IJAŠA JAKOP (NE)PREVZETOST IZRAZJA V SLOVENSKIH narečjih (po gradivu za Slovenski lingvistični atlas) CoBiss: 1.01 V prispevku je obravnavano narečno besedje iz različnih pomenskih polj ('človeško telo', 'sorodstvo', '(kmečka) hiša'), ki je bilo zbrano za Slovenski lingvistični atlas, in sicer glede na njegovo prevzetost oz. neprevzetost. Izsledki kažejo, katero izbrano besedje je po narečjih bolj enotno in katero je bolj raznoliko, katero vsebuje več oz. manj prevzetih leksemov in zakaj. Ključne besede: slovenščina, dialektologija, narečna leksika, Slovenski lingvistični atlas Lexical (Non-)Borrowing in Slovenian Dialects (Using Material for the Slovenian Linguistic Atlas) This article examines dialect vocabulary from various semantic fields ('the human body', 'kinship, '[farm]house') that was collected for the Slovenski lingvistični atlas (Slovenian Linguistic Atlas) according to whether the word has been borrowed or not (Slavic origin). The findings indicate which designations are more uniform across dialects, and which show greater diversity, which show fewer borrowed (loan) expressions across dialects, and which show greater susceptibility to borrowing, and why. Keywords: Slovenian, dialectology, dialect lexicon, Slovenian Linguistic Atlas 1 IZVOR LEKSEMOV Slovenski jezik meji na pet sosednjih jezikov - italijanskega, furlanskega, nemškega, madžarskega in hrvaškega -, zato v naših narečjih najdemo vplive teh jezikov (zlasti velja to za obrobna - mejna narečja oz. t. i. narečja v stiku). Poleg besed slovanskega izvora torej najdemo v narečjih še izposojenke, prevzete v različnih obdobjih. Največ prevzetih besed predstavljajo germanizmi, manj je romanizmov (predvsem na zahodu), najmanj pa madžarizmov (na skrajnem severovzhodu).1 1.1 Nemški (kulturni) vpliv oz. vpliv nemščine na slovenščino se je začel že v drugi polovici 8. stoletja - po političnoupravni priključitvi Karantanije in Karniole k frankovski državi oz. Bavarski (prevzemanje iz južne bavarske nemščine v narečno slovenščino), kasneje, v 19. stoletju in v prvi polovici 20. stoletja, pa tudi iz knjižne nemščine v knjižno slovenščino. Hungarizmi so zajeli najmanjši, skrajno 1 Izraza »prevzeti« in »izposoditi si« se tu uporabljata sinonimno (kot npr. v Snoj 2003: V). severovzhodni del slovenskega jezikovnega prostora (prekmursko narečje), vendar pa madžarski vpliv časovno ne zaostaja veliko za nemškim, saj se je začel s priseljevanjem v Panonsko nižino konec 9. stoletja. 1.2 Romanizmi so v naša (predvsem zahodna - primorska) narečja prihajali iz furlanšči-ne, kolonialne beneške italijanščine, knjižne italijanščine in istriotščine. Izposojenke iz knjižne italijanščine je v slovenščini mogoče ločiti od izposojenk iz beneške italijanščine in furlanščine na osnovi odrazov romanskih nezvenečih nezvočnikov v zvenečem okolju, npr. nar. sln. amiko : amig 'prijatelj' (V640, SLA 1/139) ^ knj. it. amico : furl. *amig(> ami), ben. it. amigo 'prijatelj' (po Šekli 2013a: 291, 302; SLA 1.2: 314-315).2 2 Narečno gradivo Prispevek se opira na narečno gradivo, zbrano za Slovenski lingvistični atlas (SLA), in sicer na tisto, ki je bilo v letih 2007-2014 dodatno obravnavano, analizirano in je že vneseno v podatkovno zbirko SlovarRed.3 Prvemu zvezku SLA, ki je izšel leta 2011 in vsebuje vprašanja iz pomenskih polj 'človeško telo', 'bolezni' in 'družina', bo sledil drugi, ki bo zajel vprašanja iz pomenskega polja 'kmetija', tj. samostalnike in glagole, ki opisujejo slovensko (kmečko) hišo, njene prostore in dele ter predmete v njej, gospodarska poslopja in kmečko delo. V zadnjih letih se je zbirka narečnega gradiva razširila in obogatila - zbrano je bilo gradivo do zdaj še nezapisanih krajev oz. točk, poleg tega pa je bila prvotna mreža točk razširjena s 404 na 413 (za SLA 1, 2011; gl. SLA 1.1: 13-14) in kasneje na 417 točk (za SLA 2 v pripravi); to so predvsem točke na obmejnih področjih ali v zamejstvu. 2.1 Pomanjkljivosti gradiva Največja slabost gradiva za SLA je, da ni homogeno, in sicer zaradi dolgega obdobja zbiranja gradiva,4 različne usposobljenosti zapisovalcev in zmožnosti informatorjev ter spreminjajoče se transkripcije. Kot piše Karmen Kenda-Jež (2002: 154), je druga težava ta, da so bili pri drugem zapisu govora istega kraja pogosto anketirani starejši ali enako stari informanti, čeprav je med zapisoma preteklo dvajset let ali več (npr. točke T050, T071, T097, T148, T155, T188, T206, T208),5 zato izsledkov ni 2 Za dokončno redakcijo morfoloških analiz pri pripravah zvezkov SLA skrbi Matej Šekli. 3 Prispevek je nastal v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta ARRS in SAZU L6-4042 Materialna kulturna dediščina v slovenskih narečjih: geolingvistična predstavitev, ki ga vodi Jožica Škofic. 4 Najstarejši zapis je iz leta 1946, najnovejši pa iz leta 2014. Zapisi iz let 1946-1958 so skoraj v celoti rezultat terenskega dela Tineta Logarja (v glavnem so to točke primorske, rovtarske, gorenjske in dolenjske narečne skupine); pozneje so gradivo zbirali tudi študentje ljubljanske slavistike, najnovejše zapise pa so povečini prispevali sodelavci Dialektološke sekcije ISJFR. 5 Veliki T pred trimestno številko pomeni točko kraja oz. govora iz SLA (navadno so to manjši kraji oz. vasi). Mreža krajev za SLA obsega 417 točk, od T001 do T417, natančen seznam točk in krajev po narečjih pa je v prilogi na koncu prispevka. mogoče interpretirati in kartografirati kot diahrone pojave. Tretja pomanjkljivost je, da so bili zapisovalci pozorni predvsem na narečni glasovni sistem, medtem ko so druge jezikovne ravnine zanemarjali (Jakop 2008: 36-37). Ker so se nekateri spraševalci zadovoljili že s prvim informantovim odgovorom, zapis enega samega leksema (zlasti takrat, kadar gradivo iz sosednjih raziskovalnih točk izkazuje obstoj več različnih leksemov) ne odraža nujno dejanskega stanja v določenem govoru. 2.2 Zapisovanje gradiva Odgovori v gradivu za SLA so zapisani v fonetični transkripciji. Precej govorov je zapisalo več zapisovalcev,6 zato ima lahko en govor več različnih zapisov iste besede oz. oblike. Pri tem gre lahko za drugačen način zapisovanja (drugačno transkripcijo - z Ramovševo transkripcijo se je gradivo zapisovalo približno do srede sedemdesetih let 20. stoletja, pozneje pa se je uveljavila Logarjeva transkripcija),7 lahko pa za dejansko razliko - pravo glasoslovno ali tudi oblikoslovno dvojnico, tudi pri enem samem zapisovalcu. Te v govorih seveda lahko nastopajo sinhrono, lahko pa so odraz narečnega razvoja v času zbiranja podatkov. 2.3 V nadaljevanju bo narečno besedje iz različnih pomenskih polj ('človeško telo', 'sorodstvo', '(kmečka) hiša') obravnavano glede na prevzetost oz. neprevzetost.8 Od besednih vrst bodo predstavljeni le samostalniki v njihovi osnovni obliki. Ti leksemi so bili izbrani za prikaz raznolikosti (ali enotnosti) slovenskega narečnega gradiva in dovzetnosti nekaterih poimenovanj za prevzemanje iz tujih jezikov. Zanimalo nas bo, katero izbrano besedje je po narečjih bolj oz. manj enotno in katero vsebuje več oz. manj prevzetih leksemov. 3 Poimenovanja za dele človeškega telesa (iz gradiva za SLA 1) Na splošno velja, da so poimenovanja za dele človeškega telesa med najbolj odpornimi na tujejezikovne vplive. Haspelmath in Tadmor (2009) v svojem tipološkem pregledu izposojenk, ki zajema 41 jezikov, ponujata statistično podporo dolgoletnim predpostavkam o leksikalni izposoji, predlaganim v zgodovinski in tipološki lingvistični literaturi. Njuna študija kaže, da je pomensko polje '(človeško) telo' izmed vseh 24 pomenskih polj (sestavlja jih kar 1460 pomenov), ki sta jih proučevala, po številu izposojenk na tretjem mestu, kar pomeni, da bo zelo malo verjetno vsebovalo prevzete besede oz. besede tujega izvora (v povprečju 14,2 %). Vzrok je univerzalnost, saj vsak 6 Npr. točke T043, T050, T059, T071, T097 itd. 7 Gl. še Kenda-Jež (1996: VII-XV; 2011: 27-30), Benedik (1999: 20-22). 8 Govorci sami se (zlasti starejših) izposojenk navadno ne zavedajo, saj se jih je večina tako glasoslovno kot oblikovno že popolnoma prilagodila slovenskemu jeziku in se hkrati oddaljila od jezika dajalca. jezik pozna svoje izraze za dele telesa in zato ni potrebe po izposoji (Haspelmath - Tadmor 2009: 64-67). Po seznamu osnovnega besedja (Haspelmath - Tadmor 2009: 68-71), poimenovanem Leipzig-Džakarta (angl. Leipzig-Jakarta),^ je bilo v katerem koli od 41 primerjanih jezikov ravno pri besedju s pomenom 'nos' najmanj »možnosti«, da bi bilo izraženo z izposojenko. Na seznamu teh stotih besed so še leksemi lasje, oko, uho, usta, jezik, zob, vrat, roka, noga, koleno, popek, jetra, kri in otrok (sin/hči), ki so obravnavani tudi v SLA 1, ter leksem hiša, ki bo obravnavan v SLA 2. Iz narečnega gradiva za SLA je razvidno, da so nekatera poimenovanja za dele človeškega telesa enotna na celotnem slovenskem jezikovnem prostoru, npr. nos (V009),10jezik (V015), zob (V016), žila (V042), srce (V048), noga (V056) in koža (V064).ii Več diatopičnih sopomenk je pri poimenovanjih drugih delov telesa: za leksem ustnica (V013, SLA 1/22)12 najdemo 21, za pregibe prstov (V035, SLA 1/41) 31, za tilnik (V021, SLA 1/28) 35, za ledvice (V050, SLA 1/53) 41, za trepalnice (V066, SLA 1/17) 42 in za kolk (V055, SLA 1/61) kar 49 različnih leksemov. 