Političen list za slovenski narod. Po poStl prejeman TeljA: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 40 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trib tristopnapetit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., it. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStT® je v SemeniSki ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. V Ljubljani, v soboto 14. junija 1884. Letixilt XII. najnovejše bogoskriiiistvo v Itiiiiii. Brezverske demonstracije, kterih se v nobenem kraljestvu toliko ne doživi, kakor ravno na Laškem, ponavljajo se in množd grozovito v današnjem času, posebno od kar so zasedle kraljeve čete sveto mesto in papeževo deželo. Saj ga ni skoraj tedna, da no bi bilo v Rimu javne demonstracije bodisi proti Avstriji ali pa proti sv. očetu in proti katoliški veri sploh. Ako se sme sploh o kteri državi govoriti, da v nejeveri cvete, je to po vsi pravici Laška in zopet tu pokaže se resničnost ljudske prislovice, da tisti, ki so najbližje cerkve, se najlaglje pogube, ker največkrat mašo mude. Ker se je toraj v večnem mestu že toliko in toliko bogoskrunskih činov zgodilo, da le pri spominu na nje srce vsakemu pravemu katoliku krvavi, sklenili so Eimski katoličani, kolikor jih je še zvestih ostalo veri in sv. stolu, da napravijo v zadostenje razžaljenja božjega tridnevno pobož-nost v cerkvi St. Maria sopra Minerva pri Domini-kauih. Ta pobožnost je pa neznansko v oči zbodla sodrgo, ktera je pred 3 leti oskrunila in zasramovala častit sprevod trupla sv. očeta papeža Pija IX. Le-ti so si po svojih radikalnih listih in drugih tiskovinah vse prizadevali, da bi na gosposko toliko vplivali, da bi le-ta pobožnosti ne dovolila. Vse ni nič pomagalo in 6. t. m. se je pobožnost pričela, h kteri se je vse polno vernikov obojega spola in vsake starosti zbralo. Da je tudi satan svoje pomagače tjekaj poslal, si lahko mislimo. Med verno množico zamešalo se je v cerkev mnogo brezbožne in podivjane mladine, ktero so radikalci tjekaj škandal delat poslali. Ko se je po pridigo začelo petje na čast Materi Božji, jela je druhal žvižgati in sikali, kričati in tuliti, kakor le Lahi to umejo. Zastonj bi se vsak drug narod v tej umetnosti z njimi poskušal, da celo Hottentoti in Culu-kafri jih ne prekosi! Nekaj pogumnih in srčnih možakov in iiekteri mladenči so pa vendar-le po kričačih segli, ktere so venkaj potisnili. Pomagali so jim tudi v cerkvi navzoči redarji. Druhal je bila pa tako predrzna, da se je trdno branila zapustiti oskrunjeno svetišče božje in eden je pa celo med prostim ljudstvom stoječemu škofu v obraz pljunil. V soboto 7. t. m. so hotli bo-goskrunstvo ponoviti. Ker jih je pa manj prišlo in ker se je pri cerkvenih vratih večje število redarjev zbralo, jih niso v cerkev pustili. Enega, ki je bil pa silno nadležen in je na vsak načm notri hotel, spravili so pod ključ. Največjo demonstracijo namenili so pa radikalci za v nedeljo popoludne, na kar so se sicer jako tajno in vstrajno pripravljali, vendar pa priprav niso toliko prikriti zamogli, da bi jim policija ne bila prišla na sled. Eeditelja temu najnovejšemu bogoskrunstvu bila sta dva skrajna levičarja iz državnega zbora laškega, ki sta se postavila pred kavarno, stoječo ravno pred cerkvijo dominikansko in sta bila namenjena od ondot vse lepo voditi in potrebna znamenja dajati. Eedarji, orožniki in tajni policisti nastavili so se pa deloma v službeni obleki še več pa v svoji navadni na trgu pred cerkvijo pri-čakovajoč, kaj bo prišlo. Zbrali so se tolpoma, največ ravno pred cerkvenimi vrati nekaj pa tudi v cerkvi, kjer je bilo ta dan več kot 5000 pobožnih zbranih, med ktere se je tudi mnogo nevarne so-drge vrinilo. Med pridigo pride civilno oblečen policist z novico, da se sovražna druhal, blizo 100 mož, že od vseh strani proti cerkvi pomika in jo naznani pred cerkvijo stoječemu nadzorniku redarjev. Druhal res pride na trg, kjer obleže hiše pred cerkvijo stoječe, nekaj jih pa tudi obelisk obstopi; bilo jih je od 25 do 30. Ko so v cerkvi poslednji glasovi „Tantum ergo" vtihnili, dvigne se ta druhal in koraka proti cerkvi, kamor hoče so silo vlomiti. Eedarji jo pa še z večjo silo nazaj potisnejo, na kar druhal krik zažene. Ta krik je bilo pa ravno dogovorjeno znamenje, kedaj da naj v cerkvi stoječa sodrga škandal prične. General-vikar je stal ravno s presv. Eešnjim Telesom v rokah proti ljudstvu obrnjen hoteč mu podeliti blagoslov, ko druhal zatuli: „Živlo Garibaldi!" „Smrt farjem!" „0b tla s klerikalci!" Verna množica pa ni bila nič več izne- nadjena, ter je h krati soglasno odgovorila. „Žive]a Marija!" „Živela naša katoHška vera!" in so imenovane besede pač pet minut dolgo ponavljali in to ves čas, dokler so policisti sodrgo iz cerkve izganjali. Generalvikar in duhovščina umaknili so se v žagrad, možje in mladenči jeli so pa pri velikih vratih iz cerkve iti. Komaj na trg dospevši napade jih druhal s kamenjem in palicami, vsled česar se je prav pošten in zdaten pretep pričel. Orožniki in redarji prijeli so izmed napadovalcev dvanajst oseb; med temi je bil tudi nek katolik, kterega so po zmoti s saboj vzeli. Mir se je pa še le naredil, ko je prišla kompanija vojakov iz bližnje vojašnice. Glavni vhod cerkven je med tem policija zaprla in verniki odšli so pri stranskem izhodu, ki drži v neko postransko ulico. Zvečer ob 10. uri bila je na „piazza Oolonna" na Korzu godba; ondi je nekaj fantalinov zopet hotlo včiniti „proti-klerikalno" demonstracijo, ktero so pa orožniki in redarji že v kali zadušili. Štiri predrzne so pa zaprli. To je sad toliko hvalisane liberalne brezverske omike. Da mu naravna posledica druga ne more biti, kakor javni prevrat, je očividno — Čeh bi rekel, to je, kakor bi na dlani ležalo! Kdor dvigne svojo roko proti veri in prostosti duhovščine, se