p fsp i Published and distributed under permit (No. 650) authorized by theAct of October 6, 1917, on file at the Post Office «< Chicago, IUinoU.by order of the President, A. S. Burleson, Pds^ntaate'r General. AVE MARIA AUGUST 20th, 1921. LETO (Vol.) XIII "AVE MARIA' Izhaja vsaka drugo soboto—Published every second Saxurday by FRANCISCAN FATHERS In the interest of the Order of St. Francis. 1852 West 22nd Place CHICAGO, ILL. Naročnina $3.00 na leto.—Subscription Price $3.00 per year. Entered as second-class mater Oct. 20, 1919 at the post office at Chicago, 111., under the Act of March 3, 1879. Acceptance for mailing at the special rate of postage provided for in Section 1103, Act of October 3, 1917, authorized on October 25, 1919. IZŠEL JE "KOLEDAR AVE MARIA" za leto 1922 In sicer letos izvanredno hitro, preje kakor kedaj preje, morda je eden izmed prvih koledarjev, ki so izšli za prihodnje leto. To je velik vspeh našega podjetja, katerega se bodo gotovo zveselili vsi naši prijatelji. Koledar je skoraj še enkrat tako velik, kakor je bil lanski in ga krasi cela vrsta najrazličnejših slik. Vsebina njegova je izbrana kakor še nikdar preje. Te dni ga začnemo razpošiljati vsem našim naročnikom. Upamo, da ga bodo vsi naši naročniki dobili najkasneje tekom štirinajst dni. Kjer imamo lokalnega zastopnika, ga bodo naročniki dobili pri njem. Kjer ni lokalnega zastopnika, ga bomo počasi, naselbino za naselbino pošiljali vsakemu naročniku posebej. Naročniki naj pazijo na to-le: da ga dobe letos VSI naročniki "Ave Maria", kajti plačajo zanj s povišano naročnino. To pa radi tega, ker s tem zmanjšamo delo zastopnikom in sebi, Za letošnje leto je za to naročnina na list "Ave Maria" s Koledarjem $3.00- Kedor bi ne bil toliko plačal, naj doplača sedaj, ko bode dobil koledar. Zanj velja Koledar samo 50c. Za nenaročnike, ki ga kupijo, stane letos 6oc, ker je skoraj še enkrat tako velik kakor je bil lanski, in bode toraj poštnina toliko več stala. Sedaj pa, rojaki, pridno sezite Po tej krasni knjigi! V ponos in veselje bo vsem katoliškim Slovencem v Ameriki! _ S«alo nas je to delo res veliko truda, in veliko finančnih žrtev. Vendar smo vse storili z veseljem, da pokažemo naše priznanje prijateljem in dobrotnikom dobrega katoliškega tiska, da njih sodelovanje ni bilo zastonj. SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS. Severova zdravila vzdr/ujejo zdravje v družinah. Beseda ženskam. Nikar ne tehtajte svojega zdravja z zanemarjanjem tistih nerednosti in oslabelosti, ki povzročajo toliko trpljenja. Dobite od svojega le-karja S evera s Regulator (Severov Regulator). Ta regulator jo blaiilno dolujoča lonika in zdravilo. Priporočljiv je za popravo tistih posebnih oslaholo'ti 11 neredov. ki so jim p d> rier.u-ions.ke. Cena $l.!io. Na prodaj po vish Itkar-rh. + t * t Hfc* r|fc* ^^ Hib* -sfe* -A* Mb* rjb* Hfc* H|b* r^fc* rjb* rjb* rjt* Hfc* H|r» Hfc* Hb* Hb Ht* Hfc* Hfc* Hib* H!-* Hb* Hfc* i Naročnina za celo leto s koledarjem za Ameriko $3.00. Naročnina za pol leta za Ameriko $1.50 Za Evropo ................ $3-50. List v obrambo sv. vere med ameriškimi Slovenci. + .J^yf.Jp Jf vj. Jfr ^ ^ ^ »J. ^ -J- Jfr jf, ^ ^ ^ ^ v'f. ^ ^ ^ ^ yjp wf. Jfr ^ ^»f*^" + T ^ t + t Kam bo šel otrok v šolo? H. B. (Dalje). Alj v publično? Mogoče. Po postavi imajo stari-S| zajamčeno prostost izbirati mej brezversko publično ni versko farno šolo. A ta prostost .jim je le po tu-kajšni državni, nikakor pa ne po naravni in božji po-stavi zajamčena. Po tc-j višji, naravno-božji postavi, ()tl'i)k, bodi katerega koli veroizpovedanja, nikakor ne sPada v brezversko publično šolo. Ce ga stariši kljub e,"u pošljejo v njo, se jim pred svetno oblastjo ne bo *reba zagovarjati, da, morda bodo pred njo veljali še za °lj ainerikanizirane, to da pred Rogom jili l>o čakal Cllkrat velik račun. Zakaj? Zato kčr so publične šole slabe? Tega 11učem in ne smem kar tako na splošno trditi. S tem J1 bilo malo preveč povedano. Bolje in bolj pravično ® izrazim, če pravim, da so nepopolne. To kar se v "J'h otroku v smislu šolskih predpisov da, je v splošen dobro, lahko rečemo, da prav dobro in v toliko so 'Hll>!ičjie šole dobre. Samo vsega se mu v njih ne da, bi se mu moralo in v toliko so pomanjkljive, če no-Ceni<> reči slabe. Otrok ima glavo in srce. Oba sta kakor sveže gre lce. ki kar drhte m> žlahtnem semenu, da 11111 obude življenje in se okrase s cvetjem, kakor nevesta za poročni dan. Ker Bog in narava ne dajeta nič zastonj, kakor pravijo modroslovci, je zakon narave in volja božja ta, da deloma otrok sam, kolikor pač more, deloma njegovi vzgojitelji te gredice skrbno posejejo s plemeniti 111 semenom, 11111 pridno prilivajo, skrbno plevejo, da mlade rasti plevel ne zaduši, ter tako vzgoje lepo dišeče cvetje. Publična šola je v tem oziru le enostranska vrtnarica. Ona neguje le eno otrokovo gredico glavo, pa še te ne cele. Le poglejte v učni program publične šole. Kaj ona zahteva, kaj se prizadeva otroku vtepsti? Računstvo, branje, pisanje, zem-ljepisje itd. Vse to spada neposredno v področje glave, razuma in drugih pomožnih, zmožnosti. A v področje glave, razuma spadajo tudi naravne in nadnaravne umske čednosti, tako vera kot naravna in nadnaravna čednost. Ali pozna publična šola vero, naravno ali nadnaravno? Ali ju goji? Ne. O Bogu, o veri ona ne ve nič, noče vedeti, ker hoče biti brezbožna. Toraj ona niti otrokovi glavi ne da vsega, kar bi ji kot namestnica starišev že po naravnem pravu morala dati. Ne trdim, da je tega kriva sama, oziroma njene učne moči. ()ne dele porcije kakoršne in kolikoršne predpisuje državni šolski program. Država se kot taka srna- tra za brezbožno, zato je brezbožen tudi njen šolski program. Sicer je pa to naziratije, ki danes v Ameriki prevladuje in se po publičnih šolah izpeljuje, docela zmotno. Dasi je namen države skrbeti le za časno in ne za večno blaginjo državljanov, bi ne ona, ne njene šo1q ne smele biti brezbožne in brezverske. Vera, že naravna, še bolj seveda nadnaravna, je prvovrsten dr-žavnotvorni element. Ona bolj kot vse drugo pospešuje tudi časno blaginjo. In s tega stališča spada v okvir državne brige in nege. Država, ki o Rogu in veri noče ničesar vedeti je zavrgla eno najboljših sredstev v dosego svojega namena, časne blaginje. Graditelji ameriške neodvisnosti niso bili mej temi nespametnimi, dasi bi jih naši protiverski krčači in pu-hloglavci radi po vsej sili spravili v svoj zbor. Oni kot taki, ki imajo dati ustavo državi neštetih vreskih ločin, se pri tem niso ozirali na nobeno izmej obstoječih vero-izpovedanj, niso pa hoteli izključiti ne iz ustave ne iz šol v smislu ustave