med 32 najboljših jih je napredovalo kar 
devet, ob koncu je Brin Vovk Petrovski osvo-
jil odlično 2. mesto, Matic Čopar si je delil 3. 
mesto, Lara Belaj je med kadetinjami osvoji-
la končno 3. mesto. 
»Savinjčani« so bili z naskokom najuspe-
šnejši klub tako po številu igralcev v izločilnih 
dvobojih kot po številu uvrstitev na stopničke. 
Vsi ti dobri rezultati so odličen obet pred dr-
žavnim prvenstvom v tej kategoriji, ki bo mar-
ca v Lučah.
Marija Lebar, fotodokumentacija kluba
ŠPORTNO REKREACIJSKI CENTER RAČNEK
Košarkarska tekma v spomin na Miho Gostečnika
Ekipi »starih« in »mladih« sta se že 7 . pomerili v triurni košarkarski tekmi v spomin na Miho 
Gostečnika. (Fotodokumentacija ŠD Lipa)
V Športno rekreacijskem centru Račnek v 
Šmartnem ob Dreti je v organizaciji Športne-
ga društva Lipa na četrto septembrsko nede-
ljo potekal 7. Mihov memorial. V triurni košar-
karski tekmi se je pomerila ekipa »starih« z eki-
po »mladih«. Mladi so že drugo leto zapored po-
kazali premoč, vendar ob tej priložnosti rezultat 
ni tisti, ki šteje. Šteje spomin na domačina Mi-
ho Gostečnika, ki jih je leta 2013 zapustil v ko-
maj 21. letu starosti kot perspektiven športnik, 
košarkar, odbojkar, humorist, pevec in izjemen 
prijatelj.
BR
ŠPORTNO DRUŠTVO LIPA
Na kolo skoraj 60 športnih navdušencev
Kolesarji so pridno vrteli pedala, da bi pregnali jutranji hlad in 
jesensko meglico. (Foto: Barbara Rozoničnik)
V nedeljo, 22. septembra, so se v 
Športno rekreacijskem centru Rač-
nek zbrali ljubitelji rekreacije. V or-
ganizaciji ŠD Lipa je potekalo trim 
kolesarjenje, ki je zbralo skoraj 60 
kolesarjev vseh generacij.
KROŽNA POT
Kolesarjenje naj bi potekalo v 
sklopu prireditev ob prazniku ob-
čine Nazarje, vendar ga je slabo 
vreme prestavilo za dva tedna. V 
spremstvu varnostnega avtomobi-
la so udeleženci pričeli vrteti peda-
la v Šmartnem ob Dreti, nadaljevali 
skozi Kraše, Pusto Polje, Lačjo vas 
in Kokarje do Nazarij. Vračali so se 
skozi Zgornje Pobrežje, se povzpe-
li na Brdo in pot sklenili v Račneku. 
PRIREDITEV IMA ŽE DOLGO BRADO
Po pripovedovanju udeležen-
cev kolesarjenje na sedanji pro-
gi poteka že vsaj 20 let. Pred tem 
so bili zadrečki kolesarji še bolj na-
dobudni, saj je bila proga daljša in 
z zahtevnejšimi vzponi. 
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019
20
Šport
MEDOBČINSKA ČLANSKA LIGA GOLGETER
Mozirjani po petih kolih na tretjem mestu
Člani Nogometnega društva Mozirje so po doseženem golu utrdili 
obrambne vrste in uspešno ustavljali napade gostujoče ekipe.
Na zadnji avgustovski dan se 
je začela nova sezona članskega 
nogometa v Mozirju. V okviru Me-
dobčinske nogometne zveze Celje 
so člani doslej odigrali pet tekem 
in dosegli tri zmage. Zadnjo sobo-
to so z 1:2 odpravili ekipo NK Laško, 
soboto prej pa na domačem terenu 
NK Savinjska Vransko z 2:1.
ZA MOZIRJE DVA GOLA V 13 
MINUTAH
Tekmo proti NK Savinjska Vran-
sko so Mozirjani začeli borbeno in 
napadalno. Goste so zaustavljali že 
na polovici in jih z dolgimi žogami 
po krilih pošiljali nazaj v obrambo. 