tudi ne bo obotavljal, dvigniti jo proti vladarjevi kronani glavi. Ti ljudje so privrženci framasonov in so ravnajo po vcepljenem jim načelu framasonskim, da popred ne bo dobro na svetu, dokler framasoni (in kakor sedaj kaže z njimi v zvezi anarhisti) ne bodo poslednjega duhovna s črevesom poslednjega kralja na altarji obesili. Takrat neverni svet, doletela te bo še le prava idealna sreča, da boš lahko nekaznovan kri svojega brata pil! Veseli se na njo! Nedelja. „Šest dni delaj, sedmi dan pa posvečuj", tako se glasi zapoved božja, dana v start-m zakonu izvoljenemu ljudstvu. Nedelja se imenuje dan „Go- LISTEK. Severno-iztočna morska potovanja skozi severno ledeno morje s posebnim obzirom na Nordenskjoldovo 1.1878—79. (Spisal prof. I. S teki asa.) (Dalje.) Malo prej, nego jo „Vega" odplula, so zvedili popotniki od urodjenikov, da so se tukaj večkrat našle mamutove kosti, ter so za dokaz podali tudi par zob; Nordenskjold so je hotel pa popolnoma o tem osvedočiti, vendar tega storiti ni mogel, ker je ladija naenkrat odplula; zato so pa tukaj mnogo kitovih kosti izkopali, o kterih se jo moglo trditi, da so vsaj nekohko vekov pod zemljo ležale in da je pesek, ki jih je pokril, moral biti v tem času naplavljen. S prva je brodila „Vega" v severno-zapadnem smeru, da je ob.^la nekoliko ledenih poljan; potem pa se je obrnila proti iztočni končini Azije, iztočnemu rtu. Led zdaj ni pri vožnji nič pačil, pač pa goste morske megle, posebno ker so vsaki izgled na obale zapirale. Čim pa so je megla razgubila, vidile so se podrtinam podobne skalnato tvorbe, podobne onim, kakoršnih je bilo videti včasi poprej na severni obali iztočne Sibirije in ktere so vzbujale vtise o ostankih velikih palač in hramov božjih. To so bile pa tudi edine pokrajinske prirodne dražesti, ktere so potniki na tem potovanju vživali; kajti obalo Sibirije so bile v tem pogledu od Stvarnika mnogo slabše preskrbljene nego Spicbergi, Gronlandija in severna Norvegija, kjer se menjajo črne strme skale in iz morja štrleče pečine z belimi, svitlimi ali modrimi snežniki in ledeniki. Eavno tako se ne nahajajo tukaj z večnim snegom pokriti gorski vrhunci, čeravno so nektere gore visoke do 1000' pa tudi še čez. To je čudno, ker bi v teh severnih krajih Azijo morala snežna meja po pravilih dosegati že visočino od 1500'. Se ve, da se ne more trditi, da ta pravila veljajo tudi za sever. Vsled pomanjkanja pečin in hribov se tukaj nahaja tudi tako malo ptic, ker nimajo kje gnjezditi in mladih leči. Po tem takem pa manjka v teh krajih mornarjem skoraj najbolje hrane, ptičjih jajc. Temveč pa so opazili potniki spomladi mnogo ptic, kako so se selilo proti severju, ter so iz toga zaključevali, da se morajo nahajati med Wrangcl zemljo in otocih okoli polarne Ameriko visoko gore in pečine. 20. julija dopoludne ob 11. uri bila je na iztočnem rtu nataknjena švedska zastava na slavo veselega dogodjaja, da se je večkrat poskušano ali do zdaj neizvedeno podvzetje, namreč z ladijo prispeti v tihi ocean okoli severne obale Evrope in Azije, konečno vendar-le srečno izpolnilo. L. 1553 dne 20. maja bilo je prvikrat, da je Sir Hugh Wil-loughby iz luke Greenvvich-ske s to namero odplul, in še le zdaj, čez 326 let, ko je bilo žrtvovanih za to mnogo ljudi in ladij, in ko so celo znameniti mornarji severno-iztočni prelaz proglasili nemogoč-nim, se jo vendar vresničil. Cilj je dosežen in še celo pod okolnostmi, ki dokazujejo, da bi bili isto vožnjo tudi drugi mornarji v nekih tednih dovršili. Od iztočnega rta se je podala „Vega" najpoprej v zaton sv. Lovrenca, ktera leži malo južneje od Beringove ceste na čučkem poluotoku. Kakor so urodjeni Čukci trdili, stanuje tukaj na ustju Anadira, neki Eskimom soroden narod Onkiloni, ki so neki poprej ves poluotok zavzimali. Ta vest se pa ni potrdila, temveč so se tukaj nahajali sami Čukci, čeravno so se nebitno ločili v življenju, jeziku in obliki od onih, s kterimi so potniki občili v bližini svojega zimovišča. (5e so morda zares kedaj Eskime tukaj živeli, to se ne dd dokazati; morali so se s spodov", je pa tndi nam potreben in zveličaven dan, to je dan, kterega večina vernih imenuje »nai dan", kajti šest dni v tednu niso njih, ampak dtugih ljudi, za ktere se morajo truditi in delati. V starem zakonu je bil sedmi dan — sobota, dan Gospodov, kterega so praznovali Ijuč^je. Sedmi dan je Bog nehal stvariti in js ta dan posvetil in blagoslovil. Ako so v starem zakona praenovali sedmi dan, ko je Bog stvarjenje dokončal, praznujemo pa kristjani sedmi dan, ker se je ta dan zvršilo odrešenje človeškega rodu. Oboje toraj, spomin na stvarjenje in rešenje je kristjanom viši namen praznovanja nedelj. Kar se prvega tiče, imamo ozirati se v začetek časov, ko je Bog z vsemogočno besedo stvaril nebo in zemljo z vsemi, kar je napolnuje in oživlja. Ta dan naj nam pokliče v spomin vsemogočnost stvar-nikovo, ki za svojo srečo ne potrebuje nebes in zemlje, niti ne češčenja svojih stvari, vendar po svoji podobi vse stvari poklical v življenje. Krščanski praznik (nedelja) nam vedno kliče v spomin tisto sveto jutro, ko je milijonov svetov izšlo iz rok Vsemogočnega. Verni kristjani s svetim strahom premišljuje vsemogočnost, modrost in ljubezen Gospodovo, in njegov duh se obnavlja pri misli na vzvišenega Boga in stvarnika, on hvali in slavi Gospoda svetov. To je pomenila sobota pri Judih, spoznali so „Jehova" za stvarnika in gospodarja vesoljstva in izvoljenega ljudstva in mu skazovali dolžno čast. To je ravno visoki pomen krščanskega praznika, da nadaljuje ta slavospev. Krščanska nedelja je pa tudi veliki dan, v kterem se spominjamo, kako je Jezus premagal temoto, greh in smrt, ona je dan, ob kterem se je Kristus kakor vzhajočo solnce, ko je premagal tmino pekla, zasvetil ob luči vstajenja. Ob dnevu