ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 P e t e r S c h r e i n e r SLIKE IZ BIZANTINSKE PROVINCE TRGOVCI IN TRGOVINA V DOBI PALEOLOGOV Predavanje na oddelku za zgodovino ljubljanske filozofske fakultete 7. aprila 1987* Bizantinska provinca je otrok — pokora raziskovanja. Ta ugotovitev nikakor ni nova, vendar pa se vedno znova pokaže pri vsakem proučevanju virov. Na podlagi hagiografskih spisov tečejo vse do 10. stoletja poročila o provinci v bogatejši meri kakor pozneje. Zgodo­ vinopisje in leposlovje se osredotočata v Carigradu in na Carigrad. Epsko pesništvo je dolo­ čena izjema, vendar ostajajo resnično vprašljivi vsi poskusi, da bi iz epa o Digenisu sklepali o življenjskih razmerah ob meji. Epika spada k pesništvu in nam ne more nadomestiti nikakršnega stvarnega poročila. Retrospektivno na posnemanje antike usmerjena bizan­ tinska književnost ne posreduje niti dovolj poročil o življenju v prestolnici, da ne govorimo izven nje. Morda je bila bizantinska provinca veliko manj »provincialna« kakor si to radi predstavljamo. Carigrad je bil vedno velik privlačen center, ki je zasenčil vse ostalo, ne glede na to, ali je-bilo to dobro ali slabo. Pojem province, kakor ga uporabljamo v tem predavanju, ni opredeljen kulturnozgodovinsko, temveč prej geografsko; gre za pokrajine izven velikih mest, kakršni sta bili v poznobizantinski dobi samo Carigrad in Solun. V tej provinci je živela pretežna večina bizantinskega prebivalstva. »Slike iz bizantinske province« je gotovo nenavaden naslov predavanja. Slike ugotav­ ljajo trenutek, določen moment, ne morejo pa slikati poteka dogajanja. Tako tudi preda­ vanje ne bo posredovalo zaključene celote, temveč bo prikazalo kot utrinke določene vi­ dike, določene scene, ki često med seboj niso povezane. Ne želimo vas dolgočasiti z izvajanji o virih, vendar vam dolgujemo nekaj besed o pod­ lagi tega predavanja. O trgovini v bizantinski provinci so poročali doslej le zahodni, pre­ težno italijanski viri, vendar ti pravzaprav niso poročali o bizantinski trgovini, temveč o zahodni. To je marsikaterega raziskovalca zavedlo k temu, da je sploh zanikal obstoj bizantinske trgovine. Pri bizantinskem kmetijstvu je bil bolj v ospredju družbeni vidik, pronijarji, parojki, duloparojki itd. Kmetijskim proizvodom samim niso posvečali nobene sistematične pozornosti. Za raziskavo obeh sklopov vprašanj, družbenega in gospodarske­ ga, so bili doslej na razpolago le uradni teksti, listine, ali, da se drugače izrazimo, le ti viri so bili pritegnjeni. To predavanje nam je omogočila nova vrsta virov, na katero smo na­ leteli: zasebni gospodarski zapisi. Pri tem gre, kratko rečeno, za notice o dohodkih ali izdatkih v obliki blaga in denarja, deloma pa so to pravilno vodene poslovne knjige. Te se nahajajo večinoma na preostalih prostih straneh rokopisov, večkrat tudi na dopolnilnih listih na začetku in koncu rokopisa. Kako pomembni so ti zapisi, kaže dejstvo, da jih naj­ demo v dragocenih rokopisih, ki so bili v posesti kakega trgovca ali zemljiškega posestnika. Izročilo teh besedil je vprašanje zase, v katerega se na tem mestu ne bomo spuščali. Le toliko, da vam to, kar smo povedali, ponazorimo z dvema primeroma: poslovna knjiga s Halkidike je ohranjena v zbirki antiheretičnih spisov, druga z Rodosa v nekem pomemb­ nem rokopisu Aristotelovih del. Žal nam noben izdajatelj — in večinoma so ti teksti napi­ sani od ene same roke — ni zapustil svojega imena. Če postavite vprašanje, kako najdemo