Takšna igra se jim je hitro obresto-
vala, saj je David Bezovnik poslal 
žogo za hrbet gostujočega vratar-
ja že v drugi minuti. Okoli 100 navi-
pustili in dovolili, da so jim že tri 
minute kasneje s popolnoma šol-
sko akcijo zabili gol. Domači vratar 
Jaka Karat je bil nemočen, ko se 
je sam pred njim znašel gostujoči 
napadalec Lucijan Zalokar in brez 
težav poslal žogo za njegov hrbet. 
Trener Mozirjanov Viki Uršnik je 
po tem dogodku svojim igralcem 
namenil par spodbudnih besed, 
ki so očitno padle na pravo mesto. 
Borbena igra se je nadaljevala sko-
zi celotno srečanje, a kljub temu 
nobena ekipa ni več dosegla gola. 
Mozirjani s tremi zmagami po 
petih kolih zasedajo tretje mes-
to in za prvouvrščeno ekipo NK 
Šmarje pri Jelšah zaostajajo zgolj 
za točko.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
jačev je bilo s prikazanim zelo za-
dovoljno. Po tem golu so napada-
li naprej in gostom niso dovolili, 
da bi se razigrali. Gostujoči vratar 
je moral v svoj gol ponovno po žo-
go že v 13. minuti, ko jo je tja brcnil 
domači kapetan Marko Brinjovc. 
ZA PRVOUVRŠČENO EKIPO 
ZGOLJ ZA TOČKO
Po vodstvu z 2:0 so malce po-
CELODNEVNA STRELSKA TEKMA Z MALOKALIBRSKO PUŠKO
Zmaga ostala v Gornjem Gradu
Tretjeuvrščeni Andrej Kolenc, 
zmagovalec Ivan Rihter in 
drugouvrščeni Zdravko Vrankar 
(z leve) (foto: Tomaž Trogar)
Strelsko društvo Gornji Grad je 
v nedeljo, 22. septembra, v Zagra-
dišču, na strelišču Lovske družine 
Gornji Grad organiziralo celodnevno 
strelsko tekmo z malokalibrsko pu-
ško. Zmagal je Ivan Rihter (89 krogov, 
SD Gornji Grad), drugi je bil Zdravko 
Vrankar (87, SD Kamnik) in tretji An-
drej Kolenc (83, SD Gornji Grad).
Tekmovali so lahko vsi, ki znajo 
ravnati z orožjem in so starejši od 
14 let. Streljati je bilo mogoče od 8. 
do 18. ure , število nastopov ni bi-
lo omejeno, za končni rezultat je 
štel najboljši dosežek. Po pravilih 
so vsi streljali leže brez naslona na 
50 metrov, po 10 nabojev v maloka-
librsko tarčo.
Janez Kolar
PRAZNIK TENISA NA REČICI 
Prvak postal Sašo Rosenstein
Najboljšim tekmovalcem je 
nagrade in pokale podelila 
Ilešičeva hčerka Mojca. 
(Foto: David Predovnik)
Člani Športnega društva Mla-
dost z Rečice ob Savinji so sep-
tembra pripravili že 20. Ilešičev 
memorial v tenisu. Teniške loparje 
je prekrižalo 64 tekmovalcev, ki so 
se večkrat spomnili velikega prija-
telja Rečice dr. Mirka Ilešiča in nje-
govega prispevka k razvoju špor-
tnih igrišč ter dela v društvu. Sla-
vil je Sašo Rosenstein, drugo mes-
to je osvojil Blaž Weiss, tretje in če-
trto mesto sta si delila Andrej Grli-
ca in Simon Šimenc. 
Na Rečici ob Savinji so zaključi-
li tudi letošnjo teniško ligo, v kate-
ri se je pod budnim očesom Andre-
ja Weissa v petih kategorijah meri-
lo 77 rekreativnih tenisačev iz Zgor-
nje Savinjske doline. Absolutni zma-
govalec je postal Sašo Rosenstein. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 21
Šport
SVETOVNO PRVENSTVO V CESTNEM KOLESARJENJU
Tilen Finkšt odpeljal eno izmed najpomembnejših dirk
Mozirjan Tilen Finkšt (desno) je na cestni dirki za kolesarje do 23 let 
zasedel 25. mesto. (Foto: osebni arhiv)
Med 22. in 29. septembrom je 
v angleškem Yorkshiru poteka-
lo svetovno prvenstvo v cestnem 
kolesarjenju. Barve Slovenije je na 
cestni dirki za kolesarje do 23 let 
več kot uspešno zastopal tudi Mo-
zirjan Tilen Finkšt (Ljubljana Gu-
sto Santic). Z odličnimi predsta-
vami na dirkah v Sloveniji in izven 
nje si je prislužil vstopnico za so-
delovanje na prvenstvu. Povabilo 
je dobro unovčil, saj je bil na dirki 
za kolesarje do 23 let najboljši Slo-
venec med 158 tekmovalci iz cele-
ga sveta in zasedel 25. mesto. 