Gospodovem se prikaže to drugo solnce, ki nima nikdar več zatoniti, ta svetilnica mesta božjega posebno slovesno nad zemljo. Ko je Zveličar sveta po svojem vstajenji odprl studenec večnega življenja, ki je vsahnil in njega žive vode razlil nad aposteljne, ko so namreč prejeli darove svetega Duha, nehala je dolžnost praznovati soboto kakor v starem zakonu, nedelja je stopila na to mesto. Dvoje božjih del, kar nam toraj veleva nedeljo praznovati, namreč vstajenje in rešenje in po pravici imenujemo ta dan Gospodov dan, kraljevi dan, dan veselja. Bolj toplo bije ta dan vernemu človeku srce, na njegovem obrazu odseva notranje veselje. Z vsakdanjo obleko je odložil tudi vsakdanje skrbi, da za nekaj časa skrbi za nebesa, njegovo pravo domačijo. Prijatelj prijatelja veselo pozdravlja in vse hiti v cerkev, da se vdeleži spravne daritve. Delavec stopi v cerkev, kjer sliši besedo božjo, svete pesmi done mu na ušesa, raduje se nad lepoto domače cerkve. Še bolj kakor vse to, ganejo ga besede pridigarjeve, ki ga spominjajo na njegovo rešenje, goji veseli up v njem. V krogu domačih veseli se ta dan, on pozni svoje in njegovi poznajo njega, pripovedujejo mu česa potrebujejo, veselje do dela se na novič v njem zbudi, ker želi, da bi jim vstregel. Tako tedaj to praznovanje poživi duha in telo, in ta počitek ni lenoba, marveč so rodovitna tla, na kterih izraste marsikaj dobrega. Po tem počitku se delavec zopet poprime dela z novo močjo. Tako postane nedelja dan, ki je ljudem potreben, to se vidi tudi iz tega, kar nam pove natorna postava. Ako mora človek vero skazovati, je vendar tudi razvidno, da se mora ta zveza od časa do časa ponoviti in dopolnjevati, z drugimi besedami, morajo biti določeni dnevi k bogočastji, kar je za kristjana nede^'a. Kjerkoli ljudstvo vero kaže, izvršuje — in res da je lože dobiti ljudstvo brez jezika, kakor brez vsake vere, tam morajo biti tudi določeni dnevi, v kterih to izvršuje. Še celo neverna francoska vstaja, ki je pri prvem početku napovedala boj veri in cerkvi in je postavno ukazala, da imajo prenehati vse cerkvene naredbe in bogočastje, praznovala je v svojem kraljestvu svobode in pameti deseti dan, kar je nekaj posnemala po paganih, nekaj pa na novo izmislila. Še le naš omikani vek, ne vidi ob nedeljah druzega, kakor da ljudstvo ne dela in ker ne dela, zgublja denar, kterega bi se bilo zaslužilo z delom. Od tod toraj prihaja, da hočejo spodriniti počitek ob nedeljah, da bi bili podobni delavnikom. Francoska revolucija je vpeljala sramotno bogočastje „pameti", naš vek je pa menda postavil delo na božji prestol, a krščanski pregovor ,,raoli in delaj" je presukal, da se glasi „delaj a ne' moli". To pa se pravi krščansko postavo, ki je silno važna v človeški družbi, prekucniti, zavreči praznovanje nedelje. Od nekdaj so imela krščanska ljudstva to praznovanje za poglavitno podlago krščanskega reda, ker se tako prečudno vjema z dušnimi in telesnimi potrebami pri človeku. Že kot dan počitka je nedelja človeku neizmerne vrednosti, ako ne kar naravnost potrebna. V nedeljo si odpočije človek od veduega truda v poklicu, ker nihče ne more neprestano pri delu shajati. Šest dni misli rokodelec in kmetič na delo, a nima časa misliti na samega sebe, komaj da ima za potrebno hrano in počitek. V nedeljo pa počiva delo. Počitek je človeku potreben, da njegove moči prezgodaj ne opešajo; a ta počitek najde ob nedeljah. Ako je Bog sedmi dan odmenil za počitek, razodeva se v ti na-redbi njegova neskončna modrost. Ko bi bilo manj delavnikov a več praznikov, bi se ljudje polenili, a več delavnikov bi moči prehitro obrabilo. To se je videlo pri desetem dnevu na Francoskem, kmalo so spoznali, da niso za rabo in so jih odpravili. Pa poreče marsikdo, je vse prav s tem počitkom, naj bode to ali sedmi ali deseti dan; Ijud^vo potrebuje kruha a ne praznikov. Da, da, ljudstvo potrebuje kruha a tudi praznikov. Ako je bil kedaj ljudstvu potreben počitek, tako mu je gotovo dandanes, ker po tovarnah in pri velikih obrtih ljudstvo za druzega ni, nego za to, da podvzetnikom dela za nizko ceno, ker mora na tisoče ljudstva iskati vsakdanjega kruha po zaduhlih prostorih, da se jim to vse bere na lici. In dalje: ako si ljudstvo mora kruh služiti, zakaj bi ne imelo toliko počitka, da ga v miru povžije. A ugovarjalo se bode, mar nedeljsko delo ne prinaša gmotne koristi. Saj dobi delavec en dan več dnine in s tem si v vsakdanjem življenji lahko kaj zboljša. — Ees da, en dan več dela, en dan več zaslužka, ali je pa človek zarad tega kaj na boljem. — Počakajte malo! Počiti se mora človek. Tisti, ki imajo navado delati ob nedeljah, praznujejo ponedeljek in iščejo razvedrila ne doma pri družini, a tudi ne v cerkvi, marveč po pivnicah, ter zapravijo navadno ne le to, kar so si zaslužili ob nedd^ah, marveč pridenejo še nekaj zaslužka delavnih dni, od tedenskega zaslužka pa ženi in otrokom malo ostane. (Konce prih.) Politični pregled. v Ljubljani, 14. junija. ?fotrauje dežele. Deželni sibor istersM v Poreči otvoril se je 9. t. m. opoludne. Otvoril ga je deželni glavar v navzočnosti 21 poslancev poprejšnjih volitev; novoizvoljenih še ni bilo, ker se jim dotlej niso bile še poverjenice izročile. Konec govora zaklical je deželni glavar slavo cesarju, na kar je zbornica odgovorila s trikratnim „evviva". 