take tekste, je odgovor en sam: rokopise je treba sistematično prelistavati. Težave pri ovrednotenju teh tekstov niso ravno majhne, ker skorajda ni možnosti primerjanja. Večina tekstov, ki so podlaga temu predavanju, še ni izdana. Računamo na vaše razumevanje za to, da o njihovem izvoru pred objavo ne moremo dati nobenih podatkov. Sedaj pa in médias res, skok v bizantinsko provinco. Ker je v prispevku vrsta srednjeveških grških izrazov, smo v opombah dodali bodisi prevod, bodisi kratko pojasnilo k posa- meznim mestom. Vsa pojasnila so prevajalčeva. V opombah niso razloženi tisti grški termini, katerih pomen je razviden iz besedila prispevka. P SCHREINER: SLIKE IZ BIZANTINSKE PROVINCE Nahajamo se v majhnem mestu na obali Črnega morja - verjetno v Pontherakleji - okrog leta 1360. Osebe, ki nastopajo kot trgovci, so: en veletrgovec, 110 grških trgovcev in deset trgovcev, katerih imena kažejo na turški izvor, npr. MouoouXuavoc ó ЕатоиХилопс. xaXûx, ali EouXauavnc. Nasprotno ne naletimo na nobeno zahodno ime. Nič ne govori za to, da bi vsi trgovci prebivali v mestu; blago, ki so ga kupili, so najprej prodajali izven me­ sta. Med trgovci je en fgapxoc, en apxuv in en ураииатииос '. Vsi so stalni odjemalci vele- trgovca, kajti vsi so dobili svoje blago proti obročnemu plačilu in so izbrisali preostali del dolga, ko so svoje blago prodali. Seznami odražajo razmere, tipične za notranjo trgovino. To trgovino je obvladovala sorazmeroma majhna skupina domačinov. Tako je kupil neki Chortasmenos 2. septembra 6 mernikov pšenice, 7. septembra 4 mernike ječmena, 8. sep­ tembra 2 mernika ječmena in 1 mernik ovsa. Le za primerjavo popolnoma drugačen primer iz istega časa: neki Italijan in neki Francoz sta kupila 700 oziroma 495 mernikov žita. Blago, s katerim so v našem črnomorskem kraju trgovali, je povsem ustrezalo deželi: pšenica, ječ­ men, oves, smokve, posušeno grozdje, sir, fižol, orehi, kostanj, jabolka, da imenujemo le najbolj pogoste vrste. Poleg tega se pojavljajo nekateri proizvodi, ki jih je treba posebej poudariti. Na prvem mestu je kaviar. V mesecu in pol je bilo prodanih okrog 3500 kilogra­ mov kaviarja. Vsekakor bi bilo napačno, če bi pri presoji uporabljali merila današnjega časa. Kaviar v bizantinski dobi ni bil luksuzno blago. Na trgu so ga prodajali Tapt-xonouXoi , na primer v Solunu, kot kaže neka pesem Johannesa Kataresa. Na trgu v Brusi je Bertran- don de la Broquière leta 1434 pokusil kaviar in je ocenil proizvod kot resnično neužiten za zahodni okus. Johannes Chortasmenos ga omenja kot hrano za bolnike. Dejansko pa je bila to hrana revnih ljudi. Menih v samostanski satiri »Ptochoprodromika« toži, da nima niti to­ liko denarja, da bi si mogel kupiti nekaj kaviarja, in se označuje kot оарбацар^ои naioiv, xaBiapoHaxaXu-rov 3. Seveda je bila tudi v Bizancu razlika med raznimi vrstami kaviarja. Na­ ša poslovna knjiga omenja včasih xaBiapi, včasih dodaja raviuTixo, iz Tane, ali коигапчко, iz La Cope, dveh krajev ob Azovskem morju. V vseh ostalih primerih je bil kaviar iz rib maloazijskih rek, ki se izlivajo v Črno morje, in zato ni bil luksuzno blago. Drugi proizvod, ki je vreden omembe, je milo. Vemo, da so ga v Carigrad pretežno uvažali iz Italije. Vendar so ga proizvajali tudi na turškem območju. Že omenjeni Bertrandon de la Broquière ga je videl v Brusi in je zapisal: »savon blanc qui est là une très grande marchandise«. S tem se dobro ujema dejstvo, da so se v našem tekstu vsi turški trgovci ukvarjali