3.1 Odgovori na vprašanje 'ustnica' (V013, SLA 1/22) torej prinašajo 21 leksemov (lahko v edninski, bolj pogosto pa v množinski obliki):13 usta, ustne, ustnice, žnablje oz. žnablji in žnablja, žnabljica (^ srvnem. snabel 'kljun'), šobe (ed. šoba), šobec, šobice, trobec (^ stvnem. trumba 'troba'), gobec, gobica, muzgalo (mn. muzgala), mužon (^ ben. it. muson 'šoba'), mulica (^ kor. nem. mule 'na-šobljena usta', srvnem. müle 'usta, gobec'), labra (^ it. labbra 'ustnice' (mn.), labbro 'ustnica' (ed.) < lat. labrum), labrin (^ furl. lavri 'ustnica', lavrin 'razcepljena ustnica' + it. labbra 'ustnice') in lavrin (^ furl. lavri 'ustnica', lavrin 'razcepljena ustnica'), nejasnega izvora pa so čobe (ed. čoba), lampe (ed. lampa), papre (ed. paper) in štrule.14 9 Seznam Leipzig-Džakarta (po krajih, v katerih je bil zasnovan in oblikovan; Haspelmath - Tadmor 2009: 69) je spisek 100 besed, ki ga jezikoslovci uporabljajo za preizkus stopnje kronološkega ločevanja jezikov s primerjavo besed, ki so (bolj) odporne na prevzemanje iz drugih jezikov. Seznam sta leta 2009 objavila Martin Haspelmath in Uri Tadmor v knjigi o izposojenkah Loanwords in the World's Languages: A Comparative Handbook. 10 Veliki V pred trimestno številko označuje, da gre za številko vprašanja iz vprašalnice SLA (prim. Benedik 1999: 26-86). Vprašalnica SLA obsega 870 oštevilčenih vprašanj (1-666, 700870); skupaj s podvprašanji jih je skoraj 3000 (po SLA 1.1: 13). 11 Ta poimenovanja so tako enotna - razlike so le v glasovju (in naglasu) -, da zanje niso bile izdelane leksične karte. 12 Za analizirano slovensko narečno gradivo iz SLA 1 (2011) in 2 (v pripravi) je poleg številke vprašanja navedena tudi številka karte, na kateri je leksem kartiran (na primer SLA 1/22 = SLA 1, karta številka 22). 13 Čeprav vprašalnica za SLA sprašuje po edninski obliki leksema (ustnica), so leksemi večinoma zapisani v množini, saj so ustnice parni organ. 14 Narečno gradivo za SLA je zapisano v fonetični transkripciji, vendar pa obdelava leksike zahteva glasoslovno abstrakcijo (z upoštevanjem fonetičnih pravil vsakega posameznega govora). Na podlagi morfološke analize gradiva (tj. prikazana oblikovna/morfemska zgradba ^ poknjiženih oblik kartiranih leksemov v praslovanski izrazni podobi) so bili leksemi z istim Preglednica 1: Pogostnost in prostorska razporeditev leksemov za pomen 'ustnica' (po narečnih skupinah)!5 Narečna skupina koroška primorska rovtarska gorenjska dolenjska štajerska panonska žnablje 43 27 12 33 44 58 7 ustnice 8 16 6 7 26 13 5 ust- - 1 - 1 - - - ustne - 1 - - - - - šobe - 45 20-4 - - šobice - 5 - - - - - šobec - 4 - - - - - trobec - 11 - - - - - čobe - - - - - 5 29 lampe - - - - - - 8 muzgalo - 4 - - - - - mužon - 2 - - - - - paper 2 - - - - - - labra - 2 - - - - - Prevladujejo izpeljanke s prevzeto besedotvorno podstavo žnablj- (več kot 50 %); leksem slovanskega izvora ustnice je ohranjen v pribl. 20 % govorov, sledijo še šobe na zahodu (primorska in rovtarska narečja) in čobe na vzhodu (panonska narečja) s skupaj pribl. 28 %. Le v pribl. 2 % gre za romanizme. Manj pogosti leksemi so še trobec (11 odgovorov), šobec (4 odgovori), muzgalo oz. muzgala (samo 4 točke v Reziji), mužon (2 točki v šavrinskem podnarečju), paper (2 točki v podjunskem narečju), labra (2 točki: 1 v rezijanskem in 1 v terskem narečju), enkratnice pa so žnabljica, mulica; labrin, lavrin; ustne, gobec, gobica in štrule. Kljub zgoraj predpostavljeni nizki stopnji dovzetnosti za prevzemanje na karti 1 (SLA V013 ustnica) vidimo, da je med poimenovanji za ustnico največ prevzetih leksemov (v nasprotju z leksemom usta, kjer je pribl. 99 % vseh leksemov neprevzetih). Germanizmi so zajeli širši osrednji prostor, medtem ko neprevzeti leksemi ostajajo na obrobju - na skrajnem severozahodu (ziljsko narečje), v zahodnem delu primorske narečne skupine in na vzhodu (vzhodna štajerska narečja in celotna panonska narečna skupina). 14 izhodiščem, a v različnih glasovnih podobah v posameznih slovenskih narečnih govorih poknjiženi na dva načina, in sicer etimološko-zgodovinsko in glasovno-pravopisno (po SLA 1.2: 16-17). Po Logar-Riglerjevi karti iz leta 1983 se slovenska narečja delijo na 7 narečnih skupin: koroško, primorsko rovtarsko, gorenjsko, dolenjsko, štajersko in panonsko. Preglednico razporeditve leksemov po narečnih skupinah je med pripravami za prvi zvezek SLA zasnoval Vlado Nartnik. © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Inštitut za antropološke in prostorske študije, 2011 Vir kartografske podlage: pregledne karte Geodetskega zavoda RS, Geodetske uprave RS, Geodetskega inštituta Slovenij e 4 BESEDJE ZA SORODNIKE IPD. (V SLA 1) Poimenovanja za sorodnike so po slovenskih narečjih precej raznovrstna. Najbolj enotna so poimenovanja za bližnje sorodnike, kot so oče (V604, SLA 1/103), mati (V605, SLA 1/104), sin (V606, SLA 1/105), hči (V607, SLA 1/106), brat (V620, SLA 1/107) in sestra (V621).i6 Neprevzeto besedje za sorodstvo je bilo na časovni osi praslovanščina - slovenščina podvrženo različnim leksikalnim, oblikovnim in pomenskim spremembam. Poimenovanja za člane ožjega krvnega sorodstva se niti oblikovno niti pomensko niso spreminjala (mati 'mati', sin 'sin', hči 'hči', brat 'brat', nar. bratar, sestra 'sestra' < psl. *mati 'mati', *syn^ 'sin', *d^ti 'hči', *bratr^ 'brat', *sestra 'sestra'),!7 ali pa so se spreminjala samo oblikovno (npr. oblikotvorno oče 'oče' < psl. *otbCb 'oče', kar je izpeljanka iz psl. *ot^ 'oče, ata', kontinuanta otroške besede pie. *ata 'oče, ata').i8 4.1 Leksema sln. bratranec 'stričev sin, tetin sin; bratranec' in sestrična 'stričeva hči, tetina hči; sestrična' v sodobni slovenščini poimenujeta krvne sorodnike iste generacije. Zgodovinsko slovensko kot tudi slovansko primerjalno gradivo kažeta na to, da so izhodiščni leksemi, tvorjeni iz besedotvornih podstav psl. *bratr-, *sestr-, prvotno poimenovali za generacijo mlajše krvne sorodnike: star. sln. bratič 'nečak', sestrič'nečak' (16. stol.) < *bratritb 'bratov sin', *sestritb *'sestrin sin'; psl. *bratran^ 'bratov sin', *bratrana 'bratova hči', *sestritbna 'sestrina hči'. V zgodovini slovenščine je dokumentirana sprememba pomena: star. sln. 'nečak', 'nečakinja' ^ sln. 'bratranec', 'sestrična', ki je značilna še za nekatere druge slovanske jezike. V slovanskih jezikih torej opažamo težnjo po pomenski spremembi: psl. *'nečak', *'nečakinja' ^ nespl. sl. 'bratranec', 'sestrična'.19 Otroci so sorodstveno oznako prevzeli od svojih staršev, pri čemer niso upoštevali, da niso v enakem sorodstvenem razmerju kot njihovi starši. Od tod pomenski premiki. Tjaša Jakop (2007: 192; SLA 1.2: 268) opaža, da v nekaterih (štajerskih) narečjih obstaja razlikovanje med bratran(ec) s pomenom 'stričev sin' in sestrič(en) s pomenom 'tetin sin', torej sorodnik po sestri in bratu očeta ali mame;20 zabeleženo je v točkah T300 (Turje), T318 (Šentgotard), T319 (Vransko), T321 (Šoštanj), T322 (Rečica ob Paki), T329 (Šentjur) in T357 (Lobnica), zunaj štajerske narečne 16 V vseh narečjih se uporablja le leksem sestra, zato za to poimenovanje ni bila izdelana leksična karta. 17 Prav tako imajo ti leksemi oblikovne in pomenske vzporednice z istim izhodiščem (genetska identičnost) v večini indoevropskih jezikov: pie. *meh2ter 'mati', *suHnus 'sin', *dhugh2ter 'hči' (Šekli 2011: 25). 18 Slovanski jeziki iz praindoevropščine niso podedovali nevtralnega poimenovanja pie. *ph2ter 'oče' (Šekli 2011: 23). 19 Po Snoj (2003: 54-55, 651) in Šekli (2011: 28). 20 Razlikovanje sorodstvenih oznak po ženski in moški liniji se sicer odraža tudi drugod, npr. stric : ujec, teta : ujna (SLA1.1: 260-267) ipd., čeprav ne na istem narečnem geografskem področju (areali teh pojavov se ne pokrivajo). skupine pa še v koroški točki T055 (Zgornja Kapla). To razlikovanje se je v sred-njesavinjskem narečju (npr. v Velenju in okolici) začelo mešati z bratran(ec) s pomenom 'bratranec po očetu' in sestrič(en) s pomenom 'bratranec po mami'. Vendar pa areala tega pojava ni mogoče natančno določiti, ker vprašalnica za SLA tovrstnega razlikovanja ni predvidela, zato je lahko tudi v točkah, kjer razlikovanje obstaja, zapisan le en leksem, tj. bratranec. V T388 (Gorica) je npr. poleg lekse-mov bratanec in bratranec zapisan tudi sestranec, vendar brez pomenske razlage. V SLA je za pomen 'bratranec' oz. 'sin strica ali tete' (V626, SLA 1/116) izpričanih 14 različnih poimenovanj. Knjižni leksem bratranec je najpogostejši, sledijo mu leksemi strnič, kužin (^ furl. cusin, ben. it. cusin, knj. it. cugino 'bratranec' ^ stfr. cosin), sestrič, bratanec, bratran, sestričen, (ta) mali brat in bratič. V narečjih najdemo še manj pogoste lekseme: bratan, sestranec, zerman (^ ben. it. serman, knj. it. germano in furl. zErman 'bratranec'; E ^ u v T121) in enkratnice: branec, mlajši, kusen (^ nem. der Cousin 'bratranec' ^ stfr. cosin) in unukateštver (^ madž. unokatestver 'skupno ime za bratrance, sestrične, nečake, nečakinje, vnuke in vnukinje, otroke bratov in sester' ^ madž. unoka 'vnuk' + testver 'brat ali sestra'); madžarska beseda barät pa ima pomen 'prijatelj'. Preglednica 2: Prostorska razporeditev pogostejših leksemov za pomen 'bratranec' (po narečnih skupinah) Narečna skupina koroška primorska rovtarska gorenjska dolenjska štajerska panonska bratranec 49 29 29 40 69 41 37 strnič - 49 1 - - 11 - kužin - 37 - - - - - sestrič 1 - - - - 14 - bratič - - - - 2 5 1 bratanec - - - - - - 7 bratran - - 1 1 - 4 - (ta) mali brat - - - - 6 - - zerman - 7 - - - - - V SLA imamo izpričanih 15 različnih leksemov za pomen 'sestrična' oz. 