10. junija so bile volitve v razne odseke. Izid letošnjih volitev po severni Istri daje nam pogum pri tej priložnosti opravičeno nado izrekati, da se bo letos v Poreškem deželnem zboru slovanščini odkazalo mesto, ki ji gre po vseh pravicah. Lahi so morali že lansko leto sprevideti, da tako ne smejo proti svojemu sosedu, Čegar zemljo po krivici zasedajo, nič več postopati, kakor so lansko leto z njim ravnali, ako jim je le količkaj na miroljubnosti in medsobojnem sporazumu ležeče, ktero presvitli vladar ob vsaki priložnosti sam povdarja. Sploh bode pa Slovanov položaj v isterskem deželnem zboru vodno vgodneji, vedno krepkeji. Počasi prodira sicer ondi narodna zavest, prodira pa ven-dar-le vedno! Dva volilna okraji, Vološki in Koper-ski iztrgana sta Lahom iz grabežljivih krempljev. Zapadna in iztočna stran severne Istre bila bi toraj pridobljena. Sedaj bo treba korak za korakom naprej proti jugu, da se tudi ondi pridobe tolikanj važni okraji, kakor soPoreški, Pazinski in Puljski. Eavno po tistih okrajih nahaja so mnogo naših rojakov, čč. gg. duhovnikov, ki ondi službujejo. Naj se oni usmilijo zapuščenih ovčic, ter jih poduče o pravičnih tirjatvah slovanstva in o"zvijačnosti brezvestne „irre-dente". Sploh bi pa vsak v Istri živeč Slovan moral v svojem okrožji in področji za našo reč povsod delati, kjer in kedar se mu priložnost ponudi. Dela je veliko, delavcev malo, zato morajo pa ti marljivši in vstrajniši biti. Kaj da je nemški „Sc1iulveretn'', jeli so kazati tudi nemški listi, in so čisto tistih misli, ktere smo mi vže zdavnej o tem najnovejšem in najnesramnišem pruskem napadu na avstrijske nenemške narode izrekli.Danemore nič prida biti, je že to zadosti živ dokaz, da so mu vojsko napovedali vsi pošteni Avstrijani nemške narodnosti na Dunaj i, po Ogerskem in povsod drugod, kjer jim še ni pruska „Pickelhauba" oči oslepila, kjer jih še ni obdala politična kratkovidnost, ki iz zagrizenosti izvira. „Vaterland", strogo nemšk list, pravi, da je „Schulverein", v Gradci tisto svojo stran kazal, ktere v resnici nima, in težišče na shodu ni bilo v tem, kar se je govorilo, temveč v tem, kar se je zamolčalo. Društvo Sehulvereinovo je sploh za avstrijsko državo nevarno; dokazalo je to razžaljivo, zasramljivo razobešenje pruskih zastav, hvalisanje Nemčije, preziranje Avstrije s povdarjanjem nemške solidarnosti itd. Ako toraj vže list popolnoma nemškega mišljenja tako pišo o nemškem društvu, potem pač ono druzega ne zasluži, da se društvo po celi državi h krati prepove in društveno premoženje, ktero se je iz države nevarnih namenov nabralo, pa Cukci popolnoma pomešati, kajti ne da se dokazati, da bi bili nasilno pregnani iz teh krajev. Pri vsem tem pa je vendar vprašanje, da li so zares tukaj Eskimo stanovali, od ne male važnosti; kajti ko bi se potrdilo, dalo bi se iz tega sklepati, da se je ta narod iz Azije v Ameriko preselil. Preiskovavci „Vege" dvomijo zdaj popolnoma o tem, kar so poprejšnji mornarji in preiskovavci trdili ter dokazujejo to iz popolne razlike v jeziku, dočim o drugih stvareh navedene dokaze, namreč o enakem načinu življenja, stanovanja, hišnega orodja tolmačijo enostavno iz enakosti podnebnih odnošajev in enakih potreb, da morejo le-te premagati. „Vega" se je usidrila v zatonu sv. Lovrenca, in popotniki so opazili, da prebivalci na obali svojih šotorov ne postavljajo na obali ali pa v dolinah, kar so do zdaj videli pri Čukcih, nego na vrhuncu gore. Semkaj so se odpotili potniki ter so našli na samotnem vrhuncu odprt od kamenja zložen grob, kjer je ležalo truplo nekega urodjenika popolnoma nepokrito. Zraven njega pa je bilo videti samokresnico, sulico, lok in strelico, kresilo in mnogo drugo orodje, ktero bi mogel rabiti mrtvi na drugem svetu ali pa, ko bi so slučajno probudil. Kasneje se je našlo še mnogo takih pokopališč pa tudi tem različnih, ter je dr. Struksberg o tem sestavil izvešče: „0 pokopališčih Čučkov in Eskimov". Pri postavljanji tukaj najdenih šotorjev se je potnikom posebno čudno zdelo, da se toliko rabi ki-tova kost; tako je bil oder k šotorjem narejen od kitovih reber, in čez nje razpete kože so bile pripete s spojkami od kitove kosti; z mastjo polite kosti so rabili celo za gorivo, a izdolbeno stegno je bilo upotrebljeno za svetiljko, lopatico kitovo so upotre-bili celo za vrata pri kleti itd., sploh so razumeli tukaj to ceno gradivo prav upotrebiti. Zunaj šotorjev pa so ležali vedno celi kupi vrbovih vej, s kterih so žene in otroci zeleno listje brali ter slastno vži-vali. Pa tudi za zimo si naberejo tega in drugega listja v vreče za hrano, in s tem je dokazano, da se čukci ne hranijo poglavito z mesom, kakor so je do zdaj trdilo. Eazun listja pa uživajo tukajšnji prebivalci tudi še druge dele dreves, kot: korenine, cvetje in druge po evropejskih pojmih popolnoma nevžitne in neprebavljive stvari kot priljubljena hrana. Od tukaj je odplovila „Vega" proti zatonu Port Clarence na araerikanski strani Beringove ceste, kjer je 22. julija prvikrat izza 18. avgusta 1878, ko je luko Aktinijo na otoku Taimuru zapustila, zopet v prvi luki se usidrila. Vhod v njo je bil prikladen, a luka sama je bila notranje jezero s strmimi bregovi. Prebivalci okolišne zemlje so bili Eskimos, ki niso niti ene besede čučkega jezika razumeli in tudi drugače niso imeli nič občnega s tem narodom. Hišno orodje je spominjalo na to, da tukajšnji prebivalci občijo z amerikanci in kitolovci, kar je tudi na njihove nravi in način življenja prav dobro delovalo; tako so nosili neki med njimi evropejsko obleko, če tudi so se še halje in hlače od sobove in tulenjeve kože sploh nosile. Prav rade se nosijo tukaj tudi lahke halje od svizčeve kože, čez ktero se pri deževnem vremenu vrže dežna halja od črevne kože. Nošnja las je podobna onej pri Čukcih, tudi so bile žene po licu namazano z barvami ter tako tetovirane. Nekaj posebnega je bilo videti pri možeh ; oni so si namreč doljne ustnice preboli, v ktere so obešali steklo, pisano kamenje, kosti in druge take stvari. Neka mlada deklica je nosila v nosu velik moder biser, pa je bila jako osupnjena, ko je videla, da ta nenavadni ures potnike posebno zanima; vrh tega pa so nosili bisere v ušesih in okoli vratu, kakor tudi narokovice od železa ali od bakra. Polti so bili malo črnkaste