izključno z milom. Omenimo naj še tretje blago, ker je značilno za deželo: železo. Kot predmet trgovine se omenja sedemkrat, vedno brez omembe količine. Iz drugih virov vemo, da so med kraji Vatiza in Samsun, pri kraju oivai-ov, pridobivali železo v dnevnem kopu. Omemba je toliko bolj dragocena, ker so podatki o železu v poznem Bizancu resnično redki. Poslovna knjiga omenja v celoti štiriindvajset vrst blaga, ki bolj ali manj vse služijo potrebam vsakodnevnega življenja. Presenetljivo je, da se ne omenja en proizvod: vino. To je morda gol slučaj, zlasti zato, ker se tudi olje ne omenja. Ali pa so bili odjemalci že pretežno Turki, za katere je bilo uživanje vina prepovedano? Poslovna knjiga iz Herakleje navaja tudi vrsto drobnarij s področja trgovine, ki vse­ kakor zaslužijo omembo. Tako izvemo nekaj o pakiranju blaga. Milo so prevažali v zabojih (oEVTouKia)4. Iz tega se zopet da sklepati, daje bilo to milo v trdem in ne v tekočem stanju, v obeh vrstah, ki ju poznamo tudi iz zahodnih trgovskih knjig. Kaviar so hranili večinoma v predmetu, ki se je imenoval фоиоха, pač okroglo oblikovana živalska koža. Taka • 1988 1 Novi dokumenti ne prinašajo nobenih novih zaključkov o poklicih na vasi. Čeprav po­ znamo celo vrsto seznamov parojkov — to so seznami imen v zvezi z denarnimi dajatvami, ki jih je sestavil pronojar — se poklici skoraj ne navajajo. Najbolj pogosto se omenjajo IEPETC in ôiaxovoi, večkrat se omenja tudi ропхпс.15. Bolj bogata z oznakami je paleta, ki nam jo ponuja »Praktika«. Iz tega dela je Dölger sestavil impozanten seznam: auagäc, xCaYYâpioe, xCuxaXac, хаАиеис» ooufiXidcXivacxxc, ùoâvTnc.Hanaoâc, храоопшХпе» npa-yuaxEuxnc . To je vsota, vzeta iz številnih dokumentov. Kljub temu se ne da ugotoviti, kateri obrtniki so v kaki vasi dejansko prebivali. Če se med parojki neke vasi ne omenja noben rokodelec, to še zdaleč ne pomeni, da tam ni bilo nobenega rokodelca. Toda niti za davčnega uradnika, ki je pisal »Praktikon«, niti za pronijarja, ki si je dal narediti seznam svojih parojkov, poklic ni bil pomemben. Pomembna je bila samo vsota denarja. Medtem ko so informacije o osebah s podeželja žal še vedno sorazmeroma redke, pa se je ohranila vrsta podatkov o kmetijskih proizvodih. Iz velike množice starih in novih virov naj predstavimo le nekaj značilnih primerov. Agrumi spadajo danes k najvažnejšim pridelkom Grčije in celotnega Sredozemlja. Vendar pa se omenjajo le v prav maloštevilnih grških tekstih: omenjajo jih »Ptochoprodromos«, »Porikologos« in poslovna knjiga z Ro- dosa. Med zahodnimi viri se omenjajo šele sredi 15. stoletja v trgovski knjigi Giorgija Chiarinija za kraja Modon in Koron. Znano je, da so te sadeže od 12. stoletja pridelovali v Španiji in Italiji. V bizantiski državi jih niso nikoli pridelovali, temveč so jih kvečjemu uvažali z Zahoda in so veljali za luksuzno blago. To potrjujeta »Ptochoprodronika« in poslovna knjiga z Rodosa. Posebno poučna za regionalno kmetijstvo je poslovna knjiga iz Herakleje. Glavni pro­ izvodi so bili orehi in kostanji, sledijo jabolka, smokve in rozine. Če pšenica ne igra po­ sebno velike vloge, ustreza to krajevnim danostim. Nenavadno je, da se v pontskem doku­ mentu omenja 39 mernikov pšenice v nasprotju s 120 merniki ječmena. Novejše kulturno- geografske raziskave so sedaj pokazale, da so v pontskih gorah pridelovali ječmen v višini nad 2000 metrov. Želi so ga septembra ali večkrat šele na začetku oktobra. Regionalni in na letne čase nanašajoči se podatki