'hči strica ali tete' (V627, SLA 1/117). Knjižni leksem sestrična je najpogostejši, sledijo mu leksemi sestrička, sestrana, sestranica, sestrinka in (ta) mala sestra; strnična in strnička; bratrana, bratranka, bratrančka in bratrančinja; kužina (^ furl. cusine, ben. it. cusina, knj. it. cugina 'sestrična'), kusena (^ nem. die Kusine/Cousine 'sestrična') in zErmana (^ ben. it. sermana, knj. it. germana in furl. zermana 'sestrična'; E ^ u v T121). Poimenovanja za stričeve ali tetine otroke izkazujejo precejšnjo narečno raznolikost. Na večini ozemlja najdemo obliki bratranec in sestrična. Drugo najpogostejše poimenovanje je strnič in strnična oz. strnička. Tudi večina drugih narečnih leksemov za bratranca in sestrično je izvorno slovanska, razlikujejo se le v © Geografski inštitut Antena Melika ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Inštitut za antropološke in prostorske študije, 2011 Legenda O neprevzeta beseda ® 2 neprevzeti besedi • germanizem □ romanizem t hungarizem / ni odgovora - ni zapisa Vir kartografske podlage: pregledne karte Geodetskega zavoda RS, Geodetske uprave RS, Geodetskega inštituta Slovenije besedotvornih priponah h korenoma brat(r)- ali sestr-, npr. brat(r)- + -an, -an-ec, -ič; -an-a, -an-ka, -an-čka, -an-činja in sestr- + -ič, -ič-en, -an-ec; -ič-na, -ič-ka, -an-a, -an-ic-a, -in-ka. Rezultat (narečnih) besedotvornih razvojev so oblike kot npr. sestranica in sestrinka, bratrančka in bratrančinja, ki jih v slovarjih knjižnega jezika ne najdemo. Od neslovanskih, tj. prevzetih besed (ki predstavljajo le pribl. 9 % celotnega besedja), se na zahodu pojavijo romanizmi kužin, kužina in zerman, zermana, prevzeti iz italijanščine oz. furlanščine (oblikoslovni morfemi teh izposojenk pa so že slovenski). Besedje za ožje sorodstvo kaže na manjšo dovzetnost za prevzemanje. Če si ogledamo karto 2 (SLA V627 bratranec), vidimo, da se prevzeti leksemi (romanizmi) pojavijo le na zahodu (v primorski narečni skupini), na skrajnem SV pa najdemo v eni točki tudi hungarizem. 4.2 Za pomen 'fant' (V636, SLA 1/137) imamo v gradivu SLA 42 različnih narečnih poimenovanj. Najbolj pogosti leksemi so: fant (^ furl. fant, ben. it. fante 'sluga, sel, kurir'),pob (^ bav. srvnem.puobe, srvnem. buobe 'fant'),peb (^ bav. avstr. nem. püeb 'fant'), poba, dečko, čeh, sin,21 pubec in pobar. Redka oz. področno omejena pa so pobič, mulo (^ it. mulo '(nezakonski) otrok'), mulec, puršt (^ avstr. bav. nem. Pursch 'fant, mlad mož'), pebar in fantek; enkratnice pa so fantič, fantiček in fantinovec; pebič, pobovec, pubiček, publec, bubec; dečkec, čehak, mu-lajec in ragač (^ furl. regag 'fant', it. ragazzo 'fant'). Preglednica 3: Prostorska razporeditev najpogostejših leksemov za pomen 'fant' (po narečnih skupinah) Narečna skupina koroška primorska rovtarska gorenjska dolenjska štajerska panonska fant 1 63 23 39 63 12 1 pob 41 31 13 5 10 29 11 peb 2 - - - - 20 - dečko - - - - 1 - 15 čeh - - - - - - 12 poba - - - 1 4 8 6 mulo - 4 - - - - - sin - 3 - - - - - pubec 1 - - - - 1 4 pobar 1 - - - - - - 4.3 Za pomen 'dekle' (V637, SLA 1/138) najdemo 45 različnih narečnih poimenovanj. Najpogostejši je leksem dekle (ki ima še izpeljanke deklica, deklič, deklinče 21 Leksem sin za pomen 'fant' uporabljajo v rezijanskem narečju in severnem delu terskega narečja. Ravno obratno pa se namesto leksema sin (V606) v nekaterih točkah oz. govorih uporablja leksem fant, pa tudi pob in poba (po Jakop 2008: 42). itd.), v osrednjih narečjih prevladuje leksem punca (^ nem. Punze 'dekle'), na vzhodu še puca. Sledijo: pupa (^ it. pupa 'dekle') v narečjih na stiku z italijanskim jezikom, čeča (^ kor. nem. Tschätsche, tudi Zatsche, Zätsche 'igrača, malenkost'), deklina, dečla in dekla. Redkejša poimenovanja so šepuža (nejasno, malo verjetno iz lat. pusa 'dekle'), mula (^ it. mula '(nezakonski) otrok', furl. mule 'nezakonski otrok; paglavec, porednež, mulec, mulček'), hči22 in hčica, cura (^ hr. cura 'dekle'), deklinče in punčka. Leksem pozre je omejen na srednjesa-vinjsko narečje: v Šoštanju (T321) je ob leksemupozre razlaga 'deklič med 13. in 14. letom', v Kasazah (T325) pomeni 'dekle', v Vojniku (T326) in Podgradu pri Celju pa ima pozre oznako 'zaničljivo' (po Jakop SLA 1.1: 304-305 in Furlan 2013: 166). Enkratnice so: dete, punče, pucka, pupica, pupika, čečica, deklesa, šoca (^ avstr. bav. nem. ustreznica knj. nem. Schatz 'ljubi'), pajdaščinja (^ madž.pajtas 'tovariš, pajdaš'), frajarica (^ nem. Freier 'snubač'), frajndinja (^ avstr. bav. nem. Freund 'prijatelj' z nar. nem. aj za knj. nem. oj), fuja (nejasno, malo verjetno iz furl. fie 'hči, dekle') in [njegova] stara. Preglednica 4: Prostorska razporeditev najpogostejših leksemov za pomen 'dekle' (po narečnih skupinah) Narečna skupina koroška primorska rovtarska gorenjska dolenjska štajerska panonska dekle 17 8 18 15 33 41 2 dekla - - - - - - 16 dečla 21 1 - 2 - 3 - deklina 1 - - - - 9 24 punca 1 36 19 25 45 13 1 puca - - - - - - 9 pupa - 36 - - - - - čeča - 25 6 - - - - deklič 6 - - 5 - - - deklica - - 1 - 5 1 - puža 6 1 - - - - - mula - 7 - - - - - hči - 7 - - - - - 4.4 Med besedjem za pomen 'fant' prevladujejo prevzeta poimenovanja (pribl. 95 %; od tega je približno polovica germanizmov in polovica romanizmov), medtem ko prevzeta poimenovanja za pomen 'dekle' predstavljajo le pribl. 46 % vsega besedja. V gradivu nista (vedno) ločena pomena 'deček; dorasel mlad neporočen moški' in 'fant; moška oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta', zato iz gradiva ni vedno jasno, kaj zapisani leksem pomeni. Za pomen 'fant, ženin' najdemo 22 Leksem hči za pomen 'dekle' se uporablja v rezijanskem in severnem delu terskega narečja. Ravno obratno pa namesto leksema hči (V607) v nekaterih točkah oz. govorih uporabljajo leksem dekle in njegove različice (deklica, deklič, dečla), pa tudi punca in lopa (po Jakop 2008: 52). naslednje lekseme: marožo (^ ben. it. moroso 'zaročenec'), moroz (^ furl. moros 'ženin', ben. it. moros 'fant, zaročenec'), ljubi, (ta) mladi, šocelj (^ avstr. bav. nem. Schätzelein 'ljubček'), šoc (^ avstr. bav. nem. ustreznica knj. nem. Schatz 'ljubi'), junak, frajnd (^ avstr. bav. nem. Freund 'prijatelj'; nar. nem. aj za knj. nem. oj), dinar (^ nem. Diener 'služabnik, sluga'), ljubček, šposo (^ it. sposo 'ženin'), fra-jar (^ nem. Freier 'snubač'),prijatelj,pajdaš (^ madž.pajtas 'tovariš, pajdaš') in [njen] stari. Druga narečja za oba pomena uporabljajo en sam leksem, ki je lahko v drugem pomenu sobesedilno pojasnjen s prilastkom njen (npr. njen fant, njen pob). Kot pri leksemu fant tudi pri leksemu dekle nista jasno ločena pomena 'dorasla mlada neporočena ženska' in 'ženska oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do fanta'. Za pomen 'dekle, nevesta' v istrskem narečju uporabljajo prevzeti leksem maroža, v nadiškem pa moroza, drugod pa še ljuba, ljubica, šocka, šoca, dinarica, nevesta in (ta) mlada. Zanimiv je tudi leksem lopa (sln. *hlapa < *xolpa, femina-tiv k *xolp^ 'sluga, suženj, fant' (^ *xolpbcb > sln. hlapec); z izpadom vzglasne-ga h- in razvojem a > o ob l, m, n (Furlan v SLA 1.1: 240; Furlan 2013: 151-152)) kot drugi leksem v vseh točkah rezijanskega narečja. Druga narečja za oba pomena uporabljajo en sam leksem, ki je lahko v drugem pomenu sobesedilno pojasnjen s prilastkom njegova, npr. njegova dekle, njegova punca, njegovo dekle ipd. Izkazalo se je, da je leksika v slovenskih narečjih še bolj raznolika, kot to kaže gradivo za SLA; za 'fanta' in 'dekle' najdemo po narečjih in govorih še več različnih izrazov. Avtoričino lastno raziskovanje in zbiranje na terenu (v letih 20092013) je prineslo nekaj dodatnih poimenovanj, kot so fantina (kraško narečje), fantin (poljansko narečje), deček (poljansko in prekmursko narečje), fante (gorenjsko narečje),pobec (posavsko narečje) v pomenu 'fant' ali npr. debiče (kozjansko--bizeljsko narečje) v pomenu 'dekle', kar kaže na potrebo po nadaljnjem zbiranju gradiva tako po vaseh kot tudi v mestih in potrjuje zgoraj napisano (gl. razdelek 2.1). Prav tako najdemo veliko zanimivih izrazov v raznih narečnih slovarjih, npr. leksem poberin 'majhen deček' v slovarju nadiškega narečja (Špehonja 2012a: 189; 2012b: 200, 272, 338; prim. Furlan 2013: 163-164). 