Boga, ki je vsem verskim izpoveda-njem skupen. Rog, v kolikor je dostopen naravnemu razumu, in naravna vera vanj, ni proti, ampak v smislu ameriške ustave in kot takega bi ga morala v smislu iste ustave poznati tudi publična šola, ter gojiti naravno vero in naravno ljubezen do njega. V resnici so pa današnje ameriške publične šole popolnoma brezbožne in brezverske. Kot take tedaj ne dajo niti otrokovi glavi tega, kar bi ji po naravni in božji postavi, ter v duhu ameriške ustave morale dati. Pa recimo, da bi se lepega dne v duhu ustave preustrojile in postale verske. Tudi v tem slučaju bi 11111 ne mogle dati tiste verske izobrazbe, kakor jo razna verska, izpo-vedanja od svoje mladine zahtevajo, ker to bi bilo zopet proti ustavi. Publične šolo tedaj v nobenem slučaju ne dajo otrokovi glavi tega, kar bi ji po naravno-božji postavi morale dati. In če bi mu dale, bi bile kljub temu pomanjkljive. Kakor rečeno ima otrok dve gredici, ki jih mora sam in jih morajo njegovi vzgojitelji, stariši ter njih namestnica šola, posejati in zasaditi, glavo in srce. Gre-dico srca pusti publična šola popolnoma zanemarjeno. In vendar je prav /.a prav ona prva. Človeka se v prvi vrsti meri in tehta po tem, kakšen je, dober ali slab, ne po tem koliko in kaj vse zna. Vsak ima raj dobrega plemenitega analfabeta, ki ne pozna nobene črke, kakor pa štirikratnega doktorja lumpa. Za to pa, da bi bil človek dober, moralno dobrega in plemenitega srca, se moderna od vere in Cerkve osamosvojena šola malo, publična sploh nič ne briga. Državne šole so povsod bolj učilnice kot vzgojilnice, še tam, kjer verskega pouka še niso izbacnili iz njih, ki imajo tedaj vsaj še enega učitelja in vzgojitelja duhovnika. Kjer je pa duhovniku zabranjena pot v šolo, kakor mu je v ameriško pu-blično in kjer se verski pouk sploh ne daje, tam o kaki celotni vzgoji še govora ne more bili. V najboljšem slučaju se v takih šolah srčna omika otrok njim samim in domu prepušča. Ce je otrok sam dobrega duha in ima dobre stariše, ki ta nedostatek publične šole s pametno nravno-versko vzgojo dopolnijo, se encfstranost publične šole še ne maščuje tako britko nad njim, stariši in družbo. Ako pa še stariši to zanemarijo, kar se spričo njih moderne brezbrižnosti kaj rado in žalibog le prepogosto zgodi, se ne smemo čuditi splošni tožbi o zgodnji moralni pokvarjenosti in pro-padlosti mladine. Glavni krivec ni sama, ampak zani-kerni dom in nravno-versko brezbrižna publična šola, ki jim ni vzgojila volje niti dala v roko mogočne opore vere, ki bj jo ob času viharjev držala na površju. A le v najboljšem slučaju zapuščajo otroci publične šole s praznimi srci, Rog vedi v kolikih slučajih pa z zastrupljenimi. Lahko je reči, da so publične šole brezverske, ne za njo ne proti njej, ampak brezbrižno mimo nje. Ali je pa vedno tudi v praksi in v resnici tako? Jaz bi dejal, da dvomim, če ne bi imel pred seboj vero-, dostojne priče, ki mi pravi, da v resnici pogosto ni tako. Pred seboj imam sodbo katoliške učiteljice na pu-blični in o publični šoli. Ona piše: "Učni program publične šole sam na sebi ni slab. A h temu pridejo okoliščine, ki delajo to šolo katoliškim otrokom zelo nevarno. Učni program še ni šola, lepo šolsko poslopje tudi ne. Je treba še učencev in učiteljev. Država predpisuje učni načrt, toda čez osebno mišljenje učencev in učiteljev nima oblasti. Tam sede, pisano zmešani, otroci zagrizenih protestantov, porogljivih judov in oholih bogotajcev. Ali bi ti hotel posaditi svojega otroka mej nje, da bj jim bil za tarčo trpkega zaničevanja. Morda meniš, da se kaj tacega ne dogaja. O pa še kolikokrat. Verjemi mi, prijatelj, da sem velikokrat slišala tozadevne pritožbe od katoliških otrok. In učitelji? Oni so pogosto naravnost bogotajci in apostoli socializma. V podeželskih šolah sicer bolj redki, tem več pa po mestih i" mestecih, kjer graduiranci raznih kolegijev in vseučilišč-niki zasedajo učiteljska mesta po publičnih šolah. Pri njih se jasno opaža, da čem več izobrazbe, tem manj morale. Sicer država noče, da bi učiteljstvo napadalo vero, a jo vendar. Ta učiteljica govori o sv. pismu kot o pripovedkah, ki jih danes noben omikan človek več ne verjame. Ona razlaga svetovno zgodovino popolnoma v protestanlovskem duhu in se nij s tem še baba: Jaz vedno posebno povdarjam protestantizem. Tretji, mladi vseučiliščnik, razlaga svojemu razredu, da se je človek razvil iz opice in se norčuje iz sv. pisma". Tako se pogosto na publičnih šolah, dasi proti predpisom, zastrupljajo glave otrok z usodnimi zmotami, ' stvu in pomoči Marijini. Od tedaj se je začel med Slovenci klic: "Marija, pomagaj!" tako, da je ta klic postal nekako značilno Marijino pravo ime, pod katero poznamo Slovenci Marijo. Da, v to strašno dobo mi hiti duh nazaj danes, ko gledam vas, dragi rojaki, ameriški Slovenci, tukaj v tej cerkvi pri Mariji. I11 po pravici! Ali niso naše razmere tukaj v Ameriki tako zelo podobne onim? Ali ni tedanje t 1 e s n o gorje tako podobno našemu sedanjemu, ki stiska nas ameriške katoliške Slovence? Da, tudi med nami danes gore kresovi sovraštva proti vsemu, kar je bilo in je slovenskega katoliškega. Ali niso slovenskega naroda v A-meriki napadli divji sovražniki njegove vere in njegove večne sreče? Da, kakor Turki takrat, tako gredo sedaj li naši moderni Turki pod znamenjem rdeče barve, rdeče zastave nad nas s smrtnim sovraštvom v srcu do vsega, kar je v zvezi z našo vero. Koliko naših slovenskih družin so že uničili, ker so jim vzeli vero v zakrament svetega zakona! Koliko otročičcm so pokradli očete, ker so jih naredili v nesrečne pijance! Koliko slovenskih deklet so o-skrunili, ker so jim vzeli vero v Boga, strah pred grehom in jih vrgli v strašno sužnost greha in strasti! Koliko slovenskih mož in fantov, naš narodni ponos in našo čast, so odvedli iz naših cerkva, jih poturčili in jih sedaj kot janičarje pošilja-ja v boj proti lastni veri, proti lastnini materam in očetom, proti vsemu, kar je bilo njih očetu in materi sveto. Da, kedo ne vidi, kako so naše razmere v Ameriki tako podobne o-nim. Kam naj pa sedaj mj bežimo, kje iščeno varstva pred temi sovražniki? O, kje drugje kakor zopet pri Mariji, pri Materi božji, na Marijini božji poti. Zato, ko Vas gledam danes tukaj, se mj zdi, da gledam prestrašeno še zvesto božjo čredo, ki ste pribežali sem k Mariji. O, kako Vas prisrčno pozdravljam! Kot zastopniki celega slovenskega naroda v Ameriki ste, ki ste pribe- 1 žali k Mariji. Kajne, vsi smo danes tukaj, da bomo zaupno obrnili svoje oči in svoja srca k Materi in bomo klicali s trdim otroškim zaupanjem v imenu vsega slovenskega naroda: "Marija, pomagaj