poslovne knjige kažejo na to, da so take oblike pridelo­ vanja ječmena obstajale že v sredini 14. stoletja. Ni posebno presenetljivo, da poslovna knjiga s Halkidike navaja kot v pretežni meri glavni proizvod pridelovanje pšenice. Včasih se omenjajo tudi druge vrste žita, ječmen, oves (Ppouoç) in rž ( BpiCa ). Ovsa in zlasti rži so, kot se zdi, v bizantinski državi malo pri­ delovali. Za rž poznamo le eno samo mesto v dokumentih iz Kseropotamuja. Izrecno se tudi poroča, da so v tisti pokrajini pridelovali bombaž (pdußaxov). »Praktika« listin z Atosa omenjajo kot najpogostejše drevo murvo (OUHÓULVOV). Ta rastlina ni dajala samo slastnih sadežev, njene listine so lahko uporabljali za gojitev sviloprejk. Ni nam treba v tej zvezi posebej poudarjati, da v poznobizantinski dobi ni bil več v veljavi monopol nad svilo. Po­ slovna knjiga omenja poleg tega večkrat nakup manjših količin svile, ki so jo proizvajali podložniki velikih zemljiških posestnikov. Določene kmetijske produkte so proizvajali v veliki raznovrstnosti in različne kakovo­ sti. Sem spada sir (xupi). Obstajal jexupi xpnxixóv.xpupxtxpv, ßevexixpv'7. Johannes iz Otranta si je izprosil od Georgija Bardanesa sir s Kerkyre (Krfa). Seveda si ne moremo mi­ sliti, da je sir, ki so ga prodajali na malem trgu, dejansko prihajal iz Krete ali iz Benetk, pač pa je bil le izdelan ustrezno tej zvrsti. To je jasno razvidno iz neke poslovne knjige, kjer najdemo zapis: xupt xpnxixòv ànò xnc nepaxîas1 8 . V Herakleji so stežka proda- jali kretski sir, ki je izhaial s severne obale Črnega morja. Poleg sira (xupi ) se v dveh novih virih omenja циСпдра: duhovniki v Efezu so ga dobivali z Rodosa. Neki popotnik je kupil v bližini Soluna neznano količino tega proizvoda za 6 hiperperov. Obe mesti, ki padeta na konec 14. stoletja, sta najzgodnejši omembi tega proizvoda, kar je večkrat zaposlovalo etimološko znanost. V to se sedaj ne bomo spuščali, še manj zato, ker se nam zdi never­ jetno, da bi mesto na Peloponezu poimenovali po tej vrsti sira. 15 duhovniki, diakoni, . . . krojač. 16 prevoznik, čevljar, lončar, kovač, izdelovalec bodal, suknar. tkalec, klobučar, trgovec z vinom, mešetar. 17 kretski, turški, beneški sir. 18 kretski sir iz Peratije 10 P. SCHREINER: SLIKE IZ BIZANTINSKE PROVINCE K najpogostejšim poljedelskim kulturam spada vinska trta. Statistično ovrednotenje na osnovi dokumentov iz Ivirona, ki ga je opravil neki bolgarski znanstvenik, nam omogo­ ča, da navedemo konkretne primere. V letih od 1316 do 1341 je 60 do 90 odstotkov vseh domačij gojilo vinsko trto. Velikost vinogradov je zadoščala v mnogih primerih le za lastno uporabo. Kot povprečje za vsa gospodinjstva smo izračunali 5,3 mernika; v celoti je bilo okrog 4600 m2, na katerih so pridelali okrog 1500 kilogramov grozdja. Vina ne srečamo med naturalnimi dajatvami in nikoli v večjih količinah v drugih virih za gospodarsko zgodo­ vino. Naj navedemo nekaj primerov. 8. julija nekega neznanega leta je prodal nanâç1 9 Johannes 30 »metra« vina - okroglo 300 litrov - Mihaelu Sklabosu in njegovi družbi ( ouvTpoqua). Johannes je spadal domnevno k številnim папабес, ki so se prebijali skozi življenje kot parojki, in ki so s prodajo naturali] nekoliko izboljšali svoje dohodke. Drugi primer kaže, da so jemali vino namesto denarja ali poleg denarja. Cod. Par. gr. 519 je bil kupljen leta 1453 v Bitiniji za 24 1/2 hiperperov in 2 цоиСоириа20 vina. Turška osvojitev teh dežel je proizvod napravila tako redek, da so ga radi