5 besedje za kmečko hišo in njene dele (za sla 2) Tu je predstavljeno tudi gradivo, zbrano za 2. zvezek SLA, ki bo izšel leta 2015 in bo vseboval leksiko iz pomenskega polja '(kmečka) hiša'. Izbrana so najbolj osnovna poimenovanja, in sicer za 'hišo' in njene osnovne dele: 'okno', 'vrata' in/ ali 'duri', za katere bi predvidevali nižjo stopnjo prevzemanja, in 'stopnice', pri katerih bi že zaradi tega, ker so kmečke hiše običajno pritlične stavbe in niso imele (zunanjih) stopnic (t. i. stopnišča), predvidevali, da bo izposojenk več. 5.1 Odgovori na vprašanje 'okno' (V145, SLA 2/10) so za celotno slovensko jezikovno področje zelo enotni; leksem okno (< *okhno) se po narečjih razlikuje le v oblikah oz. končnicah (bodisi ohranja srednji spol bodisi se je maskuliniziral ali feminiziral).23 V terskem narečju uporabljajo leksem bukon oz. balkon (^ furl. balcon 'okno'). Kot drugi leksem so zapisane besede lina (^ srvnem. line 'okno z rešetko' v T265 Gorenji Vrh pri Dobrniču), kukrle (^ prim. avstr. nem. Guckerl 'lina' (Österreichisches Wörterbuch 2012) ^ bav. nem. kucken 'gledati' v T270 Podhosta), oblok (^ psl. *oblQkt> (> madž. ablak 'okno') v T404 Gornji Senik - Felsoszölnök) in okenca z opombo »majhna odprtina v steni, lina« (v T415 Radvanje - Rothwein). 5.2 Precej enotna in v celoti neprevzeta so tudi poimenovanja za vrata (V134, SLA 2/4). Najpogostejši in v vseh narečjih razširjen je leksem vrata (< *vorta, kolektiv od *vorto) s pogosto feminizirano obliko vrate. Drugi najpogostejši leksem za vrata je duri/dure/dura (< *duri, *durq, *dura < psl. *dvbrb, mn. *dvbri 'vrata'; sln. duri je verjetno nastalo iz douri, to pa po premetu iz dveri). Na vzhodu prevladuje leksem dveri oz. dvera (< psl. *dvbrb, mn. *dvbri 'vrata'). 5.3 Pri besedju za 'stopnice' (V133; SLA 2/30) je najpogostejši in v vseh narečjih razširjen germanizem štenge z manj razširjeno različico brez sekundarnega nosnika štege (^ srvnem. stege, stiege 'stopnice' (> nem. Stiege 'stopnice')). Na zahodu najdemo romanizme škale (^ it. scale (mn.) 'stopnice'), škaline in ščale (^ furl. scjale (ed.)), ščaline, na vzhodu pa stolbe (narečno stube < *st^lba 'stopnice'). Drugi leksemi zavzemajo manjše areale, npr. štegne, štegle ali štengle (^ nem. Stiegl < srvnem. stigele) ali pa se pojavljajo posamično, npr. štapne ali štape (^ stvnem. sta-fe, stapf, stapfo 'stopinja' k zah. germ. *stap-ia- 'stopiti'; Bezlaj IV: 104). Leksem stopnice iz knjižnega jezika (Pleteršnik 1894-1895 z oznako novoknjižno) je zelo redek: najdemo ga samo v 8 točkah (od 417), vedno kot dvojnico ob leksemu štenge. Preglednica 5: Prostorska razporeditev leksemov za pomen 'stopnice' (po narečnih skupinah) Narečna skupina koroška primorska rovtarska gorenjska dolenjska štajerska panonska štenge 29 66 37 32 74 65 15 štengle 1 2 - - - - - štege 22 2 1 - - 3 12 štegne - 2 - - - - - štegle - 4 - - - - - škale - 23 - - - - - škaline - 2 - - - - - ščale - 4 - - - - - stolbe - - - - - - 19 stopnice - - - - 3 4 - štirja 3 - - - - - - štapne - - - 2 - - - 23 V kraškem, istrskem, notranjskem, horjulskem, selškem, gorenjskem in srednjesavinjskem narečju najdemo oblike s protetičnim v, v rožanskem narečju pa s protetičnim h < g. -—I . ^^ Karta 3: stopnice - prevzem Številka vprašanja: SLA V133 Avtorica: Tjaša Jakop © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Inštitut za antropološke in prostorske študije, 2011 ®3C6 •257, •3C 17' •307 , •277 I ^259 •272 •271 •293 ^296 I -li I •28 •28 Legenda O neprevzeta beseda germanizem O 2 germanlzma □ romanlzem (it.) □ romanlzem (furl.) B 2 romanizma ^ nejasno / ni odgovora - ni zapisa Vir kartografske podlage: pregledne karte Geodetskega zavoda RS, Geodetske uprave RS, Geodetskega inštituta Slovenij e Prevladujejo izpeljanke s prevzeto besedotvorno podstavo, in sicer germaniz-mi (štenge, štege, štegne), ki predstavljajo več kot 86 % besedja, precej manj je romanizmov, in sicer pribl. 6 % (škale ipd. v primorskih narečjih), prav tolikšen (pribl. 6 %) je delež neprevzetih besed (stopnice in stolbe). Manj pogosti leksemi so štegle, ščale, štirja, štapne in škaline, enkratnice pa so štape, štapnice, štolge, štenžice, štegnice, ščaline in stop. Na karti 3 (SLA V133 stopnice) vidimo, da germanizmi prevladujejo na celotnem slovenskem jezikovnem področju; izjema je skrajni severovzhod (prekmursko narečje) z neprevzetim leksemom stolbe (s sekundarnim m pred b v T403 in T405) ter skrajni zahod (tersko narečje) in jugozahod (istrsko narečje) z romanizmom škale oz. ščale. 5.4 Narečno gradivo za pomen 'hiša' (V129A, SLA 2/2) je dokaj enotno, veliko bolj raznolika pa so poimenovanja za pomen 'slaba hiša' (V129B, SLA 2/3), kjer najdemo preko 80 različnih leksemov.24 Za hišo v nevtralnem pomenu je najpogostejši in v vseh narečjih razširjen leksem hiša (< *(xyš)-a ^ stvnem. hüs [hflš] 'hiša'), predvsem v panonskih narečjih pa leksem hiža (< *(xyž)-a ^ stvnem. hüs- [hnž-] 'hiša').25 Drugi najpogostejši leksem za hišo je hram (< *xormh 'šotor, zgradba, hiša'). Drugi leksemi so redkejši in se pojavljajo zgolj posamično, npr. manjšalnice (hišica, hižička) ali besedne zveze (zidana hiša/hiža, zidana hramba), ki poimenujejo hišo iz kamna oz. opeke. 5.5 Poimenovanja za slabo hišo spadajo med tabuizirane besede,26 ki so kulturno oz. socialno določene in imajo (zlasti v narečjih) več različnih poimenovanj in besedotvornih različic, saj je (bila) njihova raba omejena - bodisi zaradi okolice bodisi zaradi govorcev samih (t. i. samocenzura): mnogi informatorji namreč niso želeli negativno poimenovati hiše oz. bivališča. Narečna poimenovanja za slabo hišo so zato zelo raznolika, vendar pa je med njimi veliko enkratnic, zato takšno gradivo v arealnem smislu ni povedno. 5.6 Na podobno težavo naletimo pri drugih tabuiziranih poimenovanjih. Čeprav je npr. Jakob Rigler leta 1961 pri popravljanju in dopolnitvi Ramovševe vprašalni-ce iz leta 1934 vprašanje V069 (spolovilo) izpustil in odgovorov v točkah, ki so 24 Ti leksemi so: hišica, hiška, hištrna, stara hiša, (ena) uboga hiša, (ena) grda hiša, (ena) mala hiša, majhna hiša, podrta hiša, revna hiša, lesena hiša, hiša malo vredna, hižička, cimprana hiža, slaba hiža; bajta, bajtica, borna bajta; kajža in kajša, kajžica, kajšla in kajšel; koča, kočur, kočura, kočarija, stara koča, cimprana koča, butana koča, tolčena koča; kuča, slaba kuča, stara kuča, kučica; baraka, barakica; blatnjača; cimper, cimprača, cimpranjača, cimprana hramba, lopa, kalupa ali karlupa, koliba, kojota, klučanja, kopanja, tolčenica, zidina, zidanica, huta, havsarica, avženga, paštuba, folovž, tetoja, kazon, podrtija ali razdrtija itd. 25 Po Bichlmeier (2010: 175-178): hiša ^ stvnem. im./tož. *hüs 'hiša' < got. (gud-)hüs '(božja) hiša (tempelj)', hiža ^ stvnem. rod. hüses 'hiše' < got. *husis (rod. ed.). 26 Kot tabuizirane največkrat nastopijo besede, povezane s spolnostjo, besede, ki opisujejo določene dele telesa (povezane s spolnostjo) in njihove funkcije, telesne izločke (tj. znoj, smrkelj, urin, fekalije, sperma, menstrualna kri itd.) ali slabšalne besede (negativna poimenovanja, zmerljivke, zbadljivke) ter kletvice. bile zapisane pozneje (tj. po letu 1961), večinoma ni, so narečna poimenovanja za moške in ženske spolne organe kljub nepopolnosti gradiva (redkejše mreže točk oz. krajev) izredno raznolika. Za pomen 'penis' najdemo v gradivu za SLA 41, za pomen 'vulva/vagina' pa 35 različnih leksemov; 10 leksemov ustreza splošnemu poimenovanju za spolovilo 'spolovilo, genitalije'. Nekaj poimenovanj je splošnoslo-venskih, tj. razširjenih po celotnem slovenskem jezikovnem prostoru (npr. kurec, klinec, lulek 'penis'; pizda, finka 'vulva/vagina'), medtem ko so druga poimenovanja bolj omejena na posamezna področja oz. govore; med temi je veliko enkratnic: kar 28 (od 41) za moško in 18 (od 35) za žensko spolovilo. (Jakop 2012: 37-55) 6 POVZETEK Članek podaja pregled izbranih narečnih besed iz semantičnega polja 'človek' (be-sedje, vključeno v SLA 1) in iz semantičnega polja '(kmečka) hiša', ki bo predstavljeno v SLA 2. Bogastvo leksemov v slovenskih narečjih je rezultat zgodovinskih in geografskih dejavnikov, pa tudi vplivov sosednjih jezikov, tako sorodnih slovanskih (hrvaščina) in drugih indoevropskih (italijanščina, furlanščina, nemščina) kot nesorodnih (madžarščina). Za posamezna poimenovanja imamo tako lahko več različnih leksemov in tudi delež prevzetih besed niha (ne glede na pomensko polje). Poimenovanja za dele telesa so precej enotna, vendar pa nekatera (npr. 'ustnica') kljub predpostavljeni nizki stopnji dovzetnosti za prevzemanje izkazujejo višjo stopnjo izposoje (preko 50 % izposojenk). Tudi poimenovanja za bližnje sorodnike (kot so starši, oče, mati, brat, sestra) so bolj enotna kot npr. poimenovanja za bolj daljne sorodnike (npr. bratranec, sestrična), medtem ko v besedju za pomen 'fant' prevladujejo prevzeta poimenovanja (pribl. 