slovenskemu narodu v Ameriki! Pomagaj mu in ga pri- ; pelji nazaj! Reši ga strašne hudičeve sužnosti! Reši mu sveto ve- : ro! Izgubljene pripelji nazaj!" Marsikako oko se je porosilo v cerkvi pri tej pobožnosti. Vsem je bilo gorko pri srcu in vsi smo v res- j niči goreče molili in prosili pomoči Marijo za se in za svoj narod. Pevsko društvo župnije sv. Vida iz Clevelanda, dična "Lira" je pod vodstvom Mr. Permeta krasno proizvajala vse točke službe božje.Pred sveto mašo je zapela več Marijinih pesmi, posebno, ono domačo vedno lepo "Za Bogom častimo . . ." in ono "Verni dans se vsi v nebo ozrite . . ." Natlačeno polna cerkev j«-' z začudenjem poslušala to krasno petje. Med sveto mašo so peli latinsko. Kot "ofertorij" smo čuh krasen solo, "Ave Maria". Tako je bil dopoldanski program končan. Po sveti maši smo se razšli in si poiskali vsak nekaj pokrep-čila. Ob eni uri smo imeli v stari cerkvi prijateljski sestanek vseh romarjev in občni zbor. To je bilo jako pametno urejeno, da se je ta prireditev poskrbela. Samo za drugikrat bi bilo dobro, ko bi se poskrbelo veC svetnih govornikov. Pri takih prilikah človek želi več poduka. Takrat je tudi zmožen vso stvar bolj presoditi, ko je daleč od doma. Rev. Kazimir Zakrajšek je najprej pozdravil navzoče in predstavi' domačega gospoda župnika Rev. !'• Alojzija O. M. C., ki nas je prišel pozdravit. Izražal je veliko veselje-da smo prišli tudi Slovenci in na» je povabil, da bi si drugikrat raje iz" brali kak drugi dan, ne ravno na ko veliko romanje, kajti tako l)0 mogoče bolj postreči Slovencem. — Rekel je, da bodo skušali za vsako narodnost posebej odločiti poseben dan, ko bo samo ali največ samo za dotično narodnost vsa pobožnost in bo ta narodnost imela vso božjo pot za se, vse službe božje v svojem jeziku. "Slovenci ste prvi, ki ste do sedaj prišli skupno in organizirano, za to imate prednost, da si lahko iz-1 erete dan, katerega hočete". In potem se je sklenila resolucija, v kateri so se romarji izjavili, da bode najboljša nedelja za Slovence prva nedelja po velikem Šmarnu. — 'a nedelja se bo od sedaj naprej zvala "Slovenski dan v Carey, O." Nato je voditelj kazal na žalostne razmere med nami in na dolžnost vsakega romarja, da naj prinese domov nekoliko drugega, boljšega duha v svoje okrožje. Pred vsem Je povedal, da je treba večje edinosti med katoliškimi Slovenci, da je potrebna močna kal. socijalna organizacija Slovencev proti organiziranemu sovražniku in potrebno moč- nejše katoliško časopisje. Nato je govoril Mr. Grdina iz Clevelanda, ki je v navdušenih besedah navduševal navzoče romarje za katoliško organizacijo, katera nam je tako potrebna. Slikal je pa tudi koliko škode naredi med nami slab nasprotni tisk. Zato je potreba, če hočemo kedaj zboljšati naše razmere, pred vsem zboljšati in pokrepiti naše katoliško časopisje. Sklenila se je potem resolucija, v kateri se poživljajo slovenski katoliški voditelji, naj bi se za drugo leto v obilnem številu tudi oni udeležili tega romanja in naj bi se vršil pri tej priliki še bolje urejeni občni zbor. Posebna resolucija poživlja katolike posebno h krepkemu delu za katoliške liste. Kakor dela sovražnik s silo pred vsem s svojim časopisjem, tako morajo delati tudi katoliki. Ko se je še marsikaj lepega culo. zapeli smo nekaj romarskih narodnih pesmi in se razšli s prepriča-njeni, da je bila ta prireditev lep do- godek, na katerega ne bomo tako kmalu pozabili. Stara cerkev je bila natlačeno polna. Ob dveh je bil slovesen blagoslov bolnikov. Pred oltarjem so bili zbrani vsi boniki. Duhovščina je prišla v slovesnem sprevodu v cerkev, kjer so odpeli predpisane psal-me in molitve. Takoj na to je bil blagoslov bolnikov in pokladanje relikvij na bolnike. Ob treh je bila slovesna procesija s kipom čudodelne podobe zunaj na prostem. Štirje duhovniki so nesli na ramah Marijino podobo. Ljudstvo se je razvrstilo v slovesni procesiji za duhovščino, kakor prejšni večer, vsak z gorečo svečo v rokah. Ponovil se je isti prizor, kakor zvečer. Po procesiji je bil slovesen blagoslov z Najsvetejšim. In tako se je končala ta lepa božja pot, katera bo ostala vsem udeležencem v neizbrisnem spominu.— Vsi smo se razšli z besedami: "Na svidenje drugo leto!" P. Krizostom: Vse misli za teboj hite. Vse misli za Teboj hite v solzah čez trte sladke čez lilij nežnih prah. Zelje Te iščejo v zorenju njiv, v poletnem solncu — oko je plamen živ. Ovenčano Srce v monštranci—kruh med žarki plava--- Prevzet kipi moj duh in klone glava. km OČE. Cepiče je treba tudi zamazati, da se primejo. Oče, če hočeš, da se bodo tvoji nauki prijeli, moraš včasih tudi malo namazati z brezovim oljem. Moderni vzgojeslovci sicer pravijo, da je to zastareli način vspešnega cepljenjVi. Amerika je temu načinu posebno nasprotna. O kaki kazni mladoletnih noče veliko slišati, o šibi pa sploh nič. Vzgojili, ne kaznovati, je njen program glede mladih grešnikov. Otroci in matere to gotovo rade slišijo. Otroci zato, ker jim kazen, zlasti pa brezovo olje, nič kaj ne diši, matere pa zato, ker je za njih mehka crca šiba večje strašilo, kot za otroka. Inozemskim vzgojeslovcem pa ta ameriški vzgojeslovni način nic kaj ne dopade. Pravijo, da otrokom preveč potuhe daje. Naj takoj povem, da sem jaz njihovega mnenja. A-mcrika se mi kar tiče vzgojo otrok, zdi podobna premehki materi, ki svoje male preveč crklja. Toliko pravic in predpravic nimajo otroci nikjer kot v Ameriki. Preveliko cer-kljaiije in srčkanje se pri otrocih še ni nikoli kaj prida obneslo. Ce so amerikanski otroci kljub temu bolj gentlemanski ko doraste-jo, kot v našem starem kraju ali drugod. po mojem mnenju tega ni pripisovati brezkazenskemu vzgojnemu načinu in drugim velikim otro- H. B. škim privilegijem, ampak bolj ameriški javni morali v tem oziru. Sodobna družba, v kateri se mladina giblje, z vsemi manirami javnega življenja, ima morda večji vzgojni vpliv, kot vzgoja sama. Amerika-ncc in Anglež sploh, je rojen gentleman. Amerikanizirani tujci so se tekom let nehote navzeli ne kaj tega gentlemanstva, tako da človek lažje občuje z enim takim, ki je zahajal v publične šole, kjer ni blažil-liega verskega vpliva, kjer se vzgaja brez šibe in kazni, kakor pa s kakim proletarskim "grinhornom", ki je imel doma in v šoli versko vzgojo in mu je večkrat šiba zapela svojo otožno pesem, spremljcvano z jokom. Kakor surovost tega ni pripisovati verski in brezovi ampak javni vzgoji, ki mu jo je dala posu-rovela družba, tako gentlemanstvo onega ni sad brezversko in brezka-zenske vzgoje, temveč gentlemanske družbe, katera ga nehote in nevede obla in obobla. Zato gentlemanstvo ameriške mladine ni nikaka reklama