vzeli namesto denarja. Že od pozne antike so vinu pogosto dodajali smolo. Kljub temu se je tudi v listinah obdržala oznaka -KpaoL. Jezikovno in kulturnozgodovinsko je zanimivo, da poslovna knjiga s Halkidike iz leta 1341 prvič uporablja tudi oznako pnt^Lva. Le prav redko nas dokumenti informirajo o proizvodih, ki so služili vsakodnevni pre­ hrani nižjih slojev: zelenjava, stročnice, ribe. Poslovna knjiga iz Herakleje omenja kostanj, ki so ga lahko kuhali, poleg tega poet"»ta cpaßee in сраориЛт21. Sodna listina iz leta 1421 omenja povrtnine iz okolice Soluna: Acxxava, npaoov, ôaûxia, окоробоу, хррцциа, uaiouviov, тстрауиоира KoAoKÛôiain nenovia22. V satiri o oslu, volku in lisici je bil osel otovorjen z naslednjimi povrtninami: иа1 (pópxevé UE xdxava, OEALVCX коа AVTLOLCI, onavaHia, цароиЛХофиAAa, panćbta иа1 KpEuuuôia23. Zrcalno podobo k temu posreduje seznam jestvin, ki morda izhaja z območja neke cerkve ali nekega samostana: ELC to opv L ÔPV SoTtpa Y' Etc та Фар1а >taL Etc та Aaxava иои Etc TP TUTIEPLV acmpa o E te liKxpia exempov a E le XÉpov CELÔOC фар1оС] aortppv a' ELC KppuuußLa aonppv a'2 4 Meso je bilo v vsakodnevnem življenju gotovo velika redkost. Tudi kokoš je bila na zgor­ njem jedilniku sorazmeroma draga. Kljub temu se omenja meso (HPE'OC) - presušeno ali nasoljeno - večkrat v poslovni knjigi iz Herakleje. Novi teksti izpopolnjujejo tudi v splošnem naše predstave o gospodarskih razmerah na podeželju. Kažejo nam, da je tudi v provinci potekalo plačevanje vseh storitev pretežno v obliki denarja. Naturalne dajatve se pojavljajo, vendar so odvisne od osebne želje in ne od pomanjkanja denarja. Tako sta na primer dolgovala brata Basileos in Demetrios 16 asprov in dve kokoši. Neki drug dolžnik je moral vrniti 14 hiperperov in àpvC (jagnje). Na- daljni primer, pri katerem so dobili rokopis za hiperpere in vino, smo omenili v drugi zvezi. Trije manjši teksti, ki jih poznamo, se nanašajo na oddajo žita namesto gotovine nekemu pronijarju. Poslovna knjiga s Halkidike v posameznostih ugotavlja, katere osebe so od- dajale naturalne dajatve in katere so prinašale denarne dajatve. Prav Tommaso Bertele je na številnih primerih dokazal, da sta bili v bizantinski trgovini 14. in 15. stoletja enako v uporabi bizantinski in beneški denar. Naši novi dokumenti kažejo, da je bil beneški denar zelo razširjen ne le v mestih, temveč tudi na podeželju. Poslovna knjiga s Halkidike na­ vaja pretežno srebrne dukate, poslovna knjiga iz Herakleje zlate dukate. Tudi plačila zemljiškemu posestniku so večkrat oddajali v beneškem denarju. Izrecno je treba opozoriti, 14 Izraz pomeni prvotno pomanjševalničo oz. ljubkovalni izraz za očeta (»očka«). 2 0 majhna količinska enota. 2 i grah, bob in fižol. 2 2 zelje, por, korenje, česen, čebula, solata, melonaste buče in melone. 2 3 prenašal je zelje, zeleno in endivijo, špinačo, zeleno solato, repo in čebulo. 2 4 za perutnino tri aspre za ribe. zelje in poper 4 aspre za ribe en asper za »1ère« (vrsta ribe) en asper za čebulo en asper. ZGODOVINSKI ČASOPIS 42 1988 1 11 da to niso bile enote za preračunavanje, temveč da je bil tuj denar razširjen med prebi­ valstvom. To nam kažejo, da navedemo le en primer, stavki iz poslovnih knjig, kot: eòcwev боихата e ' 2 5 - Kot nam kažejo dokumenti, so bili tedaj v Bizancu od tujega denarja v ob- toku боиката, wXopCa. «Sonca, aó\6oi in xoupvéota2 6, ki se omenjajo istočasno poleg bizantinskega hiperpera. V celoti gledano so v novih dokumentih številnejše