95 %). Izbor leksemov iz semantičnega polja '(kmečka) hiša' kaže različne stopnje variabilnosti leksemov: od najbolj enotnih (npr. okno, vrata) do bolj raznolikih (npr. stopnice, kjer prevladujejo germanizmi, ki predstavljajo več kot 86 % besedja). Najbolj raznolika so poimenovanja za slabo (oz. majhno) hišo, kjer je bogastvo leksemov (tudi) posledica tabuizacije. Zavedati se je treba, da v še tako gosti mreži krajev zbrano in skrbno obdelano gradivo ne odraža dejanskega stanja v narečjih in govorih, temveč je le približek. Enako velja za razmerje med prevzetimi in neprevzetimi besedami. Karte, ki kažejo izvor besed oz. njihovo prevzemanje, tako lahko zgolj nakazujejo obrise arealov prevzemanja v slovenskem jezikovnem prostoru. Viri in literatura Bichlmeier 2010 = Harald Bichlmeier; Roma - Namenkundlich-sprachhistorische Anmerkungen zu einem allgemein bekannten Ortsnamen (Mit einem Exkurs zu Fragen der Chronologie von Lehnwortbeziehungen benachbarter Sprachen am Beispiel von nhd. Haus und seinen Vorformen), Das Altertum 55 (2010), 175-202. ESSJ I-V = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I-V, avtorji gesel France Bezlaj -Marko Snoj - Metka Furlan, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) - Mladinska knjiga (zal.), 1976-2007. Furlan 2013 = Metka Furlan, Novi etimološki slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013. Haspelmath - Tadmor 2009 = Martin Haspelmath - Uri Tadmor, The Loanword Typology Project and the World Loanword Database, v: Loanwords in the World's Languages: A Comparative Handbook, ur. Martin Haspelmath - Uri Tadmor, Berlin: De Gruyter Mouton, 2009, 1-34. Jakop 2006 = Tjaša Jakop, Nouns in pairs in Slovene dialects, v: The Fifth International Conference Formal Approaches to South Slavic and Balkan Languages: Proceedings, ur. Svetla Koeva -Mila Dimitrova-Vulčanova, Sofija, 2006, 194-198. Jakop 2007 = Tjaša Jakop, Besedje za bratranca in sestrično v slovenskih narečjih (po gradivu za SLA), Jezikoslovni zapiski 13 (2007), št. 1-2 = Merkujev zbornik, 189-194 + 2 pril. Jakop 2008 = Tjaša Jakop, Dvojina v slovenskih narečjih, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008 (Linguistica et philologica 21). Jakop 2009 = Tjaša Jakop, The influence of the grammatical category of number on neuter nouns in Slovenian dialects, Dialectologia et Geolinguistica 17 (2009), 12-31. Jakop 2011 = Tjaša Jakop, The variety and richness of words for relatives in Slovene, v: Language Variation - European perspectives III: selected papers from the 5th International Conference on Language Variation in Europe (ICLaVE 5), Copenhagen, June 2009, ur. Frans Gregersen itd., Amsterdam - Philadelphia: John Benjamins, 2011 (Studies in Language Variation 7), 227-238. Jakop 2012 = Tjaša Jakop, Izrazi za spolovila v gradivu za Slovenski lingvistični atlas in pri Ivanu Koštialu, Jezikoslovni zapiski 18 (2012), št. 2, 37-55. Jakop 2013 = Tjaša Jakop, Zamejska narečja v Slovenskem lingvističnem atlasu (SLA), Glasnik Slovenskega etnografskega društva 53 (2013), št. 3, 4. Kenda-Jež 1996 = Karmen Kenda-Jež, Uvodna pojasnila, v: Tine Logar, Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ur. Karmen Kenda-Jež, Ljubljana: ZRC SAZU - Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 1996, VII-XVIII. Kenda-Jež 2002 = Karmen Kenda-Jež, Model idealnega govorca v slovenskih dialektoloških raziskavah, v: Med dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika: ob življenjskem in strokovnem jubileju prof. dr. Martine Orožen, ur. Marko Jesenšek - Bernard Rajh - Zinka Zorko, Maribor: Slavistično društvo, 2002 (Zora 18), 150-165. Kenda-Jež 2011 = Karmen Kenda-Jež, Fonetična transkripcija, v: SLA 1.1, 27-30. Logar — Rigler 1990 = Tine Logar - Jakob Rigler, Karta slovenskih narečij, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990 (zemljevid). Österreichisches Wörterbuch 2012 = Österreichisches Wörterbuch, Wien: Österreichischer Bundesverlag, 422012. Pirona 2001 = Giulio Pirona, Il nuovo Pirona: vocabolario friulano, Udine: Societa filologica friulana, 2001. Pleteršnik 2006 = Maks Pleteršnik. Slovensko-nemški slovar I-II (CR-ROM), ur. Metka Furlan, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 22006 (11894-1895). Ramovš 1924 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika 2: konzonantizem, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1924 (Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani, Dela I/2). Skok 1971-1973 = Petar Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I-III, Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, 1971-1973. SLA 1.1 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 1: atlas, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi). SLA 1.2 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 2: komentarji, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi). Snoj 2009 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Modrijan, 22009. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU - Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 1995. Striedter-Temps 1963 = Hildegard Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Slovenischen, Berlin: Osteuropa-Institut - Wiesbaden: Otto Harrassowitz, 1963 (Veröffentlichungen der Abteilung für Slavische Sprachen und Literaturen des Osteuropa-Instituts (Slavisches Seminar) an der Freien Universität Berlin 27). Šekli 2011 = Matej Šekli, Neprevzeto besedje za sorodstvo v slovenščini z vidika zgodovinskega besedjeslovja, v: Družina v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: 47. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj, ur. Vera Smole, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2011, 21-28. Šekli 2013 = Matej Šekli, Metodologija določanja plasti mlajših romanizmov v slovenščini, Jezikoslovni zapiski 19 (2013), št. 2 = Dialektološki razgledi, 291-315. Špehonja 2012a = Nino Špehonja [= Specogna], Besednjak nediško-taljansko, b. kr., 2012. Špehonja 2012b = Nino Špehonja [= Specogna], Vocabolario italiano-nediško, b. kr., 2012. Thesaurus 2 = Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten 2: C-dn, ur. Stanislaus Hafner -Erich Prunč, Wien: Österreichische Akademie der Wissenschaften, 1987. WBÖ 4 = Wörterbuch der bairischen Mundarten in Österreich 4, ur. Eberhard Kranzmayer idr., Wien: Österreichische Akademie der Wissenschaften, 1991. Weiss - Kenda-Jež 2014 = Peter Weiss - Karmen Kenda-Jež, Sistem SLOnar: povedne oznake slovenskih narečnih različkov (od narečne skupine do idiolekta), Jezikoslovni zapiski 20 (2014), št. 1, 145-173. Summary Lexical (Non-)Borrowing in Slovenian Dialects (Using Material for the Slovenian Linguistic Atlas) This article presents selected dialect vocabulary from the semantic field 'man'; specifically, 'the human body' (vocabulary included in Slovenski lingvistični atlas [Slovenian Linguistic Atlas, SLA] 1) and 'kinship', and from the semantic field '(farm)house' (the Slovenian farmhouse, architectural elements, and interior furnishings), which will be published in SLA 2). The wealth and variety of the lexemes is a result of the exceptional diversity of Slovenian dialects, which arose due to historical and geographical circumstances, as well as the influence of neighboring languages. The degree of borrowing from neighboring languages varies from one designation to another; German borrowings predominate and, especially in the west, also Romance borrowings. The vocabulary for parts of the body is quite uniform, but some lexemes (e.g. ustnica 'lip'), despite the assumption of a low level of borrowing, show a greater degree of loan words (over 50%). Vocabulary for close relatives (such as starši, oče, mati, brat, sestra 'parents', 'father', 'mother', 'brother', 'sister') is also more uniform than that denoting more distant relatives (e.g. bratranec, sestrična 'cousin'), while vocabulary for 'fant ('boy') shows a predominance of loan words (approx. 95%). Lexemes from the semantic field '(farm)house' range from most uniform (for e.g. okno 'window', vrata 'doors') to more diverse (e.g. 'stairs', with 86% Germanic lexemes) and most diverse (e.g. for slaba (oz. majhna) hiša 'poor (or small) house', where the variety of lexemes (also) appears as a result of tabooisation. One should be aware that even the material collected within the very dense network of data-points only approximates to the situation prevailing in the dialects. The same applies to the proportion between borrowed and non-borrowed words. Maps showing the origin of the words or their borrowing can therefore only suggest the contours of areals of borrowing within Slovenian linguistic territory. Priloga: V013 'ustnica' ■ V627 'bratranec' ■ V133 'stopnice' T001 točka iz SLA (SLA 1.1: 12-14) iKzBrdlAj zapis v sistemu SLOnar (Weiss - Kenda-Jež 2014; gl. http://tinyurl.com/SLOnar) V013 uvaja odgovor po vprašalnici za SLA (Benedik 1999) ■ loči odgovore na različna vprašanja ; loči gradivo iz različnih zapisov (različnih zapisovalcev) za SLA , loči sopomenke iz istega zapisa za SLA / ni zapisa - ni odgovora (v T406) X ni poimenovanja (!) nezanesljiv zapis (in opozorilo na zanesljivost prepisa) * tik pred narečnim zapisom: zastarelo šteigže, (steigye) v okroglih oklepajih je za vejico pri Logarju zapisan drugi leksem, morda redkejša oblika od prve [na] žndblex v oglatih oklepajih je zapisan tisti del odgovora na vprašanje, ki ni (bil) upoštevan pri analizi in kartiranju gradiva T001 = iKzBrdlAj: V013 ustnce ■ V627 bratränc ■ V133 štiie T002 = iKzBorlAj: V013 ustnce ■ V627 bratränc ■ V133 štije, štenge T003 = iKzBlalAj: V013 ustncä ■ V627 / ■ V133 štie T004 = iKzBiZlAj: V013 ustnca ■ V627 sastričsn ■ V133 štisnža T005 = iKzUkvIIj: V013 žnablca ■ V627 kusen ■ V133 štisnže T006 = iKzPodlAj: V013 žnabl? ■ V627 bratränc ■ V133 