DIRKA V DEŽJU IN VETRU
Na progo so se kolesarji podali 
27. septembra. Razmere so bile ze-
lo neugodne, saj jih je ves čas bičal 
hladen dež, ob tem je na najvišjem 
klancu pihal veter s hitrostjo 50 ki-
lometrov na uro. Finkšt je dejal, da 
je bila taktika ekipe zelo dobra. Ves 
niso toliko motili klanci, kot ozke 
ceste. Finkšt je na pedale pritiskal 
do konca, za zmagovalcem iz Itali-
je je zaostal zgolj dobre tri minute. 
Meni, da doseženo mesto ni slabo, 
čeprav ga je majhna napaka stala 
še veliko boljše uvrstitve. 
Dobra priprava na dirko vključu-
je tako fizično kot psihično kondi-
cijo. »Zaradi hladnega vremena že 
po startu čutiš trdoto v nogah in se 
sprašuješ, ali ti je tega treba. Am-
pak se splača,« je povedal Tilen, 
ponosen, da je lahko Slovenijo za-
stopal na najpomembnejšem tek-
movanju.
Ta teden je že na dirki na Hrva-
škem, nato ga pred koncem letoš-
nje sezone čaka še ena v Slove-
niji. Sledi malce počitka in zatem 
začetek priprav na prihodnjo se-
zono.
Benjamin Kanjir
čas so pazili na večje pobege in var-
čevali z močmi. Vse so stavili na cilj-
ni sprint in čim boljše uvrstitve. Za-
lomilo se je na klancu, ki se je začel 
na 114 kilometru trase. Okoli 10-od-
stotni vzpon je skupaj z močnim 
vetrom prepolovil skupino. Sloven-
ci so nato poskušali ujeti glavnino, 
a jim je do konca 172 kilometrov dol-
ge preizkušnje ni uspelo.
NA CILJU 3,02 MINUTE 
ZAOSTANKA
Trasa je bila zelo pestra. Kolesar-
ji so dejali, da jih na preizkušnjah 
17. SVETOVNO PRVENSTVO V ATLETIKI V DOHI
Mihalinčeva izboljšala osebni rekord in izpolnila olimpijsko 
normo za Tokio
Maja Mihalinec je v teku na 200 metrov 
postavila osebni rekord in postala peta 
najhitrejša Evropejka. (Foto: osebni arhiv)
Svetovno prvenstvo v Katarju bo Mozirjanki 
Maji Mihalinec ostalo v spominu kot eden od 
vrhuncev njene atletske kariere. V Dohi je tek-
la na 100 in 200 metrov ter dokazala, da je dob-
ro pripravljena in v odlični formi. Na krajši pro-
gi si je pritekla 25., na daljši pa 12. mesto v sve-
tovnem merilu. 
V TEKU NA 100 METROV ZA LAS ZGREŠILA 
POLFINALE
V sobotnih kvalifikacijah na 100 metrov je tek-
la v četrti skupini in si s časom 11,32 pritekla pe-
to mesto skupine. S tem je le za stotinko zgrešila 
polfinale. Članica ljubljanskega Massa kljub te-
mu ni bila razočarana, pritekla si je namreč dru-
gi najboljši rezultat kariere. 
»Z doseženim sem vsekakor zadovoljna, v 
Doho sem prišla z 43. rezultatom med prijavlje-
nimi in pritekla na končno 25. mesto,« ni skriva-
la veselja Mihalinčeva, ki se je v ponedeljek na-
to podala na dvakrat daljšo progo.