za brez-kazensko vzgojo. Da, ona je z 1110-ralno-pravnega stališča celo pogre-šena. Nasprotniki kazni nimajo pravega pojma o njej. Kazen je po nauku sv. Tomaža \kvinskega nekaka obramba postavnega reda. Ker se postavni red sam ne more braniti, ga mora branit itisti, ki ima zanj skrbeti. Ako kdo nezavedno krši postavni red, kakor n. pr. norec. se ga spravi v norišnico ali kamor že. Kaznovati tacega bi bil" krivično, ker njegova krivda ni moralna, 011 za kršenje reda ni odgovoren. Ako je pa kdo vede in hote kršil moralno-pravni red, se ga kaznuje, ker ie za ^voje protipostavno dejanje odgovoren. Kazen je nekako izravnanje krivde. Kakor hitro je človek zmožen krivde, mu mora biti tudi kazen ' poboljšati, ni niti edini, niti glav namen kazni, najmanj za dotečnc-grešnika sameka. Zakaj kazen ni-1>a samo vzgojnega značaja, druga-te bi j a ne bila kazen, ampak ima v prvi vrsti res kazenski značaj, po ^tereni se imenuje. Ta namen do-s°'e akc krivca pusti delati pokoro '•■1 storjeno krivdo, naj 11111 vzgojno p kaj pomaga ali nič. Če nima Zdravilnega značaja za njega, ga i-111,1 pa za druge, ki imajo strah, da njih ne zadene. To je res, da ])ite, pustite vse upanje. Zasuje, da je vzgojnega značaja za "ge. To pa je tako časna smrtna 2c", kakor kriniinalistika dokazu- je, kakor kazen večne smrti, kakor vedo povedati zlasti ljudski misijonarji. Nadalje pa ne gre telesno kazen mladine in odraslih v en koš metati, kakor delajo njeni nasprotniki s Forsterjem vred. Dokler živi človek še bolj telesno, živaljsko življenje, kakor je otroci, tudi potem še, ko so že pri pameti, je na mestu tudi kazen, ki se drugače rabi pri živalih. Redke so tako plemenite otroške narave, da bi brez brezovega olja vozile voz življenja vedno po pravih potih. Navadno je treba saj včasih malo namazati, da gre naprej in navzgor, brez posebnega škripanja. To ni samo moje osebno mnenje, temveč vse krščanske vzgojevavne preteklosti. Sv. pismo samo daje očetu šibo v roko in ga opominja: "Kaznuj svojega sina.s šibo in boš rešil njegovo dušo smrti". Preg. 24, 14. In na drugem mestu govori: "Kdor ljubi svojega sina, ga pogosto tepe, da ima ob kojicu veselje nad njim in da mu nj treba trkati na sosedove duri". Sir. 30, t. Misli li Forster in drugi nasprotniki te'esnega kaznovanja, da imajo te besede le časovni vzgojni pomen? Ne, to je vzgojno načelo, ki ima trajno vrednost in veljavo brez ozira 11a to, kako kulturno stopnjo je človek dosegel. Mero je v telesnem kaznovanju pač treba držati, ker če šiba le prevečkrat poje se o-trok njene nuizike tako navadi kakor orijenlalski osel, ki trmasto obstane in se ne gane, kadar 11111 je »preveč. A iztrgati jo vzgojiteljem iz rok zopet nj prav, ampak je le drugostranska vzgojna pretiranost. Kakor povsod, je tudi tukaj treba zlate srede. Pisatelj pl. Ocr pravi, da je v neki kmetski hiši 11a Baden-skem videl šibo za podobo sv. Jožefa. To mesto lepo izraža njeno rabo. Sv. Jožef je sicer ni rabil, ni bij o potreba, a s tem je lepo povedano, da če jo oče rabi, naj jo 'abi kot vzor'glavar družine, kakor Je bil sv. Jožef. Lepo navodilo za ttler.no kaznovanje daje sv. Bene dikt v svojem redovnem pravilu, ki je danes vsaj glede kaznovanja o-trok še veljavno: "Plemenitejše narave naj opat enkrat ali dvakrat posvari, hudobne, trmaste, ošabne in nepokorne, naj pa z udarci kaznuje". Da je brezovo olje dobro vzgojno sredstvo, če se v primernih por-cijah daje, za to imamo toliko dokazov slonečih na lastnih izpoveda-njill kaznovanih, da jih vsi proti-doka/.i se spodbijejo. V potrdilo samo dva: Nekdo pripoveduje o sebi sledeče: Ko sem bil dečko kakih 12— 14 let, sem svojim starišem marsi-kako neljubo "našpilal". Moj dobri oče me je večkrat radi tega v roke vzel. Ker se me ni dosti prijelo, mi je nekega dne resno dejal: Sinko moj, ti veš, da ne primem rad za šibo, toda, če bo šlo to tako naprej, me boš prisilil. Še eno tako in mera bo polna. Čez tri dni je bila mera res polna. Mirno, a resno mi pravi oče: Ker vidim, da brez kazni nočeš ubogati pripiši samemu sebi. Do jutri hočem, da lepo, čedno prepišeš zgodbo o Heliju in njegovih hudobnih sinovih. Drugi dan sem mu res prinesel to zgodbo lepo prepisano, v upanju, da sem za enkrat opravil. Očetova pohvala, da sem jo čedno prepisal, me je še l:olj potrdila v tem upanju. Toda 11a to je začel s slovesnim glasom: Sin moj - pri tem nagovoru sem že vedel koliko ura bije — zdaj mi pa povej življetiski nauk te zgodbe! Jaz sem molčal. Če ga ne veš, nadaljuje, ti ga bon pa jaz povedal: Ako te radi tvojih nerodnosti ne kaznujem, boš prav taka zguba, kot sta bila Helijeva sinova in kazen bo potem zadela mene. Mislim, da si ne želiš ne enega ne druzega. Po tem slovesnem uvodu je pograbil šibo, ki je enako slovesno pela po meni. Zadnjo kitico so spremljale besede: Jaz upam, da je zadnjikrat, ko si me h temu prisillil. In res je bilo zadnjikrat. Neki znameniti nemški škof pripoveduje iz svojega življenja to-le: Moj oče, krojač, je bil majhen in' droban, a energičen možiček. Po dreganju in dreganju domačega gospoda župnika me je vendar dal v šolo. Ko sem končal gimnazijo, sem šel v bogoslovje. Za slovo od sveta sem se hotel še enkrat s svojimi prijatelji malo poveseliti. Povabil sem jih skupaj na slanike in pivo. Jedli smo in zalivali in kvartali in vpili, da je bilo veselje. Hišni gospodar, pek, je bil radoveden kaj delamo pozno v noč. Ko je kruh vsadil, se je tiho priplazil pred našo sobo in skozi ključavnico g'edal kaj počnemo. Ker smo latinsko in grško govorili, ter si dajali celo hebrejska imena Alph, Beth, Ghimel i. t. d. je mož mislil, da hočemo hudi- ča panati. -^e bolj je bil potrjen v tej misli, ko se mu je kruh zapekel, češ, da se nam je pa nanje ponesrečilo. Nejevoljen takoj pošlje po mojega očeta, ki je stanoval ne daleč iz mesta. Ta se ni dolgo ponii-šljal, ogrnil je plaš skril pod njega precejšno leskovko in šel pogledat kaj njegov Francelj počne. Proti jutru je že bilo, naši glasovi niso bili več čisti od kričanje, ko se vrata odpro in jaz zagledam pred seboj svojega očeta, ki se mi je tiho, s solzami v očeh bližal. Kar obstal sem, deloma od strahu, deloma iz spoštovanja. S tresočim glasom je zateval karte. Takoj sem jih po- cCWA.-^Q?; »co?