štiie T007 = iKzRiVlAj: V013 žnabfi ■ V627 bratränc ■ V133 štiie T008 = iKzRat: V013 žnable ■ V627 bratranc ■ V133 štengle T009 = ±Kz#kKGo: V013 žnabu; ustsnca ■ V627 bratränc; brätranc ■ V133 šteggle; štengle T010 = iKrMaZlAj: V013 /; muilca ■ V627 /; bEatEämc ■ V133 štiije; štiisghe, štiisgge T011 = iKrLočlAj: V013 ustncä ■ V627 bratränc ■ V133 štiie T012 = iKrPodlAj: V013 žnabu; žnabla ■ V627 bratränc; bratränc ■ V133 šteie; šteje T013 = iKrKoslAj: V013 žnabu ■ V627 bratränc ■ V133 št^^je T014 = iKrTehlAj: V013 / ■ V627 / ■ V133 šteije T015 = iKrBrelAj: V013 žnable ■ V627 bratränc ■ V133 štine T016 = iKrSvelAj: V013 žnabu ■ V627 bratränc ■ V133 štine T017 = iKrHodlAj: V013 žnabu ■ V627 bratranc ■ V133 šteie T018 = iKrČahlAj: V013 žnäblä ■ V627 bratranc ■ V133 štene T019 = iKrSPllAj: V013 žnabu ■ V627 bratränc ■ V133 štine T020 = iKrZablAj: V013 /; žna:bwa ■ V627 /; bEatEä:nc ■ V133 šte:nje; šte:nye T021 = iKrŽrelAj: V013 / ■ V627 / ■ V133 šteije T022 = iKrPoklAj: V013 žnaibua ■ V627 bEatEämc ■ V133 šteine T023 = iKrRadlAj: V013 žna:bla ■ V627 braträ:nc ■ V133 šte:jnhe T024 = iKrSellAj: V013 žnabu ■ V627 bratränc ■ V133 štenži T025 = iKrKamlAj: V013 žnaibua ■ V627 bEat'Eanc ■ V133 šteijhe T026 = iKrTinlAj: V013 žnäbla ■ V627 bratränc ■ V133 šteie T027 = iKrŠkolAj: V013 üstnce, [na] žnablex ■ V627 bratränc ■ V133 šfinhe T028 = iKrŽiVlAj: V013 žnable ■ V627 bratränc ■ V133 štighe T029 = iKoObilAj: V013 žnaibu ■ V627 brsträinc ■ V133 štenži T030 = iKoBellAj: V013 žnä:bu ■ V627 braträinc ■ V133 šte:nye T031 = iKoLeplAj: V013 žna:ble ■ V627 bEatEä:nc ■ V133 šte:nye T032 = iKpDjelAj: V013 / ■ V627 bratrSnc ■ V133 štirja T033 = iKpKnelAj: V013 päpsr; päpsr; šn9:bla ■ V627 bratrönc; bratrönc; bratrö:nc ■ V133 štiria; štirja; / T034 = iKpGrelAj: V013 žnaible ■ V627 bEätEainc ■ V133 štierja T035 = iKpPodlAj: V013 paipsr, žnaible; žnaibla ■ V627 bratramc; braträmc ■ V133 štemje T036 = iKpRinlAj: V013 žnobua ■ V627 bratrSnc ■ V133 štisia T037 = iKpGlolAj: V013 žnobua ■ V627 bratronc ■ V133 štiie T038 = iKpViVlAj: V013 žnobua ■ V627 bratronc ■ V133 štisia T039 = iKpBellAj: V013 žnSble ■ V627 bratronc ■ V133 štigge T040 = iKpŠen: V013 žnobua ■ V627 bratronc ■ V133 šfigge T041 = iKpLib: V013 žnoble ■ V627 bratronc ■ V133 štiie T042 = iKmKop: V013 žnable, štrflle ■ V627 bratranc ■ V133 štenge T043 = iKmČrK: V013 žnable; žnabla, žnable ■ V627 bratranc; bratranc ■ V133 šfigge; šfigge T044 = iKmRaK: V013 žnable ■ V627 bratranc ■ V133 štenge T045 = iKmDoD: V013 žnabla, *žnabua ■ V627 bratranac ■ V133 štigge T046 = iKmPam: V013 žnable ■ V627 bratranc ■ V133 šfigge T047 = iKmBrd: V013 žnabla ■ V627 bratranc ■ V133 šfigge T048 = iKmStr: V013 žnable ■ V627 bratranc ■ V133 šfigge T049 = iKsPer: V013 ž'na:bla; ž'no:ble ■ V627 brat'ranc; brat'ra:nc ■ V133 š'te:nge; š'te:ge T050 = iKsSPP: V013 žnobla; ž'no:ble ■ V627 bratronc; brat'ranc ■ V133 šfigge; š'ti:nge T051 = iKsVuz: V013 üstnca, žnoble ■ V627 bratronc ■ V133 štiage T052 = iKsRaD: V013 žnobli ■ V627 bratranc ■ V133 štiage, šteigge T053 = iKsRiP: V013 / ■ V627 bratronc ■ V133_/ T054 = iKsLoP: V013 žnobl ■ V627 / ■ V133 št^ge T055 = iKsZKa: V013 žnoble ■ V627 bratranc, sestric ■ V133 štiage T056 = iPrBilllj: V013 müzgalo; müzgalo, labra ■ V627 kužin; kužin ■ V133 štegle; štegle T057 = iPrNji[I]: V013 müzgalo; müzgalo ■ V627 kužin; kužin ■ V133 štihla; štihla T058 = iPrOso[I]: V013 müzgalo; müzgalo ■ V627 kužin; kužin ■ V133 štihla; štlyla T059 = iPrSol[I]: V013 müzgala; müzgala ■ V627 kužin; kužin ■ V133 štila, leitra; štila T060 = iPtBre[I]: V013 laibra ■ V627 / ■ V133 scaila T061 = iPtBar[I]: V013 lavren ■ V627 kužin ■ V133 scale T062 = iPtViš[I]: V013 labren ■ V627 kužin ■ V133 šCale T063 = iPtČer[I]: V013 šu:ba ■ V627 ku'žin ■ V133 ščal^:ne, scaile T064 = iPtBre: V013 šoba ■ V627 kužin ■ V133 štegyla T065 = iPtRob: V013 šoba ■ V627 kužin ■ V133 štenyle T066 = iPoLoM: V013 žnable ■ V627 bratranc ■ V133 šteinye, šteigge T067 = iPoTre: V013 žnabla, š"u9ba; šuoba ■ V627 bretranc; bretranc ■ V133 šteigye; šteigge, leitre T068 = iPoBov: V013 žnable ■ V627 bretranc ■ V133 leitre T069 = iPoKre: V013 šuobe, üstance ■ V627 kuž^n ■ V133 štegye T070 = iPoKob: V013 š"6ba ■ V627 bretranc ■ V133 šteigye T071 = iPoDre: V013 yuöpcä, üstnca; üstanca ■ V627 bratranc; bratranc ■ V133 šteigye; šteinye T072 = iPoZat: V013 yuopc ■ V627 bratranc ■ V133 šteinye, šteinže T073 = iPoČig: V013 üstanca ■ V627 bratranc ■ V133 šteigye T074 = iPšMar[I]: V013 š0:pca ■ V627 kuži:n ■ V133 šte:nye T075 = iPšMat[I]: V013 šoba ■ V627 kužin ■ V133 štenhe T076 = iPšLiv: V013 šoba; šoba ■ V627 kužin; / ■ V133 štegye; štegye T077 = iPšDre[I]: V013 šoba ■ V627 kužin ■ V133 štenhe T078 = iPšPod[I]: V013 šobe ■ V627 kužin ■ V133 štegha T079 = iPšJer[I]: V013 šoba ■ V627 kužin ■ V133 štenhe T080 = iPšŠpe[I]: V013 š0:ba ■ V627 kužim ■ V133 šteijnha T081 = iPšOšn[I]: V013 šoba ■ V627 kužin ■ V133 štenhe T082 = iPbMir[I]: V013 'šo:be ■ V627 ku'ži:n ■ V133 š'ti:ayan T083 = iPbBrK: V013 šoba ■ V627 kužin ■ V133 štleyne T084 = iPbMed: V013 šoba ■ V627 kužin ■ V133 štleyne T085 = iPbKoz: V013 šoba ■ V627 kužin ■ V133 štlnya, štainya T086 = iPbKoj: V013 šoba ■ V627 kužin ■ V133 štagya T087 = iPbStellj: V013 'šuisbe ■ V627 ku'ži:n ■ V133 š'ta:jyne T088 = iPbOslIIj: V013 šflsba ■ V627 kužin ■ V133 stenys, stäinys T089 = iPk#bRoč: V013 üstnca ■ V627 bratränc ■ V133 stenyo T090 = iPk#bAvč: V013 üstnca; žnäbl'o; šoba ■ V627 brstränc; bratränc; bratränc ■ V133 stegyä, stegyo; stenya; stenye T091 = iPk#bKan: V013 šobo ■ V627 bratränc ■ V133 stenya T092 = iPk#bKaK: V013 šoba ■ V627 bratränc, kužin ■ V133 stegyä T093 = iPk#bDes: V013 üstne ■ V627 bratränc ■ V133 stsnyä T094 = iPk#bPod: V013 šuoba ■ V627 bratränc, kužin ■ V133 steigy T095 = iPklok: V013 süoba ■ V627 bratränc ■ V133 stenye T096 = iPkGrg: V013 sü=be ■ V627 bratränc ■ V133 Steiye T097 = iPkSol: V013 süoba; süsba; s®ba; süsba; 'šusba ■ V627 kužin; kužin; kužin; kužin; ku'ži:n ■ V133 stegys; stegys; stegye; stegys; š'te:jgy3 T098 = iPkTrn: V0l3 süobs' ■ V627' kužin, bratränc ■ V133 / T099 = iPkŠem: V013 sü°ba ■ V627 kužin ■ V133 steinye T100 = iPkŠeG: V013 süsba ■ V627 brstränc, kužin ■ V133 steiyns T101 = iPkSovIIj: V013 süsba ■ V627 kužin ■ V133 stisnys T102 = iPkMir: V013 süoba; süsbs; 'susba ■ V627 kužin; kužin; brat'ramc, ku'ži:n ■ V133 stieyne; stisyns; s'tisyns T103 = iPkRen: V013 süsba ■ V627 kužin, brstränc ■ V133 stisnys T104 = iPkBra: V013 s"5ba ■ V627 stäranc ■ V133 steigya T105 = iPkDobllj: V013 süspca ■ V627 kužin ■ V133 st^nge T106 = iPkOpS: V013 süopca ■ V627 kužin ■ V133 stiegys T107 = iPkKom: V013 süoba ■ V627 stsrnč, bratränc ■ V133 steigys T108 = iPkŠma: V013 žnäbla ■ V627 stsrsnč ■ V133 steinye T109 = iPkŠta: V013 s"5ba; üssnca; üstsnca, süoba, žnäbl'ie ■ V627 stärnC; stärsnC; stärnC, bratränc ■ V133 steinye; st'ienye; steigye T110 = iPkKop: V013 žnäble, üstnce ■ V627 stärneC ■ V133 steigye, skäle T111 = iPkMavIIj: V013 süspce ■ V627 stärnsC ■ V133 skäle T112 = iPkKrillj: V013 süobä; 'suobä ■ V627 stärsnC; s'tsrsnC ■ T113 = iPkProlIj: V013 'susba ■ V627 s'ts:rnsč ■ V133 skäle T114 = iPi#rBol[I]: V013 t'rusbsc ■ V627 s'tsrnsc ■ V133 s'kaile T115 = iPi#rPla: V013 suöbsc ■ V627 stsrnic ■ V133 skäle T116 = iPi#rOsp: V013 tröbsc ■ V627 stärnec ■ V133 skäle T117 = iPi#rPre: V013 trüobsc; žnäbel ■ V627 stsrnic; stsrnec ■ T118 = iPi#rDek: V013 süobsc; süspca ■ V627 stsrnic; stsrnit' T119 = iPi#rKub: V013 trüspci, žnäble ■ V627 stsrnic ■ V133 skäle T120 = iPi#rPod: V013 trüobsc ■ V627 stärnic ■ V133 skäle T121 = iPi#šKor: V013 žnäbsl' ■ V627 zurmän ■ V133 skäle T122 = iPi#šKrk: V013 žnabia ■ V627 stsrnic ■ V133 skala T123 = iPi#šPom: V013 mužSn ■ V627 stsrnit' ■ V133 skäle T124 = iPi#šLop: V013 mužSn, tröbsc ■ V627 stsrnit' ■ V133 skale T125 = iPi#šTre: V013 tröbsc ■ V627 stsrnit' ■ V133 skale T126 = iPi#šSoč: V013 tröboc ■ V627 stsrnic ■ V133 skale T127 = iPi#šRak: V013 tröboc ■ V627 brätan, stärniC ■ V133 skäle T128 = iPnSkr: V013 süsba, üstnica ■ V627 stsrsnč, bratränc ■ V133 steinye T129 = iPnAjd: V013 üsnca, süoba, žnäbla; üstsnca ■ V627 stärnč; brstränc ■ V133 steinye; steinye T130 = iPnGab: V013 žnäbsl ■ V627 stärsnč ■ V133 steigye T131 = iPnVip: V013 žnäbla ■ V627 brätranc, stärnč ■ V133 steigye T132 = iPnŠtj: V013 žnäble, üstnca ■ V627 stsrnč ■ V133 steigye T133 = iPnPod: V013 žnäb^a; žnäble; üstsnce ■ V627 stärnč, bratränc; stärsnč; stsrnsč ■ V133 steigyxe; steinye; steinye ■ V133 skäle; s'kala ■ V133 skäle; stiinje ■ V133 skäle; skälä T134 = iPnDut: V013 žnabel ■ V627 stsrneč ■ V133 stainye T135 = iPnSež: V013 šfloba ■ V627 stsrnč ■ V133 šteigye T136 = iPnOpčlIj: V013 šušba; 'šusba ■ V627 strneč; s't3:rneč ■ V133 škala; š'ka:le T137 = iPnKol[I]: V013 šuoba; šflobe ■ V627 stsrenč; stsrsnč ■ V133 škale; škale T138 = iPnDra[I]: V013 trüsbec ■ V627 stšrnec ■ V133 škale, škaline T139 = iPnHrp: V013 ü'snce ■ V627 stšrnic ■ V133 škale T140 = iPnBuk: V013 žnabo ■ V627 stsrnč ■ V133 štei5ye T141 = iPnPla: V013 žnable ■ V627 stsrnsč ■ V133 štegge T142 = iPnRaz: V013 žnabsl, üstsnca ■ V627 brstranc ■ V133 štegya T143 = iPnSen: V013 žnabl ■ V627 stsrnič ■ V133 šteigy'e T144 = iPnMaV: V013 žnabu ■ V627 stsrnč ■ V133 štenye T145 = iPnSla: V013 žnabJa ■ V627 bratranc, stsrnč ■ V133 šteigye T146 = iPnKle: V013 žnabJu ■ V627 stsrneč ■ V133 štegye T147 = iPnKne: V013 žnabl ■ V627 stsrnsč ■ V133 štenye, štegyi3 T148 = iPnDKo: V013 žnabl; žnabsl; ž'na:ble ■ V627 stsrnič; stsrnsč; s't3:rneč ■ V133 štegy'e; štegye; š'te:gye T149 = iPnBar: V013 šuSbsc; šuSbsc ■ V627 stärnic; stärnic ■ V133 šteine; šteigie T150 = iPnTat: V013 šSbsc ■ V627 strneč ■ V133 šteinye T151 = iPnPre: V013 žnabl ■ V627 stärnic ■ V133 šteiie T152 = iPnHru: V013 šuSba, uüistsnce ■ V627 stärnic ■ V133 šteinye, šteinie T153 = iPnPod: V013 wüisto ■ V627 strnic ■ V133 štegge, šteinge T154 = iPnSab: V013 uüistu ■ V627 stsrnic ■ V133 šteinge T155 = iPnIBl: V013 žnabl; wsistnca; 'u:s3nca ■ V627 stärnč, bratranc; stšrneč; s't3:rn3č ■ V133 šteinye; štegye; š'telgye T156 = iPnJel: V013 'uistnica ■ V627 zer'mam ■ V133 ška'li:ne T157 = iPnPod: V013 üistsnca ■ V627 stärnic, bratranc ■ V133 šteinye T158 = iRt#bRut: V013 znable; z'na:bla ■ V627 bratranc; brat'ra:nc ■ V133 [pa] stenyax; šteinge, s'teinge T159 = iRt#bPod: V013 znabla; z'na:ble ■ V627 bratran; bratr'a:nc ■ V133 steigye; s'te:jnge T160 = iRt#bPor: V013 znabla ■ V627 bratranc ■ V133 šteinge T161 = iRtMoS: V013 šuSba; šuSba, üstnce ■ V627 bratranc; bratranc ■ V133 šteigye; šteiye T162 = iRtGrB: V013 üstnce ■ V627 bratranc ■ V133 šteigže, (šteigye) T163 = iRtČep: V013 üstnce ■ V627 bratranc ■ V133 / T164 = iRcGTr: V013 šü^ba ■ V627 bratranc ■ V133 šteigye T165 = iRcŠeb: V013 š"5ba ■ V627 bratranc ■ V133 šteinže T166 = iRcCer: V013 žnable, šuSbe; žnabla; 'šuoba, ž'na:ble ■ V627 bratranc; usak säiya; brat'ranc ■ V133 šteinže; šteigye, šteigže; š'tejnže, š'tejnye T167 = iRcSKa: V01'3 'šuobe,' 'ustnce ■ V627 brat'ranc[i] ■ V133 š'tejghe T168 = iRcLan: V013 šüoba ■ V627 usak säiya ■ V133 šte'inye T169 = iRcIdr: V013 šoba; žnable, šübe; šübe, üstsnce, žnable; šübe, žnable ■ V627 bratranc; bratränc; bratränc; bratränc ■ V133 šteigye; št3nye; šteigye; štenye T170 = iRčČVr: V013 žnabl; žnabl ■ V627 starnč; bratranc ■ V133 šteinye; šteigyxe T171 = iRčGod: V013 šoba ■ V627 bratranc ■ V133 štegyie T172 = iRčHot: V013 šoba ■ V627 bratranc ■ V133 šteinye T173 = iRhLog: V013 žnabl ■ V627 bratranc ■ V133 štegye T174 = iRhVrh: V013 šuoba ■ V627 bratranc ■ V133 štegye T175 = iRhMLi: V013 šoba ■ V627 bratranc ■ V133 šteigye T176 = iRhHor: V013 š6:ba, u:stnca ■ V627 brä:tranc ■ V133 šte:gge, štenye T177 = iRhPGr: V013 šoba ■ V627 bratranc ■ V133 štenge T178 = iRpDob: V013 üstnca ■ V627 bratranc, brätränc ■ V133 šteinye T179 = iRpLuč: V013 'ustnca ■ V627 bra:tranc ■ V133 šte:jnye T180 = iRpLes: V013 žnable ■ V627 bratranc ■ V133 štienye T181 = iRpGoV: V013 /; šuoba ■ V627 brä:tranc; brä:tranc ■ V133 steinye; šte:inye T182 = iRpBuV: V013 šuoba ■ V627 braitranc ■ V133 štejgge T183 = iRpJav: V013 š"5ba ■ V627 bratranc ■ V133 šteigye T184 = iRpGab: V013 šoba ■ V627 bratranc ■ V133 šteigge T185 = iRšPun: V013 žnabl, šoba ■ V627 bratranc ■ v133 štegge T186 = iRšŽab: V013 šoba ■ V627 bratranc ■ V133 štegye T187 = iRšZBi: V013 žnabl, šoba; šobe; žnabu, šobe; žnabla, žnabu, šobe ■ V627 bratranc; bratranc; bratranc; bratranc ■ V133 štegye; štegye; štegye; štenge T188 = iGsZSo: V013 žnabl; ž'na:ble, 'uistnce ■ V627 bratranc; b'raitranc ■ V133 štegye T189 = iGsZLo: V013 šoba, žnabl ■ V627 bratranc ■ V133 štenye T190 = iGsPod: V013 šoba ■ V627 bratranc ■ V133 štegye T191 = iGsŽel: V013 žnabl, šoba; üstsnce ■ V627 bratranc; bratranc ■ V133 štegye; štenge T192 = iGsDra: V013 šoba; š6:ba ■ V627 bratranc; bra:trenc ■ V133 štegye; šte:nye T193 = iGsSel: V013 šoba; šobe, ustnce ■ V627 bratranc; / ■ V133 štegye; štenge T194 = iGsPra: V013 šoba ■ V627 bratranc ■ V133 štenye T195 = iGgDov: V013 žnable ■ V627 bratranc ■ V133 štegge T196 = iGgSrV: V013 žnabl ■ V627 bratranc ■ V133 štape, (štene) T197 = iGgBoB: V013 usta, žnabsl ■ V627 bratranc ■ V133 štegge, štenže T198 = iGgZGo: V013 žnabu ■ V627 bratranc ■ V133 štenge T199 = iGgSJa: V013 žnabla, žnabu ■ V627 bratranc ■ V133 štenge T200 = iGgBre: V013 žnable ■ V627 bratranc ■ V133 štegge T201 = iGgRad: V013 üstsnce ■ V627 bratranc ■ V133 štegge; šte:gge T202 = iGgKro: V013 ustnca, žnabl; üstsnca; žna:bu ■ V627 bratranc; bratranc; bEa:tEanc ■ V133 štenge, štapne; štenge; šte:gge T203 = iGgLju: V013 žnabls ■ V627 bratranc ■ V133 stegge T204 = iGgLoS: V013 žnabu, vustsnca ■ V627 bratranc ■ V133 štenže T205 = iGgZJe: V013 žnabu ■ V627 bratranc ■ V133 štapne, štegge T206 = iGgBaš: V013 /; žnabu ■ V627 bratranc; bratranc ■ V133 štenge, *štenže; štenge T207 = iGgKok: V013 žnabu ■ V627 bratranc ■ V133 štenye T208 = iGgStr: V013 žnabu; žnabu, üstsnca; üstsnca ■ V627 bratranc; bratranc; bratranc ■ V133 štegye; štegge; štenge T209 = iGgPri: v013 žnabu ■ V627 bratranc ■ V133 štegge T210 = iGgŠen: V013 žnabu ■ V627 bratranc ■ V133 štegye T211 = iGgCeG: V013 žnabu; žnabu ■ V627 bratranc; bratranc ■ V133 štegye; štenye T212 = iGgVal: V013 žnabu, šoba ■ V627 bratranc ■ V133 štenge T213 = iGgSSe: V013 š6:be, žna:ble ■ V627 bra:tr3nc ■ V133 šte:nye, šte:gge T214 = iGgDob: V013 šoba, žnabu ■ V627 bratranc ■ V133 štenye T215 = iGgZGa: V013 žnabu ■ V627 bratranc ■ V133 štegge T216 = iGgČrK: V013 žnabu ■ V627 bratranc ■ V133 šteinye, štenye T217 = iGgTun: V013 žnabsl ■ V627 bratranc, braträn ■ V133 štegye T218 = iGgSrJ: V013 uistsnca, žnaibu ■ V627 braitranc ■ V133 šte:gye T219 = iGg#vDol: V013 üstnce, žnable ■ V627 bratranc ■ V133 šteigye T220 = iGg#vSte: V013 žnabu ■ V627 bratranc ■ V133 šteinye T221 = iGg#vOkr: V013 žnabl ■ V627 bratranc, bratranc ■ V133 šteigye T222 = iGg#vObr: V013 šoba ■ V627 bratranc ■ V133 šteigye T223 = iGg#vKra: V013 žnabu ■ V627 bratranc ■ V133 šteigye; š'te:gge T224 = iGg#vMor: V013 žnabu ■ V627 bratran ■ V133 šteigye T225 = iGg#vVač: V013 žnabla ■ V627 bratranc ■ V133 šteigge T226 = iGg#vČem: V013 žnable ■ V627 bratranc ■ V133 šteinge T227 = iGg#vIzl: V013 / ■ V627 bratranc, bratranc ■ V133 štegge T228 = iDdPle: V013 šoba ■ V627 bratranc ■ V133 šte'gye T229 = iDdVnG: V013 šoba; šoba, üstanca ■ V627 bratranc; / ■ V133 štenge; štegye, (stapn^ce) T230 = T231 = T232 T233 T234 = T235 = T236 = T237 = T238 = T239 = T240 T241 T242 T243 T244 T245 T246 T247 = T248 T249 T250 T251 T252 T253 T254 T255 T256 T257 = T258 T259 T260 T261 T262 T263 T264 T265 T266 T267 = T268 T269 T270 = T271 = T272 T273 T274 T275 T276 T277 T278 T279 DdBor: V013 žnabaJ ■ V627 brätranc ■ V133 štenge DdRkt: V013 žnabs; žnabel ■ V627 brätranc; bratranc ■ V133 šteinge; štenge DdRkk: V013 üstnca ■ V627 brätranc ■ V133 stegye DdBeg: V013 žnäbli, üstsnce ■ V627 brätranc ■ V133 štainge DdCer: V013 žnäbu; žnäbu; üstsnca; žnäbu, üstsnca; žnä:bu ■ V627 brätranc; brätranc; brätranc; brätranc; braträ:nc ■ V133 šteinye; šteigge; šteinge; šteinge; šte:inge DdLip: V013 žnäbu ■ V627 brätranc ■ V133 štäinge DdNoV: V013 žnäbu; žnä:bu ■ V627 brätranc (!); bra:tran3c ■ V133 štainge; štä:igge DdStT: V013 žnäbu ■ V627 ta mäl brat ■ v133 šteigye, steinšce (!) DdVrL: V013 žnäbu ■ V627 bratransc, bratransc ■ V133 šteinge DdIgq: V013 žnäbu ■ V627 brätransc, brätranc ■ V133 šteigge DdGro: V013 žnäb^l ■ V627 brätranc ■ V133 štSgge DdVRa: V013 žnäbil ■ V627 brätranc ■ V133 štienge DdRaš: V013 žnäbu ■ V627 brätranc ■ V133 šteinge DdPod: V013 žnäb^i ■ V627 brätranc ■ V133 štenge DdSGr: V013 žnäb^l; žnabu ■ V627 brätranc; bratransc ■ V133 štainge; štaigge DdSod: V013 žnäbl ■ V627 brätransc ■ Vl33 šteinge DdKoV: V013 žnäb^l, žnäbla ■ V627 brätransc ■ V133 šteingie DdRib: V013 /; žnäblu, žnäbu; üstsnca ■ V627 brätranc; brätranc; bratranc ■ V133 šteinge; šteinge; stopn^ce, štenge DdDoV: V013 žnäbl^ ■ V627 brätranc ■ V133 štainge DdRud: V013 üstsnce ■ V627 brätranc ■ V133 štenge DdStu: V013 žnäb^l ■ V627 brätranc ■ V133 štegge DdJan: V013 žnäb^l ■ V627 brätranc ■ V133 štegge DdŠmL: V013 /; žnä:bu ■ V627 /; braträmc ■ V133 š'tiegge; štienge DdGBr: V013 žnäbl ■ V627 brätranc ■ V133 št|egge DdSti: V013 žnäbli ■ V627 brätranc ■ V133 št^ngie DdMul: V013 žnäb^l ■ V627 bratränc ■ V133 štSnge DdZag: V013 žnäb^l ■ V627 brätranc, ta mäl brät ■ V133 štiegge DdAmb: V013 žnäb^l ■ V627 brätranc ■ V133 štienge, štiegge DdŽuž: V013 žnäb^l ■ V627 brätranc, ta mäl brät ■ V133 št^gge DdMLi: V013 žnäbl ■ V627 brätranc ■ V133 štiegge DdMaD: V013 / ■ V627 brätranc ■ V133 štSnge ^ Dd#vTih: V013 žnäb^l ■ V627 brätranc ■ V133 štenge Dd#vŠen: V013 žnäb^^; žnä:b^l ■ V627 brätranc; braträ:nc ■ V133 stapnic'e; štienge Dd#vMir: V013 žnäb^l ■ V627 brätranc ■ V133 štSgge Dd#vTre: V013 üstanca; žnäb^l, üstsnca ■ V627 brätranc; brätranc ■ V133 štienge; štSnge Dd#vGVr: V013 üstanca ■ V627 brätränc ■ V133 štiegge Dd#vDob: V013 žnäb^l ■ V627 brätranc ■ V133 štiegge Dd#vMok: V013 žnäb^l; üistanca ■ V627 brätranc; brätranc ■ V133 štienge; štenge Dd#vBrM: V013 žnäble ■ V627 bratränc ■ V133 štienge DdVaV: V013 žnä:b^l ■ V627 breträmc ■ V133 štienge DdPod: V013 žnä:b^l ■ V627 brä:tranc ■ V133 štienge DdUrS: V013 žnäb^l, üistanca ■ V627 brätranc ■ V133 štienge Dd#vKoV: V013 žnoibsl ■ V627 braträmc ■ V133 štienge Dd#vNoM: V013 üstanca ■ V627 brätranc ■ V133 / Dd#vSmV: V013 / ■ V627 brätranc ■ V133 štienge Dd#vGab: V013 