NA 200 METROV V KVALIFIKACIJAH Z 
OSEBNIM REKORDOM
V prvem krogu kvalifikacij v teku na 200 me-
trov se je za vstop v polfinale borila v tretji sku-
pini. Z rezultatom 22,78 si je pritekla osebni re-
kord in četrto mesto v skupini. S tem je izpolnila 
olimpijsko normo za igre v Tokiu in mesto v pol-
finalu. Sprinterka je tekla v skupini, v kateri je 
bila tudi olimpijska zmagovalka v Riu de Janei-
ru na 100 in 200 m, Elaine Thompson z Jamajke. 
»Bila sem vesela, da sem ji lahko sledila, v zad-
njih 50 m sem imela še nekaj moči za stopnje-
vanje, tako da sem očitno res pametno tekla,« 
je po teku v kvalifikacijah povedala Mihalinčeva. 
PETA MED EVROPEJKAMI
V polfinalu v torek je prav tako tekla v tret-
ji skupini in z rezultatom 22,81 prišla v cilj kot 
četrta. »Dvanajsto mesto na svetu v atletiki, v 
šprintu, je vrhunski dosežek, ki ga pred odho-
dom na prvenstvo nisem pričakovala. Vedela 
sem, da sem vrhunsko pripravljena in se lahko 
kosam s svetovno elito. V Doho sem odšla s pri-
marnim ciljem, da izboljšam osebni rekord in iz-
polnim olimpijsko normo za Tokio prihodnje le-
to. To mi je uspelo že v kvalifikacijah. Tedaj sem 
tekla 22,78 in le za šest stotink zaostala za dr-
žavnim rekordom Marlene Ottey ter dve stotinki 
za dolga leta najhitrejšo Slovenko Alenko Bikar. 
V polfinalu sem ponovno tekla zelo hitro 22,81 
in se uvrstila na končno dvanajsto mesto, pe-
to med Evropejkami,« je bila navdušena Mozir-
janka, prepričana, da si po dveh težkih letih po-
škodb, ki so za njo, več ne bi mogla želeti.
A zanjo sezone še ni konec, nastopila bo na-
mreč tudi na svetovnih vojaških igrah konec ok-
tobra na Kitajskem.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019
22
Šport, Kronika
MEDVED IN VOLKOVI DELALI ŠKODO NA OBMOČJU LUČ
15 ovc in jagenjčkov žrtev 
divjih zveri
Medveda bi po interventnem zakonu lahko odstrelili, a se je očitno 
preselil na drugo območje. (simbolična slika)
V Sloveniji kmetje letos beleži-
jo veliko škode zaradi povečanega 
števila medvedov, volkov in šaka-
lov. V Zgornji Savinjski dolini k sre-
či ni tako. Na nazarski območni eno-
ti Zavoda za gozdove Slovenije smo 
pri vodji odseka za gozdne živali in 
lovstvo Blažu Presečniku preveri-
li, kakšno je stanje na tem področju.
PRIJAVLJENE TRI ŠKODE
Na območju nazarske območne 
enote ZGS so bile letos prijavljene 
tri škode, več jih vsaj z višje leže-
čih pašnikov ne pričakujejo, saj so 
kmetje drobnico že odpeljali v do-
lino, je povedal Presečnik. Medved 
se je poleti pojavil na Molički pla-
nini in Strelovcu, julija je bil nižje 
v dolini. Volkulja in pet mladičev, ki 
so križani z domačim psom, so de-
lali škodo v Podvolovljeku, v zad-
njem času se nahajajo na Molički 
planini ter na planini Podvežak in 
Ravni. Celotna škoda, ki so jo ome-
njene živali naredile, je pokol 15 ži-
vali – drobnice.
MEDVED SE JE PRESELIL
Medveda bi po interventnem za-
konu lahko odstrelili, a se je oči-
tno preselil na drugo območje. Že 
več let se zadržuje tudi na območju 
Menine in Črete. Škode letos ni de-
lal, so pa v septembru na tuhinjski 
strani Menine našli poklane ovce, a 
pooblaščenec ni mogel določiti, ali 
so žrtve napada medveda ali dru-
ge zveri. Presečnik je še dodal, da 
ne pričakujejo več škod, povzroče-
nih od zveri, razen če se le-te poja-
vijo na pašnikih v dolini, kjer se še 
pasejo domače živali.