z malo rudečimi lici, lasje so bili črni pa podobni konjskim; malo razporjane oči konfiscira in ker je za šolsko povzdigo nabrano, kakor to udje sami trdijo, naj se zanj napravi revnim dijakom obleka in šolsko blago, kakor knjige in pisalno orodje. železnica Moatdr-MetkoiHi pričela se bo skoraj delati. Državno finančno ministerstvo razpisalo je omejen konkurs zgradbe, na kterega se je osem podjetnikov oglasilo. Kakor do sedaj kaže, oddala se bo zgradba menda podjetniku Schwarzu. Na HrvaŠkem je v deželnem zboru zopet staro viharno življenje, le toliko boljše mimo lanskega leta, ker je dostojaeje. Izvanredni budget za naučne in pravosodne namene predlaga vlada v svoti 132.000 goldinarjev, ki se bo pokrilo iz letnih dohodkov. Na dnevnem redu imajo predlog, da se vpeljejo postave, ktere so po Hrvaškem veljavne, tudi po Vojaški krajini. Na to je prišla pa 10. junija na vrsto debata o Ivičevem predlogu glede predložitve aktov tikajočih se zadev razobešarija dvojezičnih grbov. Ban Khuen prosil je deželni zbor, naj se ne mudi pri toliko nevspešni stvari, kakor je ravno ta, na kar se je cela opozicija proti njemu dvignila. Za predlog Ivičev so se potegnili Marko vi 6, ki je rekel, da je Hrvaške dolžnost potegniti se za hrvaška dostojanstvenika grofa Pejačeviča in barona Živkoviča, ktera dva je ogerski finančni minister ogrdil; Karol Mi h al o vi č je povdarjal, če pojde tako nadalje, se boste Hrvaška in Slavonija kmalo v dva ogerska komitata spremenili. Kamenar, Majcen, Kukuljevič in Derenčin so povdarjali, da se deželni zbor ne sme odpovedati pravici, s ktero on vlado na odgovornost kliče. Proti Iviču dvignili so se grof Sermage, Sram in Miškatovič, kteri je rekel, deželni zbor naj opusti misel glede predlaganja aktov in naj s tem sedanji vladi dokaže zaupanje. Sedaj sta se sprijela Markovič in ban, kteri se je proti Markovičevim ob-dolžitvam zavaroval in jih je malovredno sumičenje imenoval, na kar mu Markovič zavpije, da bi mu že drugače pokazal, ako bi bil ban Hrvat. Desnica in središče temu živahno oporekate, levica pa glasno priznava in Pisačič zakriči: „Lejte ga no, tega madjarskega uradnika, ki nas hoče podučevati!" Pri glasovanji propadel je Ivičev predlog o predložitvi lanskih aktov s 45 proti 37 glasovi. Glasovali so po imenih. Srbi so glasovali z večino, divjaki pa z opozicijo. Na Ogerskem snubijo razne politične stranke raadjarske krvi svoje sodeželane slovanske in nemške narodnosti v politično zvezo, obetajoč jim ljubezen, enakopravnost in vse mogoče dobrine in sladkosti, kar jih madjarsko srce razun paprikovanega gulaža še pozna. Po volitvah jih bodo pa zopet pestili, da bo jok in škripanje, kakor so Madjari tega že navajeni. Zmerna opozicija pod vodstvom grofa Alberta Apponyja napravila je javno tak snubilen dan v Temešvaru, kjer si je zmivala sumničenje, kakor da bi gimpeljne lovila na limance. Appony pravi: „Obdolžili so nas tudi, da barantamo z narodnostmi, kar tukaj očitno zavračam. Mogoče, da 60 barantale druge stranke, zmerna opozicija ni še nikdar. Ona ima svoja politična načela, kdor jih sprejme, je njen zaveznik brez ozira na jezik ali vero. Druzih pogodeb ne daje, pa tudi nobenih ne sprejema. Nasproti sodržavljanom nemadjarom je naše stališče lojalno in priprosto, tako po volitvah, kakor je bilo pred tistimi. Vsa moja moč, vsak vtripljej mojega srca in vsaka misel moje duše posvečena je vtrjenji ogerske države. Edinost ogerske države gledd madjarskega jezika je tudi zahteva tako določna, da ne dopušča nikake olajšave, nikake ba-rantije. Ona je temeljna pogodba mojega političnega jprepričanja, o kteri se nočem z nikomur pričkati. Nasproti temu pa želim, da bi se določne narodnostne postave in cerkvena samouprava vedno spoštovale, obdržale in v javno življenje vpeljale in to ne morda kakor koncesija raznim narodnostim, od kterih ne zahtevamo nikakega povračila, temveč zastonj, ker se jim spodobijo in ker je postavna so bile rujavkaste. Obraz je gladek, nos mdlen in na korenu malo stisnjen. Ustnice bi bile, da niso nagrnjene po luknjicah, popolnoma pristojne. Drugač pa so izgledali Kskimos prav dobro in rejeno, so bili srednje velikosti ter imeli male noge in roke. Ta narod je bil mnoge češči nego Čukci; tudi se je včasih opazilo v njihovih malih s pavolnino pokritih šotorih, da ljubijo red in prikladnost; tako so se našla tla po šotorjih pokrita s plesenino in vrejenje hišnega orodja je kazalo na nek naravni okus. Med mnogimi različnimi orodji, ktero so dobili od Amerikancev, kakor puške, revolvere, sekire itd., so se nahajali tudi loki in strelice, sulice itd. od kosti in konečno orodja od kamna. Ogenj se je večidel kresal, ali pa so je dobival tudi z vrtanjem, vendar je bilo najti že tudi amerikanskih klinčkov med njimi. Lok, s kterim se je vrtil sveder za ogenj, bil je večkrat narejen od slonove kosti ter .urešen z lepimi rezbarijami iz lovskih prizorov. Es-kimos so tedaj nadkrilili v pogledu umetnosti in spretnosti daleč Čukcc. (Dalje prih.) dolžnost to. Kogar je volja na podlagi tega stališča podpirati našo stranko naj bo Nemec, Slovan, Eu-munec ali Srb, dobrodošel nam je, in nadjamo se, da bi ogerski državni ideji storili veliko dobroto, ako bi na tak način narodnostnemu prepiru odtegnili veliko množico ogerskih podanikov pripeljavši jih v naš tabor. Kakor se mi malopridna zdi zveza z raznimi narodnostmi, tako tudi že zanaprej obsojam krivično in slabo politiko, ktera nemadjarske narodnosti smatra za državi sovražne." Tnanje države. Srbska sJeupSHna v Nišu imela je tajno sejo, v kteri je dovolila vse, kar bi Vlada za dobro spoznala, da Bolgare strahuje. Če ni drugače, sme se tudi napraviti deloma mobilizacija. Iz Knjaževca, Zajčarja in Negotina odšli so vže vojaki na Bolgarsko mejo ob reki Timok. Kaj bo pa sedaj ? Nič! Saj je znano, da se juha nikdar ne je tako vroča, kakor se skuha. Nekoliko bodo s sabljami poropotali, stvar sama se bo pa kje v inostranstvu določila in če bo ravno treba, kategorično in zopet bo mir besedi! Iz Jiruaelja prinesel je brzojav novico, da so se ministri odpovedali svoji službi. V sredo zvečer vlačila se je druhal po ulicah Bruseljskih razgrajajoč in kričoč, da je bilo groza. Tu pa tam skočili so si tudi v lase. Bila je tako podivjana, da je v neki katoliški bukvami razbila steklo po oknih, okna in polokna pa je potrgala, v knjigarno vlomila in ondi polomila, kar ji je ravno pod roke prišlo. Zaprli so pet osob, ki jih bodo postavili pred sodnike. Vodjo katolikov novega ministra zunanjih zadev Malouna in predsednike poprejšnjih katoliških kabinetov sprejel je kralj v zaslišanje. Liberalci, vse skozi verni in vredni učenci framasonov, ki se pa sedaj „gueusi" imenujejo, in ktere je zmaga konservativnih Litolikov silno poparila, vse žile napenjajo, da bi se jim posrečilo za sedaj le nekako ^ministerstvo za oprav-Ijevanje službe" in za druzega nič na noge spraviti, ker se nadjajo, da bi z njegovo pomočjo in po prizadevanji framasonov še to pičico krščanstva iz šole iztrebili, kar ga je ondi še ostalo. Katoliki pa s takim ministerstvom niso nikakor zadovoljni. Kako silen da je udarec zmage katolikov nad liberalci, priznavajo konservativni in liberalni listi. Prvi pišejo, da je zmaga katolikov za liberalce tako vničevalna, kakor strela iz jasnega neba; grobokopi prostosti (framasoni) padli so sami v jamo, ktero so kopali drugim. Glavni organ belgiških liberalcev „Ind^pen-dance Belge" pa piše: „Vse naše nade so vničene, in to ni le poraz, to je nesreča, kakoršne se še nadjali nismo". Liberalna sodrga skušala je pač v katoliškem delu belgiške prestolnice, kjer je bilo zaradi pridobljene zmage vse razsvitljeno, napraviti ponoči med 11. in 12. t. m. nered, toda redarji peš in jež raztepli so jo kmalo na vse strani. Zapadna Evropa napoveduje vojsko — dina-nvitu. Španjolci prosijo, naj bi se napravile primerne postave, ktere naj bi miroljubne prebivalce pred dinamitovimi brati branile; kajti, odkar so se te vrste ljudje tudi ondi oglašati jeli, so ljudje silno vznemirjeni. Na Angleškem pa v ministerstvu notranjih zadev od dne do dne več prošenj prihaja, da naj bi se za zlodeje, ki jim je z dinamitom posel, vpeljal bič, kakor je bil svoje dni postavna kazen za „davilce", ktere je sčasoma popolnoma iztrebil. Kakor je grozna in huda kazen bičan biti, si vendar ne moremo kaj, da bi je ne odobravali za tako po-živinjene ljudi, kakor je druhal anarhistov, ki se s človeškim življenjem igra, in kteri človeško življenje ni več vredno, kakor kapljica na veji, ki odpade, ako vejo potreseš. Za hude in nevarne bolezni ni sladkor, temveč so huda in krepka zdravila na pravem mestu. DomaČe novice. (Potrjenapostava.) Presvitli cesar potrdil je 29. maja t. 1. postavo ki jo je predložil kranjski deželni zbor, vsled ktere se bodo spremenile nektere točke volilnega reda v kranjski deželni zbor. {Transportna Ttolona) rudečega križa kranjskih veteranov ima že svojo reservno transportno kolono. Veterarani so imeli namreč predvčeranjem sejo, v kteri je starosta g. Mihalič zbrane veterane nagovarjal, da naj bi tisti, ki niso še udje transportne kolone, napravili reservno transportno kolono, ki bo imela tudi jako važno nalogo, da bo v slučaji vojske ranjence prenašala iz kolodvora v mesto. Takoj se jih je oglasilo 40 mož, ki so pristopili. {Celo uro v ognji) stal bo Dunajski inženir Schalla še le drugo nedeljo 23. t. m., ker se gro-made ne bodo na Tonniesovem dvorišči, temveč na travniku, ki pa ni še pokošen, napravile in zažgale. Vedni dež do sedaj ni košnje dopustil. Kaj pa ko bi g. Schalla morda še cel mesec čakati moral, ako bo na vreme čakal. Sv. Medard jo bil deževen in kmetje trdijo, da potem 40 dni dežuje. {Ponarejeno vino.) Nekdo je naznanil v „Lai-bacherci", da toči na Poljanah pravo dolenjsko vino po 28 in 32 kr. Prijatelj cvičku ga gre pokusit, pa spoznd, da temu vinu ni trta mati, ampak da mu je tekla zibelka v tovarni za lesena vina. Da bi se še bolj o vrednosti tega Št. Jarnejskega vma prepričal, ga vzame pol litra s sabo in ga pusti doma v steklenici stati dva dni. In glejte! rumena barva se mu je spremenila v črno tekočino, (besede „vino'' ni vredna ta sodrga) je postala gosta in smrdela je po alkoholu, lesu, žveplu in smodniku, le po grozdji ni ne duha ne sluha. Sam Bog ve, koliko se po Ljubljanskih krčmah narejenega vina na kvar zdravji in našemu cvičku potoči in popije. Nobena taka gostilna pa nima po postavi predpisane table, na kteri mora biti naznanjeno, da se tu toči ponarejeno vino. Kdor hoče to izvrstno sodrgo videti, povemo mu adreso, kje je dobiti. Natakarica jako dolgo v kleti toči vsak poliček, tega, kakor pravi sama. Št. Jarnejca. Gotovo takrat meša. (Vg Litra te sodrge se hrani, kakoršna je.) — Dobro bi bilo, ako bi do-tična oblast tako nenaravna, škodljiva vina kemično analizirala in potem vničila. {Boj z marelami) bil je na sv. Telesa dan ob v obližji Kozlerjevega zimskega salona. Skavsali so se med seboj delavci iz raznih tovarn. Polomili so neki blizo 12 marel. Nič ne de, se bo pa g. Kobilca veselil, ker bo toliko več novih prodal. Ako človek pri tepežu razun pesti že mora nekaj v roke vzeti, je vendar marela mnogo bolj primerna kakor pa — nož. Podobna je nekako „Loškemu žaklju" in se ni bati, da bi koga na Žabjek spravila, ako ni posebne nesreče. {Surovost.) Včeraj popoludne ob petih sprla sta se na spodnjih Poljanah pri „Krznarji'' dva možaka zaradi rjuh. Prvi, neki Majda, obdolžil je svojega tovariša Suhadobnika, da mu je rjuhe ukradel, na kar sta si skočila v lase. Naposled popade Majda za matiko in česne Suhadobnika z njo