/. tegnil iz mize in mu jih izročil. On je pa potegnil izpod plašča šibo in me 23letnega mladeniča-bogoslovca začel temeljito obdelavati, zakaj svojim starišem tako žalost delani. Jaz sem poljubil šibo in 011 se je p *" mirjen vrnil domov ter vesel dejal materi: Hvala Bogu, sin naju šc uboga. — Leskovka mu je pomagala ne samo do nove maše, ampak celo do škofovske mitre. Oče, ali sem rekel preveč, ko sem dejal, da včasih tudi malo namazi, če se drugače ne prime? Jaz menim, da ne. Zato tj le pri starem vzgojnem načinu ostani. Plačilo za greh je kazen, velja tudi tukaj. Našim tretjerednikom. Še en mesec in bogata Amerika bo pokazala, koliko smisla ima za asiškega vbožca in njegove vzore. Lepo bi bilo, ako bi ona, ki igra zadnja leta v krogu narodov vlogo glavne, če ne edine zastopnice pravice, ob tej priliki pokazala, da je te vloge tudi vredna. Pravice lačni in žejni narodi o tem dvomijo in ne b: ez vzroka. Pravica in mamoni-zom sta slaba prijatelja. V Ameriki ima pa glavno besedo mamo-nizem, tako pravijo, zato se ameriške pravice bojimo. Lepo bi bilo pravim, če bi ob priliki tretjered-niškega kongresa v Chicagi od 2.-4. oktobra pred vsem svetom izpričala, da ima pri vsem svojem bogastvu in izobilju, vendar le še višje vzore, še druzega Boga, kakor m a mona. Mali, zlasti evropski narodi, ki so zdaj v rokah mogočnih kakor pastork v naročju mačehe, bi z. veliko večjim zaupanjem zrli v njo, kot zaščitnico njih pravic. Lepo bi bilo tudi, če bi tukajšni tuji narodi ob tej priliki pokazali, da niso prišl sem iskat samo ameriških dolarjev, ampak so prinesli s seboj višje vzore, ki jih upajo s po- H. B. močjo boljšega gmotnega stanja tu prej in gotovejc doseči. S tem bi mej svojimi starokrajskimi rojaki razpršili one čudne pojme, ki jih imajo o Amerikancih. Saj vemo vsi, koliko je v očeh starokrajca A-mcrikanec vreden. Ta je vreden svojih ne vem koliko dolarjev, tako pravijo, druge vrednosti v njih očeh nima. Ne rečem, da to ni glede marsikaterega res, nikakor pa ne velja o vseh. lu da ne velja jim morajo tisti, o katerih ne velja in nočejo, da bi veljalo dokazati. Zdaj je čas, da jim dokažejo. Kdor je navdušen za Frančiškove vzore in to bo imel zdaj priliko pokazati, te ga se brez dvoma ne sme cenili samo po dolarjih. " Pa še nekaj bi bilo lepo. Ko bi bili mi Slovani na kongresu zasto nani s skupnim slovanskim odse kom. Nekaj milijonov nas je tukaj in mej temi gotovo nar stotin tretje rednikov, brez. ozira na one, ki imajo duha tretjega reda, *pa bi ne 1110 gli spraviti skupaj primeroma močnega slovanskega oddelka? Tega ne verjamem. Ce ga ne bo in ne bo ga, je tega kriv naš slovanski iz- virni greh, naro'dni separatizem, narodna razdvojenost. Skupne tozadevne organizacije nam manjka. —" Res to ni vaša krivda, dragi tretje* redniki, ampak naša, voditeljev. A vendar ne nas slovenskih vpditeljeV. Slovenci smo Benjamin mej tukaj' šnimi Slovani. Poljaki bi bili morali stvar pravočasno v roke vzet'-Toda zdaj je prepozno. (> 11 i san". kakor čujemo, bodo precej števil'10 zastopani. Hoteli so tudi, da bi hi' pri glavnem zborovanju vsaj cfl poljski govor. Temu se ni moglo goditi, ker bodo vsi glavni govor' angleški, pač pa bodo imeli svoj narodni odsek in svoje odsokovne je, na katerih se bodo po domače ogrevali za Frančiškovc vzore. Nas Slovencev je premalo, da l'1 mogli s tem računati. Vendar ''J bilo nas slovenske frančiškane, smo poklicani voditelji tretjega rc" da mej svojim narodom, sram, a*° bi glede tega prav nič ne storili. ^ ta namen smo stopili v dogovor 9 tukajšnim glavnim kongresnim od* borom, naj tudi nam v krogu k"'1* grešnega programa odloči mest«. 1 mur je rade volje ustregel. Dog0' Vorili smo se, da bomo imeli v tu-kajšni naši cerkvi primerne pobož-nosti s slovenskimi govori, v dvo-ranj pod cerkvijo pa bratski sestanek in pomenek. Poročilo z v angleško prestavljenimi govori pride Potem v slavnostno izdajo vsega, kar se bo na kongresu govorilo in sklenilo, katere en izvod se bo krasno vezan poslal tudi sv. očetu. Slovenci-tretjeredniki! Na vas je zdaj, da nas ne pustite na cedilu. Kdor količkaj more, naj pride. Naj *ve Amerika in cel katoliški svet, zlasti pa naši bratje in sestre po Svetu, da naš narod tukaj ne obstoji iz samih hudičevcev, še ne kle-C1 ves 11a obeli kolenih pred dolarjem in mu vihti kadilnico, temveč "na še take v svoji sredi, ki jih pre-veva evangeljski duh, kj je tako le-izžareval iz sv. Frančiška, vbo-8ega sicer, a stokrat bogatega. Naj vam* zdaj sporočimo, kako daleč so že s pripravami za ta kongres. Oduševljeni p-o spodbujajo-C|n pismih vseh treh ameriških kardinalov in nad štirideset škofov, organizatorji pridno delajo, da bo kongres res nekaj veličastnega na zunaj 11 nekaj solidnega na znotraj. Kon-«res se bo otvoril v nedeljo 2. oktobra s pontifikalno sv. 111 asp in Pridigo v stolnici. V nedeljo popoldne bo splošno zborovanje v lio-telu "La Salle". Po pozdravu domačega nadškofa bo imel kratek na-Sovor apostoljski delegat iz Wash intona. Nato slede drugi govori, razprave in debate. V pondeljek zjutraj je zopet pontifikalna sv. maša v stolnici, potem pa drugo glavno, strokovno zborovanje v imeno-/vanem hotelu. V pondeljek popoldne bo zborovanje odsekov v istem hotelu. V nedeljo in pondeljek zvečer narodne pobožnosti po raznih cerkvah. ,Za Slovence, kakor rečeno, pri nas v cerkvi sv. Štefana. Čas in navodila glede kar, se bo naznanil v prihodnji številki Ave Marije. \ torek zjutraj zopet pontifikalna sv. maša s pridigo v stolnici, nato tretje glavno strokovno zborovanje v hotelu "La Salle". Zvečer na dan sv Frančiška slovesen sklep z govorom. Vse skupščine tretjega reda morajo biti oficijelno zastopane po svojih delegatih, drugih tretjerednikov naj bi prišlo, kar največ mogoče. Toda vsak udeleženec, razun voditeljev tretjega reda, mora imeti od svojega voditelja potrdilo, da spada v njegovo skupščino, ki je naj prinese s seboj, da bo na podlagi njega dobil pri odborovnem tajništvu kongresni znak, s katerim bo imel prost dostop na vse kongresne prireditve. Onj tretjeredniki, ki so sicer v starem kraju udje te ali one skupščine, a se tukaj niso nobeni priklopih, naj dobe to potrdilo od svojih župnikov, ali pa pri članu glavnega odbora Fathru Kazimiru Zakrajšek.. Za prenočišča in oskrbo delegatov, ter kolikor mogoče tudi udeležencev, sta določena hotela "La Salle" in hotel "Great Northhern" nasproti glavni pošti, katerih lastnika sta trejerednika. Cene so v hotelu "La Salle": Za eno osebo in eno sobo brez kopališča od $2.50 do $3.50 dnevno. Za dve osebi v eni sobi, brez .kopališča $3.50 do $5. Zajterk in kosilo vsak 75c, glavna večerja $1. Hotel ima zborovavno dvorano s 1200 sedeži, ki jo je lastnik brezplačno prepustil v ta namen. Cene v hotelu "Great Northern", bodo: ^a eno osebo in eno -2.50 do $3. Za dve osebi v eni sobi $s do $6. Hrana za temu so raz-merne cene. Za slučaj, da bi kdo ne dobil prostora v imenovanih hotelih, ali bi ne hotel v hotelu iskati prenočišča in oskrbe, naj pravočasno nam sporoči, bomo mi.skušali poskrbeti za to. Na prošnje v zadnjem trenutku se kajpada ne bomo mogli ozirati. To bi bilo, kar nam je pripravljalni odbor zaenkrat naznanil. Kar bo še potrebno se bo pravočasno po naših listih naznanilo. Pred vsem je zdaj treba, da se naši tretjeredniki, ki količkaj morejo, nemudoma odločijo: Jaz pojdem! in nam to naznanijo. Onim naše župnije, menda 11? treba še posebej praviti, da bomo vsakemu zamerili, ni in sv. Frančišek, če ga ne bo. Z MOJIH POTOV V AMERIKO. laz sicer ne vem, kako življenje * • -1 M je pred vojno vladalo po pariških vilicah, a menim, da dosti bolj živahno ni moglo biti. Človek bi mislil, da je srce Francije, ki je v vojski izgubilo toliko krvi, vidno bolj mrtvo, a valujoče reke ljudstva kažejo, da temu nj tako. Tudi narodne rane, vsekane po vojski, ali kakor >1 bodi, se hitro celijo. Kajpada se njih brazgotine še dolgo poznajo.