žnä:bel; žnä:bel ■ V627 brä:tranc; brä:tranc ■ V133 šte:gge Dd#vZav: V013 žnä:b^l ■ V627 bräitranc ■ V133 štimge Dd#vSeŠ: V013 žnä:b^l ■ V627 bräitranc ■ V133 štinge DdKoK: V013 ž'na:ble ■ V627 brat'ramc ■ V133 š'tienge DkBPo: V013 šü^ba, žnäbu ■ V627 mäle brät, bratränc ■ V133 štenge, šteinge T280 = T281 = T282 = T283 = T284 = T285 = T286 = T287 = T288 = T289 = T290 = T291 = T292 = T293 = T294 = T295 = T296 = T297 = T298 = T299 = T300 = T301 = T302 = T303 = T304 = T305 = T306 = T307 = T308 = T309 = T310 = T311 = T312 = T313 = T314 = T315 = T316 = T317 = T318 = T319 = T320 = T321 = T322 = T323 = T324 = T325 = T326 = T327 = T328 = T329 = DkDra: V013 'ustsnca ■ V627 b'ratranc ■ V133 s'teigge DkOsi: V013 šflba ■ V627 bratranoc ■ V133 šteigge DkDel: V013 vüsnca; / ■ V627 bratranc; b'ratranc ■ V133 steige; š'te:nge DkBLo: V013 'va:šenca ■ V627 b'ratranc ■ V133 š'te:nge DjSBi: V013 vušnca ■ V627 bratranc ■ V133 štenge DjPre: V013 visnca ■ V627 bratranac ■ V133 štegge DjStT: V013 visnica ■ V627 bratranac ■ V133 štegye DjDob: V013 üstnice ■ V627 bratranc ■ V133 štegge DjDrV: V013 vüstnica ■ V627 bratransc ■ V133 štenge DjDra: V013 vüstnice ■ V627 bratranc ■ V133 štegge DjVin: V013 vüstnice ■ V627 brätransc ■ V133 štegge DjPre: V013 vüsnica; vüsnica ■ V627 brätransc; brätransc ■ V133 štegge; štegge DjAdl: V013 vüsnica ■ V627 bratransc ■ V133 šteigge DsVaV: V013 / ■ V627 bratranc ■ V133 šteigge DsPod: V013 / ■ V627 bratranc ■ V133 štenge DsGrP: V013 vüstnca ■ V627 bratranc ■ V133 štenge DsMet: V013 vüsnca ■ V627 bratranc ■ V133 šteigge Šp#zPlV: V013 žnabla, üstnca ■ V627 bratranc ■ V133 šteinge Šp#zDob: V013 ž'na:bli ■ V627 brat'ra:nc (!) ■ V133 š'te:nge Šp#kSyi: V013 ž'na:ble ■ V627 / ■ V133 š'tiegge Šp#zTur: V013 žnabla ■ V627 sestrečn, bratrenc ■ V133 šteinge, stüop Šp#kRad: V013 žnabl ■ V627 bratranc ■ V133 št^gge Šp#lLok: V013 žnabu ■ V627 bretranc ■ V133 šteinge Šp#lŽig: V013 žnabl ■ V627 bratranc ■ V133 šteigge Šp#kSev: V013 wüstnca; 'u:stnca ■ V627 bratranc, *st§rnč; brat'ra:nc ■ V133 šteinge; š'tienge Šp#kLož: V013 žnabla ■ V627 starnič ■ V133 šteinge Šp#kLeK: V013 žnabl ■ V627 stsrnč, bratranc ■ V133 štegge Šp#kDob: V013 'u:stnca ■ V627 brat'ra:nc ■ V133 š'te:gge Šp#kVDo: V013 'ču:ba ■ V627 b'räitranc ■ V133 štengä Šz#sSol: V013 ž'na:bJa ■ V627 brat'ramc ■ V133 š'te:gge ŠzLuč: V013 žnabla ■ V627 bratranc ■ V133 štegge ŠzLjS: V013 žnabu; žn'abJa (!) ■ V627 bratranc; bratranc ■ V133 štenge, stspnic'e; štenga ŠzGGr: V013 üstanca, žnable; žnabu ■ V627 /; bratranc ■ V133 štenge; šteigge ŠzMel: V013 ž'na:bl'a ■ V627 brat'ramc ■ V133 štegg'a ŠzSKr: V013 ž'na:bJa ■ V627 brat'rä:nc ■ V133 stap'nica, š'te:nga, š'ta:panca ŠzNiz: V013 žnabu ■ V627 bratranc ■ V133 štegge ŠzMoz: V013 žnabu; üstance; üstnca ■ V627 bratranc; bratranc; bratran ■ V133 štegge; štenge; stenge ŠsMot: V013 žnabl; žnabu; 'ustnca ■ V627 bratranc, bratran; bratran, bratranc; brat'ra:nc ■ V133 /; šteigge; stupnice, štegge ŠsŠen: V013 žnabu ■ V627 sestričn, bratranc ■ V133 štegge ŠsVra: V013 žnable ■ V627 bratranc, sestričn ■ V133 štegge ŠsGom: V013 žnabl ■ V627 sestrič ■ V133 štenge ŠsŠoš: V013 žnabla ■ V627 bratranc, sestrič ■ V133 štegge ŠsReP: V013 žnabl ■ V627 bratran, sestrič ■ V133 štegge ŠsČrn: V013 žnabl ■ V627 sestrgč ■ V133 štdgge ŠsLoŽ: V013 üstnca, žnabl ■ V627 bratranc ■ V133 štegge ŠsKas: V013 žnabla ■ V627 sestrič ■ V133 štenge ŠsVoj: V013 žnable; ž'na:ble ■ V627 sestrič; sest'ri:č ■ V133 štenge; š'te:nge ŠšSve: V013 žn"a°bl, oustnca ■ V627 brätranc, bratranc ■ V133 šteigge, šteigge ŠšPro: V013 žnabo ■ V627 sestrič ■ V133 šteinge ŠšŠej: V013 žnable ■ V627 sestrič, bratranc ■ V133 šteigge T330 = T331 = T332 = T333 T334 = T335 = T336 = T337 = T338 = T339 = T340 T341 T342 T343 T344 T345 T346 T347 = T348 T349 T350 T351 T352 T353 T354 T355 T356 T357 = T358 T359 T360 T361 T362 T363 T364 T365 T366 T367 = T368 T369 T370 = T371 = T372 T373 T374 T375 T376 T377 T378 T379 T380 ŠšŠer: V013 žnabl ■ V627 / ■ V133 šteigge ŠšSlC: V013 žnabli, üusnce ■ V627 bartranc ■ V133 šteigge ŠšŽus: V013 žnabl ■ V627 bartranc ■ V133 šteigge ŠšZad: V013 žnabli ■ V627 bratranc ■ V133 šteigge ŠšZib: V013 vusnica, žnabli ■ V627 bartranc ■ V133 šteinge, stopniice ŠšPol: V013 žnabli ■ V627 sestrič ■ V133 šteigge ŠšSPo: V013 žnabla ■ V627 bratranec ■ V133 šteigge ŠšRaV: V013 žnabl ■ V627 bratranc ■ V133 štaigge ŠšTla: V013 žnable ■ V627 bratič ■ V133 šteigge ŠšDoR: V013 žnabla ■ V627 bratič ■ V133 štegge, šteigge ŠbPod: V013 žnabla ■ V627 bratič ■ V133 štaigge ŠbPlS: V013 žnabli ■ V627 bratranc ■ V133 štaigge ŠbLop: V013 žnabJ ■ V627 starnič ■ V133 štenge ŠbPil: V013 / ■ V627 bratranec ■ V133 šteigge ŠbKoz: V013 žnabli ■ V627 / ■ V133 / ŠbBiS: V013 žnable; ž'na:ble ■ V627 stsrnič; s't3rneč ■ V133 štegge; š'te:nge ŠbZSu: V013 čSba ■ V627 bartranec, starnč ■ V133 šteigge ŠbPiš: V013 žnabl; žnable ■ V627 starnič; starnič ■ v133 šteigge; štenge ŠbSro: V013 'vü:stnce ■ V627 s'te:rnč ■ V133 štejnge ŠbKap: V013 'ču:ba ■ V627 s't3rnič ■ V133 š'te:nge ŠbŠen: V013 žnabl ■ V627 strnič ■ V133 štegge ŠbMos: V013 čüba, žnabla ■ V627 strnič ■ V133 šteigge ŠjVit: V013 žnable ■ V627 sestrič ■ V133 šteigge ŠjSko: V013 žnSble ■ V627 sestrič ■ V133 stäigge (!) ŠjŽič: V013 žnable ■ V627 sestrič ■ V133 stäigge ŠjKeb: V013 ž'no:bv ■ V627 sest'ri:č ■ V133 s'taigge ŠjZaf: V013 öustnca ■ V627 sestrič ■ V133 stäigge ŠjLob: V013 žnSbl ■ V627 bratranc, sestsrč ■ V133 šteige ŠjPiv: V013 žnable ■ V627 bratranec ■ V133 šteige, stöpsnce ŠjMiD: V013 žnabl; žnable ■ V627 bratranec; bratranec ■ V133 šteige, štdnge; šteinge ŠkLuč[A]: V013 ž'no:bl ■ V627 brat'ranc ■ V133 š'te:ige ŠkZSl: V013 'u:usnica ■ V627 brat'ra:nc ■ V133 š'te:igge ŠkZKu: V013 žnabl ■ V627 bratranec ■ V133 /; šteige, štäige MsŠeS: V013 žnabl ■ V627 bratranec ■ V133 šteige MsZVe: V013 ž'na:bl ■ V627 brat'ramec ■ V133 š'teige MsKre: V013 ž'na:ble ■ V627 bret'ra:nec ■ V133 š'te:jge MsSVo: V013 žnabl ■ V627 bratranec ■ V133 šteige MsNeg: V013 'čoba ■ V627 brat'ramec ■ V133 š'te:jge MsČre: V013 čSba ■ V627 bratranec ■ V133 šteignce MrBre: V013 'čo-ba ■ V627 brat'ra:nec ■ V133 š'te:ga MrSJu: V013 čfiba; čfiba; čfibe ■ V627 bratanec; bratanec; bratanec ■ V133 štega; štega, štenga; štenge MrVer: V013 'čuba ■ V627 bra'to:nec ■ V133 štenge MrKrL: V013 čfiba; čfiba ■ V627 bratranec; bratrSnec ■ MrBuč: V013 čfiba ■ V627 bratSnec ■ Vl33 štenge MrLju: V013 čfiba; 'čuba ■ V627 bratranec; brat'ro:nec ■ MrGib: V013 vüstnica ■ V627 bratSnec ■ V133 štenge MrSTo: V013 čflba ■ V627 bratranec ■ V133 štega, štegga MrMiO: V013 [spSdia] čuba ■ V627 bratranec ■ V133 štenge MrJur: V013 'čuba ■ V627 brat'ro:nec, bra'to:nec ■ V133 š'te:ga MrPod: V013 čoba ■ V627 bratranec ■ V133 štege MrCve: V013 'ču:ba ■ V627 / ■ Vl33 štenga ■ V133 štenge; štegge ■ V133 štenge; š'te:nge T381 = T382 T383 T384 T385 T386 T387 T388 T389 T390 T391 = T392 T393 T394 T395 T396 T397 T398 T399 T400 T401 = T402 T403 T404 T405 T406 T407 T408 T409 T410 = T411 T412 = T413 = T414 T415 T416 = T417 = MrOrm: V013 žnäble, čfiba; 'ču:ba ■ V627 bratranec; brat'rä:nec ■ V133 štegga; š'te:nge MrSrD: V013 č0ba, čuba ■ V627 bratanec ■ V133 štenge MrPGo: V013 'usncä, ž'nä:blä ■ V627 brat'rä:näc ■ V133 š'te:nge MhŽet: V013 ž'nä:bl ■ V627 brat'rä:näc ■ V133 š'te:nge MhPod: V013 üs(t)nce ■ V627 b'rätranec ■ V133 štSlge MhCir: V013 č0ba; čSba ■ V627 branec; bratränec ■ V133 štege; štenge MpCan: V013 'čoba ■ V627 bra'ta:nec ■ V133 s'tube MpGor: V013 lömpä; čoba ■ V627 brätänec, sestränec; bratränec ■ V133 stübe; stübe MpMar: V013 čSba ■ V627 bratränäc ■ V133 stübe MpStr: V013 lämpa ■ V627 bratränec ■ V133 stübe MpBel: V013 čoba ■ V627 bratränec ■ V133 stübe MpGom: V013 lämpa; lämpa; 'lämpa ■ V627 bratränec; bratränec, bratänec; brat'ra:nec ■ V133 stübe; stübe; s'tube MpNed: V013 lämpa ■ V627 bratänäc ■ V133 stübä MpVPo: V013 lämpa ■ V627 bratanec ■ V133 stübe MpGBi: V013 'čuba ■ V627 brat'ranec ■ V133 stübe MpHot: V013 vustnica, čobe, lämpe ■ V627 bratränec ■ V133 stübe MpVeč: V013 'čuoiba ■ V627 brat'rainec ■ V133 s'tuibe MpGra: V013 lämpe, lömpe ■ V627 bratränäc ■ V133 stübe MpGPe: V013 lämpe, čSbe ■ V627 bratränec ■ V133 stübe MpKri: V013 čSba ■ V627 bratränäc ■ V133 stübe MpKan: V013 [s'po:udna, z'go:urna] 'čoba ■ V627 brat'rä:nec ■ V133 s'tube MpŠal: V013 'čo:ba ■ V627 brat'ra:nec ■ V133 s'tu:be MpMar: V013 čSba ■ V627 bratränac ■ V133 stümba MpGSelMj: V013 čoba; 'čoba; 'čoiba; 'čoiba ■ V627 x; 'unokäteštve:r; brat'räinec; x ■ V133 stübe; stübe; s'tu:be; s'tu:be MpSlVlMj: V013 'läimpa ■ V627 m'lä:jši ■ V133 s'tumbe MpŽenlAj: V013 - ■ V627 - ■ V133 - MrBanlH*j: V013 'vu:stnca ■ V627 b'ra:tič, bra'to:nec ■ V133 š'teigge ŠsHuSlH*j: V013 'čouba ■ V627 b'ra:tič, b'rä:tič ■ V133 š'teigge ŠbDublH*j: V013 'vü:snica ■ V627 b'rä:tič ■ V133 š'te:gge DkČablH*j: V013 'u:stnica, 'šo:ba ■ V627 'ma:li b'ra:t ■ V133 š'te:gge DkRavlH*j: V013 'šoiba ■ V627 'maili b'rat, b'ra:tič ■ V133 š'te:jgge DkRGolH*j: V013 'šoipca ■ V627 b'ratič ■ V133 š'teinge Pi#šBrelH*j: V013 t'roiboc ■ V627 zer'mäin ■ V133 š'käIle MxŽetlAj: V013 / ■ V627 / ■ V133 š'teiige KsRadlAj: V013 / ■ V627 / ■ V133 š'teinge DkVas: V013 / ■ V627 / ■ V133 štenge DkNKo: V013 / ■ V627 / ■ V133 š'teinge