Štefka Sem
TEKMOVANJE Z MALOKALIBRSKO PUŠKO ZA VII. MEMORIAL EDIJA MAVRIČA - SAVINJČANA
Popoln uspeh domačih strelcev
Najboljši v ekipni konkurenci s predsednikom veteranskega združenja Maksom Slatinškom. (Foto: Edo Port)
Območno združenje vetera-
nov vojne za Slovenijo Zgornjesa-
vinjsko-Zadrečke doline (OZVVS 
ZSZD) je v soboto, 21. septembra, 
na strelišču v Zagradišču pri Gor-
njem Gradu organiziralo tekmo z 
malokalibrsko puško za VII. mem-
orial Edija Mavriča – Savinjčana. V 
konkurenci posameznikov je slavil 
član domačega združenja Tomaž 
Trogar, v moštveni konkurenci pa 
je zmagala prva ekipa domačinov 
v zasedbi Tomaž Trogar, Ivan Rihter 
in Andrej Kolenc.
ZAHVALE OBČINI GORNJI GRAD, 
STRELSKEMU DRUŠTVU IN 
LOVSKI DRUŽINI
Sprva interno tekmovanje med 
člani OZVVS ZSZD in člani Policij-
skega veteranskega društva Se-
ver za celjsko območje – odbo-
ra Mozirje, ki je bilo prvič izvede-
no pred desetimi leti, je pred sed-
mimi leti preraslo v odprto tekmo-
vanje za vsa območna veteranska 
združenja iz Slovenije. Pred za-
četkom sta udeležence nagovori-
la predsednik OZVVS ZSZD Maks 
Slatinšek in župan Občine Gor-
nji Grad, sicer tudi sam vojni ve-
teran, Toni Špeh. Ob tej priložnos-
ti so organizatorji podelili zahval-
ne listine za dosedanje sodelova-
nje in podporo Občini Gornji Grad 
in tamkajšnjemu strelskemu dru-
štvu ter lovski družini. 
DVOJNA ZGORNJESAVINJSKA 
ZMAGA
Odkar je tekmovanje odprtega 
tipa, se je prvič zgodilo, da je v ab-
solutni konkurenci zmagal doma-
čin. To je uspelo Tomažu Trogar-
ju, ki je zadel 97 krogov, drugi je bil 
prav tako član OZVVS ZSZD Ivan 
Rihter z dvema krogoma manj, 
tretji pa Mirko Hajšek iz OZVVS 
Kamnik, ki je nastreljal 94 krogov. 
V društveni konkurenci posame-
znikov se je na tretje mesto za Tro-
garjem in Rihterjem uvrstil Negro 
Kočar z 92 krogi. 
TUDI EKIPNO NAJBOLJŠI 
GOSTITELJI
V ekipni konkurenci je zmaga-
la prva zasedba domačega zdru-
ženja (Trogar, Rihter, Kolenc) z 
278 krogi, drugo mesto so osvo-
jili veterani iz Velenja (Milan Hro-
vat, Martin Hudales, Viktor Slati-
nek) s šestimi krogi manj, tretje 
mesto pa je pripadlo veteranski 
ekipi iz Kamnika (Renato Uranič, 
Mirko Hajšek, Zdravko Vrankar), 
katere skupni seštevek je bil 263 
krogov.
Franci Kotnik
Prvi trije v društveni konkurenci posameznikov (z leve): drugi Ivan 
Rihter, prvi Tomaž Trogar in tretji Negro Kočar. (Foto: Edo Port)
Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 23
Kronika, Zahvale, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
V SPOMIN
3. oktobra pred dvajsetimi leti, 
je odšla naša draga 
Vida KOTNIK
Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo.
 
•	 V	TRČENJU	MOTORIST	HUDO POŠKODOVAN
Ljubno ob Savinji: 25. septembra okoli 11. ure se je zgodila 
prometna nesreča na obvoznici na Ljubnem ob Savinji. V njej sta 
bila udeležena voznik tovornega vozila in motorist. 32-letni mo-
torist, ki je vozil proti Lučam, je v blagem ovinku zaradi vožnje z 
neprilagojeno hitrostjo izgubil oblast nad motornim kolesom in 
zapeljal v levo na nasprotno smerno vozišče, po katerem je v tis-
tem trenutku pravilno pripeljal voznik tovornega vozila. Vozili sta 
trčili, v trčenju se je motorist, ki je vozil brez vozniškega dovolje-
nja, hudo poškodoval. 
Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj nesreče, odklopili aku-
mulator na vozilu, nevtralizirali razlite motorne tekočine po vo-
zišču in ga očistili ter nudili pomoč policiji in zgornjesavinjskim 
ter velenjskim reševalcem nujne medicinske pomoči (NMP), ki 
so poškodovanega motorista na kraju oskrbeli in prepeljali na 
zdravljenje v celjsko bolnišnico. Zoper njega je bil podan obdol-
žilni predlog na Okrajno sodišče v Celju.
•	 POSKUS	VLOMA	V	ŽUPNIŠČE
Bočna: 26. septembra so bili policisti Policijske postaje Mozir-
je obveščeni o poskusu vloma v župnišče v Bočni. Neznani stori-
lec je poskušal vlomiti skozi okno, vendar mu to ni uspelo.
•	 ALKOTEST	VOZNIKU	POKAZAL	PRISOTNOST	ALKOHOLA
Radmirje: 26. septembra v večernem času so policisti v Rad-
mirju izvajali kontrolo prometa. Ustavili so 63-letnega voznika, ki 
mu je preizkus z alkotestom pokazal, da je imel 1,07 miligrama al-
kohola v litru izdihanega zraka.
•	 S	HELIKOPTERJEM	PREPELJALI	OBOLELO	OSEBO
Gornji Grad: 26. septembra ob 15.49 je v Gornjem Gradu pos-
redoval helikopter Slovenske vojske z dežurno ekipo helikopter-
ske NMP z Brnika in v UKC Ljubljana prepeljal obolelo osebo.
•	 UKRADEL	MOPED	IN	BEŽAL	PRED	POLICISTI
Bočna: 28. septembra so bili policisti Policijske postaje Mozir-
je obveščeni o tatvini neregistriranega mopeda v Bočni. Policij-
ska patrulja je storilca z mopedom izsledila v Šmartnem ob Dreti, 
vendar voznik na znake policistov ni ustavil in je z vožnjo nada-
ljeval. V Nizki je 32-letnemu vozniku moped ugasnil. V postopku z 
njim je bilo ugotovljeno, da je vozil pod vplivom alkohola in brez 
veljavnega vozniškega dovoljenja. Zaradi vožnje pod vplivom al-
kohola je bil pridržan do iztreznitve. Alkotest mu je pokazal 0,68 
miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Zoper njega bo po-
dan obdolžilni predlog zaradi kršitev cestno prometnih predpi-
sov in kazenska ovadba zaradi tatvine.
Solza, žalost, bolečina
te zbudila ni,
tiha, nema je gomila,
kjer počivaš ti.
ZAHVALA
V 83. letu starosti je umrla 
Ivana SUHOVERŠNIK
19. 6. 1937 - 25. 9. 2019
po domače Mrmolova Ivka
iz Čepelj
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu 
pospremili na njeni zadnji poti, za izrečena sožalja, darovane svete 
maše, cvetje in sveče.
Iskrena hvala gospodu župniku Šelihu za darovano pogrebno ma-
šo. 
Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej, ki ste pripomogli k pog-
rebni slovesnosti.
Žalujoči vsi njeni
Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019
24
Za razvedrilo
VIRTUALNO VRTNARJENJE
V Centru za samostojno učenje Nazarje so 
prikazali virtualno vrtnarstvo. Z njim motivira-
jo tako mladino kot starejše, da kar iz učilnice 
podoživljajo delo na vrtu in sobivanje z naravo. 
Primož Vajdl, radoveden kot sodelavec Savinj-
skih novic mora biti, je gledal v nekakšno ma-
sko. Menda je v njej videl, kako brez potnih srag 
seješ, okopavaš, gnojiš, zalivaš … jesen pa v kiv-
der dati … nič nimaš.