— Te kažejo tudi pariške ulice. V izložbah se vidi vse, kar le more človeku srce pozeleti, a številke naznanjajoče ceno, so mnogo višje kot pred vojno. Meni, ki sem imel pred očmi še jugoslovanske krone, se mi je 11a prvi pogled vse ceno zdelo. Ko sem pa pomislil, v katerem kolenu sta si francozki frank in jugoslovanska krona v sorodu, sem pa videl, da bi moral v Parizu za to ali ono približno toliko kron dati, kot v Jugoslaviji. Koliko je pa drugih brazgotin, ki spominjajo še na globlje rane. Tako ima nazadnje nemški modroslovec Kant res prav, ko pravi, da ste dve vojujoči se-državi podobni dvema pijancema, ki se v trgovini za porcelan stepeta in pridno eden v druzega posodo mečeta. Po končanem metežu sta oba krvava in oba morata razbito posodo plačati. Če človek po več ur brodi po velemestnih ulicah, koder se vsako dnevno uro vale sem in tje množice ljudstva, avtomobili z vsemi mogočimi glasovi opominjajo k pozoru i" umiku, poulična železnica drdra in zvoni, postane ubit in si začeli tihega kotička, da se mu malo živci 11-mire. Tudi jaz, ki dotlej še nisem bil vajen velikomestnega pouličnega življenja in drvenja, sem ga bil dopoldne sit. Popoldne sva jo s tovarišem mahnila bolj v samoto, kolikor je v1 velemestih o samoti sploh mogoče govoriti. Kakega tihega gozda, kjer lahen veter nagiba smereko k smereki, da skoraj slišiš kaj kramljajo mej seboj, tam zastonj iščeš. Vendar imajo pa tudi velemesta kraje, ki bi se sicer našemu gorskemu očancu zdeli semenj, a so v primeri s pouličnim življenjem blagodejna tihota. Eden takih krajev je, kakor po vseh mestih, tudi v Parizu, pokopališče. Zato sva s tovarišem nekega popoldneva napravila načrt, da greva v mrtvi Pariz, na Pere-I.achaise. Tudi mrtvi Pariz je velemesto, 11a Francozkem res prav podobno mestu. Misli si velemesto z morjem hiš in palač, potem sj pa predstavljaj njegov posnetek v malem, kakor se jili vidi po muzejih, ali pa kakor imajo otroci za igračo razne posnetke, železnico, avtomobil itd. pa imaš pred seboj podobo mrtvega Pariza. Najnavadnejši nagrobni spomeniki so male hišice, tako podobne ena drugi, kakor kompanij-ske hiše v industrijskih mestih. Radi umetniškega užitka se na pariško pokopališče, če iz vzamemo redke izjeme, pač ne splača hoditi. V tem oziru so italijanska nekaj čisto drugega. Vendar imajo tudi te hišice svoj pomen, če že drugega ne, tega, ker nam -po njih mrtvi veli-kasi govore: Prijatelj ali si videl v mestu tisto krasno palačo, sredi bajnega vrta? To je bil nekdaj moj dom. Zdaj sem pa postal bajtar, Ce človek liodj po teh prostranih pokopaliških ulicah in gleda te hišice, iz katerih se ne ozira nobeno radovedno oko za njim, ne čuje noben glas, pač, proseče jokajoči glas: — Usmilite se me saj vi moji prijate- Rev. Hugo Bren. (Dalje.) lji ker roka Gospodova me je zadela, se 11111 zdi, da vsaj tukaj res vlada enakost, kakor je pisano na pokopališkem zidu. Toda ne, tudi tukaj ne. Pojdiva dalje, pa bova prišla v oddelek za vboge. Tu ni vec hišic, le skromen spominek, da, na premnogih grobovih niti tega ne. -Samo zemlja, drugače mrzla in tr-dosrčna mačeha, jim vsako pomlad okrasi grob z zelenim vencem, da ta-!konialo popravi trdosčrnost, ki jo je svojim bednim sinovom v življenju izkazovala. Tako laže tudi pokopališče. lš)a pokopališče je e-den največjih ktžnivcev. Hodi od groba do groba, od bogatega do revnega, vse počiva v miru, vse sladko spi. O da bi! Vsem sem voščil večnj mir. A. vem, da je to tudi fraza, dasi je saj meni in toliki"1 drugim prišla iz srca. Kdor opazuje življenje pariških ulic in sprehajališč, da ne omenjani drugih krajev slabega spomina, ki jih zlasti v Parizu, tej evropski sodomi, ne manjka, bo iz. mnogih obrazov brez očal mogel brati 1 a h koži v-je. Res, da 111 nogo te h' ki so v polnih p o ž i r k i h pi'1 iz mlaku/. ob življenja cesti, pozneje sledi zgubljenemu sinu na/aj v očetovo hišo, a koliko je tacih, k' nimajo več potrebne volje ne 11H* losti, zato ostanejo do konca d'11 mej svinjami in se od njih umazanih korit presele—naravnost v večnost. Teh spanje pač ne more bi' ti mirno in sladko, ker niso zaspal' v Gospodu. Mej velikimi in srečnimi tega sveta, in teh si je velik0 ravno radi tega izbralo Pariz za svoje bivališče, ker nudi vsestransko "" dobilo življenje, je največ tacih. Ne* besa na svetu so eden največjih s0" vražnikov nebes nad zvezdami. Za- to se obiskovavcu pariškega pokopališča, ki je miru željan prišel mej nirtve. nekako mudi iz oddelka s hišicami v oddelek brez hišic. Tam Počivajo večinoma taki, ki jim je življenje rodilo in nastlalo na pot malo cvetja, a veliko trnja, zato so tem željneje koperneli po vedno zelenih cvetočih večnih livadah, ter si s Primernim življenjem utirali pot do njih. Njih grobovi, četudi samo z zelenim vencem, ki ga je spletla narava, okrašeni#vejejo mir, sicer pred vsem dušni mir, ki pa tudi živcem dobro de. Saj eden glavnih vzrokov moderne svetovne bolezni nervozno sti je razoranost duše modernega človeka, tedaj tudi dušna ubranost eno najboljših zdravil proti njej. 1 )rugega popoldne sva šla s tova-'"išem pomirjati živce na Montmar-tre, kjer kraljuje mogočna bazilika P'esv. Srca Jezusovega, v kateri je vse dni v letu Najsvetejše izpostavljeno. Sicer derejo sem gorj vsaki dan tisoči, deloma radi razgleda, deloma da počaste evharističnega Kralja, vendar se človek tu prijetno oddahne. Stotine, ki prihajajo s težkim srcem, polnim skrbi in sti-skanim od britkosti, za katere spodaj v mestnem hrušču in trušču niso našli tolažnika in svetovavca, se Jdi z lažjim srcem zopet vrača v ni-*avo, potem ko so tu v zijajočo rano prcsv. Jezusovega Srca odložili svoje gorje in culi iz njegovih ust tajinstveni g^'is: Prijatelj potrpi, S;,j se meni na zemeljskih potih ni olj še, pač pa slabše godilo, kakor