s tako silo po glavi, da se mu takoj kri pocedi. (F nedeljo popoludne), kakor se nam poroča, stepli so se fantje v Polji in so enega izmed svojih tovarišev tako zdelali, da se ne ve, ali bo ostal pri življenji ali ne. {Postojnska jama) bode odslej vsako leto od prvega maja do konca semptembra vsak dan ob 11. uri dopoludne električno razsvitljena in velja vstop 2 gld. 50 kr. Kdor bi jo pa želel ob drugem času, naj si že bo ponoči ali podnevu, ogledati, razsvetila se mu bo proti primerni odškodnini tudi. Kar so tiče razsvetljave razun 11. ure, si jo dotičnik lahko izvoli ali s svečami ali z elektriko. Postonjčani gotovo z veseljem pozdravljajo ta odlok oskrbništva podzemeljskega čudohrama, ki bo na stotine in stotine radovednih popotnikov pripeljal v prijazno Postojno, kar ji bo svestno k blagostanji pripomoglo. {Prem. škof Strossniajer) podaril je Goriški čitalnici 100 gld. in ravno toliko Goriškemu bralnemu in podpornemu društvu. Strossmajer je v resnici mož, ki se vedno in povsod ob slovansko vzajemnost opira. {Blagoslovljenje vojaške zastave) v bodočo sredo zjutraj vršilo se bo v Gorici na jako slovesen način po prem. g. knezonadškofu dr. Zornu samemu. Dotične priprave trajajo že celi teden, ter se na sto pridnih rok dan na dan giblje. Odre postavljajo pred glavarstvom na Travniku, kamor se bodo spustili povabljeni gostje. {Toča) tudi po Goriškem neusmiljeno dela. „Soča" poroča, da je prišla te dni črez Korminsko goro v Brda in je segla črez Eudarje do Šlovrenca in Hlevnika, kjer stoluje prav slovensko županstvo takraj Idrije. Po teh mejnih krajih je tudi druga leta rada toča padala, med tem ko je drugim Brdom zanašala — morda na priprošnjo sv. Cirila in Metoda, katerima se priporočamo. Razne reči. — Obsodili so na Dunaj i pred izjemno sodnijo, kakor smo že telegrafično poročali, anarhista Stellmacherja zarad zavratnega in roparr skega umora na vislice. S to obsodbo je Dunajska izjemna sodnija veliki krivici, ki jo je anarhist človeški družbi z umorom policista Biocha in z vdele-žem umora pri Eisertu naredil, le nekoliko zadostila. Stellmacher je človek trdovratnega, neusmiljenega srca in zmešanih nazorov, kakor so vsi anarhisti; le kedar je bilo govorjenje o njegovi družini, prišle so mu solze v oči. Na državnega pravdnika dr. Pel-serja je posebno grdo gledal; kajti dr. Pelser je brez usmiljenja kazal Stcllmacherjevo hudobije v pravi luči in z resno besedo slikal njegovo in njegovih tovarišev anarhistov pogubljivo delovanje, ki je v prvi vrsti namenjeno človeško družbo razdjati. Hudodelstvo, zarad kterega je Stellmaeher v Avstrijo prišel, ktero sam popolnoma iu brez tožbe pripozna, je tako silno in veliko, da ga zbriše izmed vrste živih, rekel je med drugim dr. Pelser. Stellmaeherja so te besede nekoliko pretresle, pa si je zopet kmalo opomogel. Sodnija je sklenila, da ga ne bo priporočila cesarski milosti. Omenili bomo njega iu njegovo delovanje iz tega namena še, da pokažemo našim čitateljem anarhiste v pravi luči. Kdor pa hoče natančen popis anarhističnega gibanja, v kterega je bil Stellmaeher zapleten, citati, naj si naroči knjigo: „Proeess gegen den Anarchisten Herman Stellmaeher, den Moi-der des Detectivs Eioeh und des Wechsel-stubenbesitzers Eisert", za 30 krajcarjev. Da bi cela zadeva ne imela eminentno političnega, za današnji čas tako pomenljivega pomena, bi knjižice no omenili, a tu ne gre samo za divji umor, ampak za vse višje reči. — Zadeva Eosenberg-Batthyany, ki je zarad ženskega lica, še več pa zavoljo njene težke dote provzročila dvoboj med obema imenovanima, rešila se je konečno pred kraljevo kurijo v Buda-peštu. Dotični senat ovrgel je obsodbo prvega sodnika, ki se je glasila za Eosenberga zarad prestopka dvoboja na dve leti državnega zapora, kakor tudi ono kraljevega stola, ki je prvo obsodbo znižala le na šest mesecev državnega zapora in ga je obsodil na eno leto zapora, ker se mu je obteževalno zdelo to, da je Eosenberg vse okoliščine, po kterih bi se bila zadeva z lepo poravnati dala, zlo volj no preziral, da še celo ogibal se jih je in se je ob priložnosti dvoboja z grofom Batthjanvjem, kakor je sam priznal, celo razžaljivih izrazov do poslednjega poslužil ter tako vsako spravo onemogočil. Stvar je toraj dognana in Eosenberg bo sedel. — Kardinal-nadškof v Dublinu Mac Cabe je izdal znamenit pastirski list, v kterem polaga duhovnikom in vernikom na srce papeževo encikliko proti prostozidarjem in jih svari pred fenijci, ki niso druzega, kakor irski prostozidarji. Kolikor po-gubneji so njihovi nameni, toliko bolj je slušati sv. Očeta, namestnika Kristovega. Posebno pa opozorja duhovnike na to, da se po Irskem cela povodenj brezverskih časnikov in brožur razširja, ktere prevratna, prostozidarska stranka iz tujih dežel med prosto ljudstvo pošilja. Prevelikemu zlu naj se duhovniki z vsemi močmi upro. Nevarnost je res velika! — Prusi še ne nehajo preganjati duhovnikov. Nedavno je bila stara in bolna ženica poklicana v več ur oddaljeno mesto, kjer se je morala zagovarjati za svojega sina ki je duhovnik. Sodnija bi ga rada dobila v roke, ker nima vladnega pooblastila. Ni jim dosti, da duhovnike preganjajo, še njihovi starši morajo zraven trpeti. Praska prostost in toleranca! Zopet drugi duhovnik dr. Wiehe je pa moral celo v Berolin k ministru Gossler-ju, drugače bi zgubil svojo službo in bi ga skoro gotovo doletela še kazen na toliko dni in mesecev ječe. Zloglasne majeve postave vise kakor Damoklejev meč še vedno nad katoliškimi duhovniki. Kadar se kakemu sodniku zijubi, pa izvleče majeve postave iz predala in hajdi duhovnik na pol leta ali še več v ječe, ker si bolnika spovedal ali obhajal ali pa maševal. To se godi v kraljestvu, kjer vlada „strah božji in pobožnost!" Tek^raiiii. Budapešt, 14. junija. L>o dopoludne je voljenih 107 liberalcev, 29 zmerne opozicije, 30 neodvisnih, 7 protisemitov. 