EKOLOŠKI IVČ O DRETI
Šmarčan Janez Bitenc – Ivč je že v osnovni 
šoli pisal šaljive nagovore in zanimive opise. V 
zrelih letih je ponovno pričel s pisanjem, najprej 
za svojo dušo, kasneje se je priključil ljubitelj-
skim literatom Kulturnega društva Slap. Ko je v 
Šmartnem ob Dreti potekalo Veselo popoldne s 
pevci, godci in literati, je tudi Ivč prebral svoji 
pesmi, na koncu pa dodal še tole ekološko obar-
vano: »Ko bil sem fantič, sem plaval zanič, sem 
Dreto popil, še danes sem živ. Če danes jo spi-
jem, v grob se zavijem.« 
VSI KOŠI NA KUPU
V Šmartnem ob Dreti je potekala prireditev 
Pod to goro zeleno. Za predah med glasbenimi 
nastopi je poskrbel Nejc Slapnik s pripovedmi 
o delu in veselju naših prednikov. Ena od zgodb 
pravi, da so peli dekletu pod oknom. Peli so ta-
ko dolgo, da se je zbudil gospodar. Za njim je bi-
la že cela hiša pokonci, le dekleta ni bilo od ni-
koder. Ker podoknica ni uspela, je bilo potrebno 
pogruntati kaj drugega. Po vseh domačijah so 
pobrali koše, jih za locne skupaj zvezali in zvlek-
li na vrh enega od skednjev. Drug dan gospodar 
najde velik kup zvezanih košev in se čudi. Imeli 
so dela, še ves dan so jih nosili nazaj po hišah in 
iskali prave lastnike.
(Foto: BR)
(Foto: BR)
(Foto: JM)
Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 41. številki SN
2019
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
KNJIŽNICA MOZIRJE
Najbolj iskano gradivo v 
septembru 
ODRASLI:
Žakelj, Bronja: Belo se pere na devetdeset, Golob, Tadej: Leninov 
park, Vrtačnik, Karolina: Diagnoza: blondinka, Force, Marie: Čakanje na 
ljubezen, Wilde, Oscar: Saloma, Golob, Tadej: Kot bi Luna padla na Zem-
ljo : biografija Milene Zupančič, Kelly, Martha: Dekleta španskega be-
zga, Hardt, Helen: Privlačnost, Allnutt, Luke: Lastimo si nebo, Moyes, 
Jojo: Dekle, ki si ga zapustil, Shalvis, Jill: Končno, Sendker, Jan-Philipp: 
Uglašeno srce.
MLADINA:
Bauer, Jana: Groznovilca v Hudi hosti, O'Dell, Scott: Otok modrih 
delfinov, Pregl, Slavko: Odprava Zelenega zmaja, Vidmar, Janja: Za-
lo sreča pamet, Karlovšek, Igor: Preživetje, Kraljič, Helena: Pošast v 
vrtcu, Foster, Juliana: Knjiga za punce : kako boš v vsem najboljša, 
Jefferies, Cindy: Vzhajajoča zvezda, Greenwood, Kerry: Tavajoča ikona, 
Pregl, Slavko: Srebro iz modre špilje, Rippin, Sally: Hej, Jaka! Preno-
čitev pa taka!
Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019
26
Petek,
4. oktober
ob 9.30. VDC SAŠA, OE Vrba Nazarje
Dan odprtih vrat
ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Otvoritev razstave Lenartova prepletanja
Sobota,
5. oktober
ob 9.00. Bohačev toplar - tržnica Nazarje
Razstava gob
ob 9.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Input Nazarje : Lovrenc (U-17)
ob 10.00. Pri KZ Šaleška dolina v Šoštanju
Velika govedorejska razstava
ob 10.00. Laze pri Kokarjah 
Proslavljanje 20-letnice Društva tabornikov Rod 
Sotočje Nazarje-Kokarje
ob 10.00. Športni park Foršt
Nogometna tekma - NK Ljubno ob Savinji : NK 
Šoštanj (st. cicibani)
ob 11.00. Čreta
Proslava v počastitev spomina prve frontalne bitke 
slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko
ob 15.30. Športni park Foršt
Nogometna tekma - NK Ljubno ob Savinji : KNK 
Odred Kozje (člani)
ob 16.00. Zavod Stanislava Gornji Grad
Rokodelska razstava Alojza Kladnika
Nedelja,
6. oktober
ob 9.00 in 14.00. Rečica ob Savinji
Lenartov sejem
ob 9.00. Cerkev Marije Zvezde v Novi Štifti
Tradicionalno druženje starejših in bolnih
ob 10.00. Športni park Foršt 
Nogometna tekma - NK Ljubno ob Savinji : NK 
Žalec (ml. dečki)
ob 14.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Input Nazarje : Drava Ptuj 
(U-19)
ob 15.00. Cerkev v Nazarjah
Srečanje za bolne in ostarele
Ponedeljek,
7 . oktober
ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Razbijamo tabuje: Dedovanje in oporoka
Torek,
8. oktober
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
ob 18.00. Glasbena šola Nazarje
Nastop učencev
ob 19.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Vadba za telo in dušo
Sreda,
9. oktober
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic: Zajčkov bralni krožek
ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad
Ura pravljic: Zajčkov bralni krožek
Četrtek,
10. oktober
ob 16.00. Podružnična šola Šmartno ob Dreti
Prireditev Tetka Jesen
ob 17 .00. Galerija Mozirje
Pravljični potep v družbi igralke Alje Kapun
ob 18.00. Kulturni dom Mozirje
Lutkovni abonma: Krtek Zlatko
ob 18.00. Knjižnica Nazarje
Ura pravljic: Zajčkov bralni krožek
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi 
vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. 
Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	
TOTAL	TV	paketov!		gsm	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 
◊	 HIDRAVLIČNE	GIBLJIVE	CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za upora-
bo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila 
... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	 AVTOVLEKA	BIDER
Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrablje-
nih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene 
mehanizacije; gsm 041/689-504.
Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji.
ŽIVALI – PRODAM
Prodam prašiče domače vzreje, različnih 
tež, Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061.
Prašiče, najboljše mesnate pasme za do-
pitanje na večjo težo. Fišar; gsm 041/619-
372.
Prodam prašiče od 25 do 300 kg, možna 
dostava; gsm 031/223-484.
Telico simentalko, staro 17 mese-
cev, nebrejo, iz planine, prodam; gsm 
041/315-320.
Prodamo pujske od 25 do 50 kg za zakol 
ali nadaljno rejo; gsm 041/783-100.
Prodam pet jagnet za zakol; gsm 
031/299-738.
Prodam bikca križanca, starega 10 dni; 
gsm 041/783-572.
Prodam telico ciko, staro pet mesecev, 
150 kg, cena 400 eur; gsm 031/481-243.
ŽIVALI  - KUPIM
Kupim telice, krave za zakol ali nadaljno 
rejo in prodamo prašiče do 200 kg; gsm 
031/832-520.
Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in 
teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-
745.
Kupim bikca ali teličko simentalko, staro 
10 dni; gsm 040/169-448.
DRUGO – PRODAM
Prodam fižol sivček v zrnju; gsm 030/914-
992.
50 eur bon zavarovalnice Sava prodam 
za 35 eur; gsm 031/472-966.
Prodam trifazni cirkular, 4 kW, cena 250 
eur; gsm 041/364-124.
Prodam krmni krompir, možna dostava; 
gsm 031/821-129.
Prodam kozje mleko; gsm 070/744-478.
Prodam suha drva; gsm 070/689-070.
Drva, suha, bukev, gaber, klaftre metrske, 
možen razrez na kratko in prevoz; gsm 
031/585-735.
Pralni stroj gorenje, rabljen eno leto, pro-
dam za 200 eur. Zraven podarim sušilec 
za perilo; gsm 041/265-511.
Prodam svinjsko mast - ocvirke in gaj-
bice za krompir – jabolka; gsm 031/858-
263.
Prodam suhožamane obrezline za kur-
javo z možnostjo dostave na dom; gsm 
041/463-490.
Prodam peč na trda goriva za centralno; 
gsm 041/793-278.
Prodam cepljena bukova drva v pale-
ti, dolžine 33 cm. Možna dostava; gsm 
040/430-080.
Prodam suha bukova drva 15 m; gsm 
041/856-611.
DRUGO  - KUPIM
Kupim el. oljni radiator do 8 reber; gsm 
031/367-212.
DRUGO - PODARIM
Podarim dvokrilna garažna vrata 220 x 
260 cm; gsm 031/695-208.
VOZILA – PRODAM
Traktor hurlimann 115 KM, l. 1994, vsa mo-
žna dodatna oprema, 12.500 eur; gsm 
051/346-769.
Prodamo r. clio, l. 2004, 1.5 dci, črne bar-
ve, 3 vrata, 200.000 km; gsm 031/635-715.
NEPREMIČNINE
Osebi ali dvema oddam stanovanje v 
okolici Mozirja; gsm 051/620-598.
Stanovanje, garsonjero, 26 m2, na Re-
čici ob Savinji oddam ali prodam; gsm 
041/574-921.
Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019 27
Oglasi
Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2019
28
Oglasi