l| priča ta globoka rana in ta trnjev Ve'iec. Ko človek gleda te potrte duše s kolikim zaupanjem zro v ev- harističnega Kralja, ki tu dan za dnem od jutra do večera deli avdi-jence, sam nehote začuti potrebo razbremeniti svoje stiskano-srce ob tem prijateljskem Srcu. Montmartre je po vojski postala imenitna francozka, posebno pariška božja pot, ker so Francozi svojo čudežno zmago, kakorjo sami i-menujejo, nad Nemci ob Mami, iz-vojevali pod zastavo presv. Srca Jezusovega. Zato jim je postala ta zastava po vojski bojna zastava ver skega preporoda. ("e ostanejo zvesti tej zastavi in svoji obljubi iz časa sile, potem se jim obeta prava svoboda, enakost in bratstvo. Srce Jezusovo je simbol, znamenje in vir tiste vseobsežne ljubezni, k; edina more premostiti globoke prepade, ki zijajo mej narodom in narodom, plemenom in plemenom, stanom in stanom. Vsak, ki jih je doslej 11a drugi podlagi skušal premostiti se je trudil zastonj, če jih ni celo poglobil. C'e bi bili padarji v krvi oko-panega civiliziranega človeštva predno so se v bližnjem Versailles-ju vsedli k mirovni konferenci, semkaj poroniali in tukaj malo premislili tisto skrivnost litanij presv. Srca: Naš mir in naša sprava, bi biti pač kaj boljšega sklenili. Toda na kaj tacega pri diplomatičnih lisjakih Macchiavellijeve šole ni bilo misliti, tem manj, ker namestnika Kralja miru niso hoteli v svojo sredo. Zato so iz toliko človeške krvi skuhali le — godljo. Po mestnih parkih je ta čas sicer že Jesen prežala na zelenje, a je bilo pri popoldanskem solncu še dokaj živahno in prijetno v njih. V parku za slavolokom zmagoslavja, sva bila s tovarišem priče ljubkega prizora, ki je vsaj mene za trenutek prestavil doli v divno Umbri-jo, sveto deželo našega reda. Tam na eni klopi je sedela boljše oblečena starejša žena, morda kaka stara devica. Okrog nje je frfotal cel oblak vrabcev, teh tičjih komunistov in koritarjev. Kolikor jih ji je šlo na rameni so tam posedli, drugi so nestrpno čakali, da dobe prostor.— Na ramenih je bila namreč zadnja, najbližja postaja do roke, v katerih je žena imela provijant za njih vedno lačne želodčke. Kar iz rok so ji jemali zrna in drobtine ter veselo odletavali, da se či preje zopet vrnejo na prežo. Potem se pa nekateri še muzajo, če pride govor na slič-ne prizore iz življenja sv. Frančiška Asiškega, o katerih nam pripovedujejo njegove legende, kakor da bi bilo vse to le izmišljeno. Kaj tacega ni le po čudežu mogoče, s katerimi Bog že v življenju potrjuje svetost svojih izvoljenih, ampak se da veliko celo naravno razložiti. Tudi žival, ko se človeka navadi in vedno le kaj dobrega od njega dobi, po-• stane sčasoma zaupna do njega. Kako tak idiličen prizor sredi velemesta, kjer človek brezbrižno hodi mimo človeka, ali ga morda kot tujca celo zaničljivo pogleduje, blažilno vpliva! Komur je znano življenje asiškega vbošca, ki so 11111 bile vse živali bratci in sestrice, 11111 nehote duh poroma doli ob Rivo torto, kjer se je ves srečen tako po domače pogovarjal z njimi, zaželi si njegovih jasnih dni, daleč proč od mestnega hrušča, sredi samotne božje narave, sani s svojim Bogom. k Iz katoliškega in neka-toliškega sveta. RIMSKE NOVICE. Pariz in Vatikan sta si 6. avgusta podala roki. Ta dan je papežki nuncij nadškof Bonaventura Cerretti izročil predsedniku republike Millerandu svoje poverilne listine in označil ta trenutek kot zgodovinski dogodek izrednega pomena. Predsednik mu je v laskavih besedah odvrnil, kako ga veseli, da je zopet prišlo do prijateljskih odnošajev. Sveta dežela dobiva po vojski vedno bolj značaj judovske države, ki jim jo je Anglija že mej vojsko obljubila. Papež s strahom zasleduje judovske težnje: kristjane, zlasti katoličane, kolikor mogoče spodriniti. Toplo priporoča zvezi narodov, ki ima končno rešiti vprašanje Palestine, naj bo na straži za katoliške in sploh krščanske pravice. Papež za Rusijo. — Papež je izdal na svojega državnega tajnika pismo, v katerem 11111 naroča, naj nemudoma ukrene vse potrebno za pomoč stradajoči Ruski. V istem pismu apelira na človekoljubnost vseh držav, da ga pri tej akciji podpirajo iu skupno priskočijo 11a pomoč nesrečnemu narodu. Mej drugim pravi: To ljudstvo je od nas ločeno po steni, ki so jo že pred stoletji postavili mej nas in nje, vendar nam je radi svoje nesreče pri srcu. AMERIŠKE NOVICE. Umrl je brooklynski škof Rt. Rev. Ch. Kdward Donnell v 67. letu starosti. Bil je rojen njujorčan. Brooklynski škof je bil od leta 189.2. Umorjenega so našli katoliškega /upnika iz Colma, CaU. Fatlira Heslina. Postal je žrtev banditske roke. Dne avg. je prišel nekdo z avlo ponj, da ga popelje na prevjdenje. Nič hudega sluteč je vzel Naisvetejše in šel. Ni ga bilo več nazaj, t ez nekaj dni dobi njegov nadškof pismo, v katerem bandit zahteva 6500 dolarjev od njega, če I10 če svojega duhovnika živega nazaj. A v drugem pismu je poskočil z odkupno ceno na $15.000. Nadškof grožnje ni resno vzel. /.alihog, da je bila le pre-resna. Ker zahtevane vsote ni bilo, je bandit duhovnika ustrelil v glavo in srce. ter ga v pesek zakopal. Kakor je videti so morilcu že na sledu. te ni kakor vse kaže dotični, ki je prišel po- liciji naznanit, da ga je našel, sani kaj v zvezi z umorom. Pridržali so ga na varnem. Ko se zadeva pojasni bomo poročali. Še en umor duhovnika. — Father Coy-le, katoliški župnik sv. Pavla v Birmingham, Ala., je padel od krogle methodi-stovskega duhovnika Stephensona. — Vzrok je bil ta, ker je župnik Coyle poročil Stephensovo hčerko z nekim katoliškim mladeničem. To je nevestinega očeta tako razkačilo, da je šel na Rev. Coylea ter ga najprej po pasje ozmerjal. Ker je ta proti žalitvi protestiral, je oni potegnil revolver in ga na porču ustrelil. Prihitela sestra ga je našla 11a tleli v krvi, smrtno zadetega. Morivec se je sam javil oblasti. Nadškof aretiran. — Grški kralj je i-menoval za razkolne Grke v Ameriki posebnega nadškofa, ki bi imel svoj sedež v Chicagi. Te dni je prišel sem, da zasede svoje mesto v tukajšni grški župniji na Michigan avc. Točasni župnik cerkve pa s tem ni bil zadovoljen. Vzel je sodnijsko iujunkcijo, da ga pusti kol motivca župnije aretirati, kar se je tudi zgodilo. l'o svečanem sprejemu na kolodvoru, kamor ga je šlo čakat kakih dve sto tukajšnih Grkov s svojim generalnim konzulom na čelu, je pristopil detektiv in mu napovedal aretacijo. Evharistični shod se je vršil 11. in 12. t. 111. v St. Francitcu, pod predsedstvom novega elevelandskega škofa Schremb-sa. Udeležba je bila tako velika, kot ne zlepa doslej. Zlasti duhovnikov, ki imajo posebno evharistično zvezo, je l>i lo veliko, kar je zelo razveseljivo zna menje, ker