denarne da­ jatve v nebizantinskem denarju kakor v bizantinskem. Zadnji del predavanja se nanaša na cene. Najprej banalna ugotovitev, da obstaja več vrst cen. Teoretično je treba razlikovati štiri vrste cen: nakupno in prodajno ceno velikega trgovca ter nakupno in prodajno ceno malega trgovca. Nato moramo ugotoviti še nihanja cen, ki so pogojena z deželo, s časovnimi okoliščinami ali s kakovostjo blaga. Poslovna knjiga iz Herakleje pozna dve prodajni ceni za kostanj in za jabolka. Kaviar se včasih ozna­ čuje kot Ka&dpiov27, kar pač ustreza najvišji kvaliteti. O kakovostnih razlikah pri siru smo že govorili v drugi zvezi. Креас se v enem primeru označuje kot titravom, KCÎV. S tem so morda mišljeni zgornji (hrbtni) deli živali in to kaže na višjo kvaliteto blaga. Iz velikega števila podatkov o cenah naj izberemo nekaj primerov: en mernik pšenice je neki veletrgo- vec leta 1341 kupil za 2 2/3 hiperpera. Za 4 hiperpere ga je nato prodal naprej in končna cena je bila v splošnem okrog 5 hiperperov. Veletrgovec v Herakleji je prodal leta 1360 en mernik сраеа za tri hiperpere in 14 kokkijev, mernik kostanja za tri hiperpere ali 4 1/2 hi­ perpera. Jabolka so stala pri istem trgovcu 4 hiperpere in 5 1/2 hiperperov za mernik, kan- tarion kaviarja pa 10 hiperperov. Kantarion sira je stal 5 1/2 hiperperov, kantarion mesa 3 1/2 hiperpere. Za eno libro sviloprejk (ca. 320 gramov) so leta 1341 kmetje dobili 5 hiper­ perov, za liter vina so dobili nekaj več kakor keration. Naj bo s tem dovolj primerov. Poskušajmo še enkrat povzeti podobo trgovine in kmetijstva v poznobizantinski pro­ vinci in potegniti nekatere sklepe. Notranja trgovina je bila v celoti v rokah domačinov, na crnomorski obali je bilo vključenih vanjo še nekaj Turkov. Zahodni tujci so v celoti od­ sotni. Namesto tega pa je zahodni denarni sistem prodrl globoko v provinco in je tudi na podeželju vse bolj izpodrival hiperper. Vzrok za to ni le navzočnost Italijanov v medna­ rodni trgovini, temveč tudi pomanjkanje kovin v Bizancu. Medtem ko je bila nomisma ne­ koč dolar srednjega veka, pa je sedaj izven državnih meja kot plačilno sredstvo v celoti izginila, kakor kažejo poslovna knjiga z Rodosa pa tudi zahodni viri. Kljub izgubi politične in gospodarske prevlade je teklo življenje na deželi svojo normalno pot dalje, prizadele so ga gotovo naravne nesreče ali vojaški pohodi. Tudi zgodnji osmanski popisi dajo spoznati, da so poljedelstvo novi gospodarji prevzeli brez velike škode. Bizantinsko gospodarsko zgodovino so preveč presojali pod vidikom mesta in zahodnih virov, v katerih nastopa se­ veda kot glavni akter zahodni trgovec. Iz teh poročil ne izhaja, da je bil bizantinski trgovec dobavitelj zahodnega, kajti tudi bizantinski zemljiški posestniki so bili udeleženi pri trgo­ vini. Da bi postala ta soodvisnost še bolj jasna, je treba pritegniti nove bizantinske vire. Prodor zahodne trgovine v bizantinsko državo in ohranjeni privilegiji so v celoti uničili trgovino na dolge razdalje in zelo zreducirali državne vire dohodkov. Oskrba prebivalstva v malem, zlasti v provinci, pa zaradi tega ni trpela. Bizantinska država - kljub Latinom, kljub tako imenovanemu fevdalizmu in kljub mnenju nekaterih znanstvenikov - tudi v pozni dobi ni bila revna. Morda so »slike iz bizantinske province« pomagale vsaj malo po­ praviti običajno podobo Bizanca. Iz nemščine prevedel Rajko Bratož -* izplačal je dva dukata. -* dukati, forinti, aspri, soldi in turnesiji. 2 7 čist. prečiščen.