2 narodnjaka, 4 divjaki. Liberalci pridobili so od zmerne opozicije in od nezavisne stranke po sedem, zgubili so pa dvanajst glasov. Anti-semiti so si pridobili štiri mandate. Sredec, 13. jumja. Bolgarska so nič ne pripravlja na boj. Časniki povdarjajo potrebo za ohranjenje dobrih razmer med Bolgarsko in Srbsko in nasvetujejo, da naj se srbski podaniki tako dolgo, dokler ne bo zo]jet srbskega zastopnika v Si-edci, iz]'oče pod grško varstvo. Petrograd, 13. junija. V Samarkandu je pri.šlo toliko kobilic, da se je p]'oti njim 5800 ljudi vzdvignilo, da jih pokončajo, drugače Iji jim vse požrle. T uj C i. 13. junija. Pri Maliii: .1. Staub, trgovee, iz Sohunaua. — R. Jilašija. trgovec, z Dunaja. — Franc Perjatu, c. k. stražruešter, z Dunaja. — ilakis Gaerštner, trgovec, iz Trsta. — Frane jil. Gar-zaroli, zasebnik, iz Senožei";. — Auna Beng, zasebnica, iz Ko-iževja. — Alojzij Rom, tovarnar, s Kočevja, Pri Slona: Spitzcr in Friedmann, trgovca, z Dunaja. — M. Rubert, gojzdni nadzornik, iz .Javornika. — B. Detteia, uradnik, iz Zagorja. — Leon pl. Latinovii'. iz Ratei"!. Umrli «o: 10. junija. Anton Spelak, železniškega uradnika sin. 1 leto, Kongresni trg št. 14, vodenica. 12. junija. Prane KaSar, hišnega posestnika sin, 18 let. Cerkvene ulioe št. 17, vsled otrpnjenja črev. — Marija Kodrin, hišna posestniea, 57 let, Študentovske ulic« št. 13, srčna napaka. — Ana Rahuno, gostija, 62 let, Kožne ulioe it. 9, udotrp. V bolnišnici: 10. junija. Matija Teržek, gostac, 83 let, vodenica. — Andrej Klemenčiž, delavec, 52 let, vsled katara v črevesu. ]>uuajska borza. (Telegrafično poročilo.) 14. junija. Papirna renta po 100 gld.....80 Sreberna „ „ „ „ . . • • 81 4^ avstr. zlata renta, davka prosta . . 102 Papirna renta, davka prosta ... 95 Akcije avstr.-ogerske banke . . . 857 Kreditne akcije . . . .160 gld, 310 London.......121 Srebro ..............— Ces, cekini.......5 Francoski napoleond......9 Nemške marke......59 gl. 45 „ 30 „ 25 „ M 40 80 75 66 50 kr Naznanilo. (1) Zarad prizidanja nadstropja pri ljudski šoli t Smledniku se bode tam oddajalo mizarsko delo po zmanjševalni dražbi dne 22. junija popoludne ob 3. uri. V Smledniku, dne 13. junija 1884. Martin Krek, učitelj. „Jurij S pušo", Šaljiv list s podobami, (3) izhaja dvakrat na mesec v Trstu. Naročnina mu je do konec leta 1 gld. 50 kr. Naj se pošilja pod naslovom Ivan Dolinar, tiskarna Amati v Trstu. Podpisani priporoča svojo zal0g'0 bruseljskih klobukov in drugih stvari p. n. občinstvu, kakor TsaMe Uie za pspile posebno pa: csulcneno Iclobulte (Lodenhiite) v raznih barvah, kakor svetlo- ali tetnnortijave, svetlo- ali temnosive, svetlo- ali temnozelene itd., po 3 ffld. 1«'.; trde lclol>«lco, najnovejši izdelek, i-ujave ali črne, dobro blago, po 1 jjfl. SO najboljše po M grl. »O Jkr.; sVilnato ollimclre, najfinejša roba in najlepši izdelek, po 4 gfld. SO Icr.; lclol>«lco za tloelce po 1 grld. do 1 grld. C:0 Ur.; dalje srajce za gospode, spodnje hlače, vratnike kravate (IG) itd. itd. itd. Z odličnim spoštovanjem v Ljubljani, Gledališke ulice št. 4. Naročila s poStnim povzetjem se točno izTršujejo. TeriSek & Nekrep, trgovina z železnino v Ljubljani, mestni trg U. 10 priporočata stalno, dobro izbrano zalogo iiajl>oy-feojsjiv Iciiiot^sltosra in i>ol.ieoyMlii mavec fjfii>M); dalje železniouo Mine in kovjiii.ja xi\ Mtavl)«, — vse to po najnižjih cenali v zalogi in po unanjein naročilu, ki se vsako naglo in natančno izvršuje. (IS) SksekiitlTue dražbe. 20. junija. 1. o. džb. Primož Kovafi iz Paku, 5555 gl. Vrhnika. — 3. e. džb. pos. Martin in Matija Težak iz Hrasta, št. 8, 1933 gl. Metlika. jr. pl. Ti:*nl$:oczy5 lekar „pri zlatem samorogu", priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem Marijaceljske kapljice za želodee. kterim so ima na tisoSe ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprckosljivo sredstvo zoper: niaukanje slasti pri jedi, slab želodec, urdk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobdi, krč t želodcu, bitje srca, zaba-sanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 glod. Svarilo I Opozarjamo, da so tiste istinite Ma-rijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu Trukdczy-ju. Razpošiljava se le v Ljubljani pri J. pl. jeden tucat. Cvet zoper trganje po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetn zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem; 1 stckl. 50 kr. Gospodu J. pl. Trnkoezj ju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vsi)eh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčnišo zahvalo, zvsem spoštovanjem udani Franc Jug, (13) posestnik v Šmarji p. Celji. PlmilMi žellščiil slrop toiisll, izboren zoper kašelj, hripavost. vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in .siropi. Pomuhljevo (]>orseh) najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustite in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr. Saliciliia ustna voda, aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duli iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kričistilne krogljice, C. Ic. pi'iv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vžc tisočkrat sijajno osvedoči o pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s G škatljami 1 gl. 5 kr. Kazpošiljava se le jeden zavoj. gj^P Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo. ""^S Naročila iz deželo izvršž se takoj V lekarni pri „s»morogu" Jul. pl. Trnk6c/y-ja na mestnem trgu v Ljubljani. Zahvaljevaje se prečastiti duhovščini ia p. n. občinstvu za do zdaj mu skazano zaupanje z mnogimi naročili, priporoča še nadalje F, iaa dir-^^ kroj ač, svojo bogato zalogo najboljšega in vsakovrstnega sukna, ter izdeluje vse krojaške dela za gospode točno in po jako nizki ceni.