bodo gotovo tudi ovce tem raje šle za svojimi pastirji, čem lepši zgled jim bodo dajali. Iz Jugoslavije. — Kulturnobojni rog ji malo potihnil, oziroma politični trobentači so ga. preglasili. Vlada je na vse strani mazila. da je spravila prav po balkansko nazadnjaško ustavo skozi. Mislila je, da bo potem Jugoslavija 11,-1 ki nju. Navadno je res ustava podlaga vrejenega državnega življenja. Ko to dobi in io narod oziroma narodi sprejmejo, pravijo njene starejše sestre: Iz te?a otroka bo še nekaj. Njen ugled zraste, njena valut i se dvigne. Ob proglasitvi jugoslovanske ustave se je pa vse s prešernovo: Nezakonsko mater- jo spraševalo: Kaj je pa tebe treba bi-10: Vrednost jugoslovanske krone, je po tej všsiljeni ustavi začela hitro padati Cc bo šlo tako naprej, oziroma nazaj, se bo svet kmalu tako norčeval iz nje, kakor iz nemško-avstrijski h, s katerimi baje v Švici hotelske sobe prevlečuje-jo. K nam je nekdo prinesel 15,000 dinarjev oz. 60,000 K., da bi mu jih zme-njali v dolarje, pa jih nobena chicaška banka noče. Jugoslovanskega konzula v New Yorku so aretirali, kar je za eno državo skrajno sramotno. Seve tisti, ki bi "klerikalizem" oz. Cerkev za vsako ceno radi videli pod razvalinami, magari pod državnimi, še zdaj po župniščih stikajo /.a grobokopi države, čeravno nihče ni take glorije gnal, ko je prestolonaslednik srečno ušel bombi, kot "klerikalci" s svojimi škofi na čelu. Kajpada jim kulturnobojiia vlada in njeni hlapci ne verjamejo, da jim je veselje prišlo iz srca. No pa če bo tako varen pred drugimi kakor pred 'klerikalci', bo lahko sam, brez adjutanta, 7. bezgovko okrog hodil- Kot kristjan mora vedeti, saj zgodovina zadosti glasno govori, da so bili dobri kristjani še njih krvi nikdar sitim Ncrononi iu Dioklecijanom pokorni in so bili varni pred njimi. Zato inu tega ni treba s kakimi suženjskimi izrazi zagotavljati. Ce pa nočemo in uc smemo bili kaki suženjski hlapci njegove kulturnobojne vlade, pa zopet kot kristjan ne more nam zameriti, ampak vladi, ki 11111 s svojim protiverskim divjanjem kljub njenemu oduševljenemu kričanju in petoliztvu prestol spodkopava * * * Pomnik padlim vernikom, ki so bih ubiti na Veliki petek 1918 v cerkvi Gervazija v Parizu, ko so Nemci z velikanskim topom obstreljevali glavno frail" cosko mesto, ima biti dograjen v bližnji bodočnosti. Temelni kamen za rečen1 pomnik 90 usmrčenim Francozom je bi' položen na binkoštno nedeljo ob nav/.i'C- nosti velike množice pariških meščanov. ♦ * * Nova kr&čantika. ljudska stranka. — Nemčiji, Italiji in drugim evropskim d*' žilam, kjer se katoliško ljudstvo zbi':l pod praporom mogočnih krščanskih ljudskih strank, se hoče sedaj pridrU' žili tudi Španija. — Tam snujejo seda) ljudsko stranko po vzoru nenvikeff3 Centra in italijanske Popohre. * Stra"" ka ima v Španiji vse pogoje za razvoj in ni dvoma, da bo kmalu zavze'a v želi eno prvih mest. Telephone: Canal 1614 VSTANOVLJENO 1888. A. M. K A P S A Slovencem priporočam svojo trgovino t železnino. Pošteno blago zmerne ccne. 'cjo-2004 Blue Island Ave., Cor. 20th St. Chicago, 111 Pridite in prepričajte sel ZA NOTARSKA DELA kakor proinje za dobiti svoje sorodnike v Ameriko, razne kupne pogodbe, pooblastila, zaprisežene izjave in druge enake listine, m obrnite vedno na svoja rojaka in boste NAJBOLJE postrežem. Tudi preiskujeva lastninsko pravico zemljižč tu in v domovini. Posredujeva tudi t tožbe nih zadevah med strankami tu in ▼ domovini, izdelujeva prevode na angleiki jerik in obratno, tolmačiva na sodnijah in dajeva vsakovrstne navodila. Cene s* delo nizke, informacije zastonj 1 Pisma naslavljajte: J. JERICH & M. ZELEZNIKAR (SLOVENSKA NOTARJA) ▼ uradu "Edinost" 1849 West aand Street, Chicago, 111. SEIZ BROTHERS Priporoča vsem »terenskim duhovnikom svojo velika izbir-ko nabožnih knjig t v®eh jezikih, vseh cerkvenih potreb- ščin, kipov, podob, STetinjic Ltd. I Priporoča se tudi viem slo-' venskim društvom pri nakupa zastav in društvenih tnsktrr. 21 Barkley Street, York- Telefon: 5985 Barctey. Katoliški Slovenci zave-vedajte se sto]« M-žiiosti in podpirajte! "KATOL. ČASOPISJE." * + t * * * * * ZA VSE LJUDI IN ZA VSE SLUČAJE. Gotovo je, da imam največje prodajalne in najbolj zalo/ene z različnim blagom as slovenske gospodinje in gospodarje, pa tudi za ženine in neveste, ker imam fino pohištve m dru^e potrebne reči. PRVE SO GOSPODINJE, katere dobi\o pri meni najboljše peči. preproge, linoleum, posodo. vozičke, zibele. blazin«, omar« in drugo. GOSPODARJI VEDO, da imam raznih barv, žele/.ja. ključavnic, cevi za plin, stekla, korita in drugo vedno v zalogi. NOČ IN DAN pa imam otvorjen pogrebni zavod z "AMBULANTAMI". — Trije bulančni in bolniški avtomobili so vedno na razpolago, za vsaki čas. za vsako nezgodo ali bolezen. ] Največji pogrebni zavod, v katerem izvršujemo vsa dela v vso zadovoljnott naroda. Oba teletoma noč in dan: Bell: Kosedale 1884. O. S. Princeton 1381. Anton Grdina, Trgovec in pogrebnik 1053 E. 62nd St., Cleveland, O. * X * t 1 . 4.4.4.4.4.4.4.4.4.4.4.4.4., 4» 4« 4» 4»4> ** ** 4>4»4- *4» 4-4»4-4'4'4'**4'4?4'4'4'* t * S slabim želodcem t ni vspeha! + ' * Dr. Orison Swett Marden, sloveči pisatelj pripoveduje: "Možgani do-be veliko kredita, ki bi ga pravzaprav moral dobiti želodec. In prav ima. Na tisoče ljudij je na svetu, ki se imajo sahvaliti za svoj vspeh v življen- & ju predvsem dobri prebavi. Kdor ima slab želodec in trpi bolečine, n« more imeti nikdar popolnega vspeha. Najbolj zanesljivo zdravilo za slab želodec je: Hata kola>na TR1NERJEV0 AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO * Pripravljeno je samo iz grenkih rastlin, ^ korenin in lubja jmane zdravilne vrednosti in naravnega rdečega vina. Izčisti želodec, odpra-Veliko darilo vi vsa snovi i« notranjosti, pospešuje prebavo, jfr ▼me slast, ojaii živce in celo telo. Za fca- ^ prtje, slabo prebavo, glavobol, omotico, nervo«-nost, poumujkatije energije, splošno omemog-lost, itd. fr •I ^ Trineijeva Angelika Grenka Tonika * + i* splošno odvajalno in zelo okusno sredstvo proti slabostim telesnega vstroja, T * Panama 1916 TRINERJEV UNIMENT ie i7vrstv.> zdravilu, zelo močno, toraj uporabno za zunanja zdravila Oprostilo te bo r *vmatizma in trganja. Ako »o tvoji udje otrpli, ali imai bolečine v hrbtu, ali si kak ud pretegnil ali svil, za otekline itd., ako gi t njim namažei utrujene mišice ali noge potem, ko si se skopal, boš začuden čutil blagodejen vpljiv. X! TKINKKJEV ANTIPUTRIN je oajboljli čistilec za zunanjo upo- J r»!h); Grgranje, izpiranje ust, čistenj« ran, odprtin i. t. d. jJ V vseh lekarnah. ^ * JOSEPH TRINER COMPANY J + 1333-1343 S. Ashland Ave, Chicago 111 + ■m