54 Effects of ten minute training between working hours on some locomotor abilities of employees Abstract The aim of the research was to find out what effect has 10-minute activity break during work on motoric abilities of employees. We made appropriate training that could improve mobility, strength and balance. The survey included 9 adults with average age of 43 ± 8.68 years, all having a sitting occupation. First we measured out all participants with locomotor tests to get assessment on the current locomotor abilities; after 6 weeks we repeated tests and then started with 6-weekly 10-minutne training. With the analysis of variance for repeated measures we were establishing the differences in average value among the experimental and control group. We established that a training programme has a positive effect on mobility of horizontal flexors of the right arm and flexors of the left shoulder and also on strength of the lower extremities. Based on results we could conclude that active break has positive effect on locomotor system of an employee. Key words: sedentary work, exercise on working place, loose muscles, rigid muscles. Klara Perušek, Maja Dolenc, Vedran Hadžić Učinki desetminutne vadbe med delovnim časom na nekatere gibalne sposobnosti zaposlenih Izvleček V raziskavi smo ugotavljali učinke desetminutne vadbe med delovnim časom na nekatere gibalne sposobnosti zaposle- nih. Zasnovali smo program vadbe, ki bi vplival na gibljivost, moč in ravnotežje. Pri raziskavi je sodelovalo 9 preizkušan- cev s povprečno starostjo 43 let ± 8,68 let, ki opravljajo sedeč poklic. Preizkušance smo najprej izmerili z gibalnimi testi, s čimer smo dobili informacije o začetnem stanju gibalnih sposobnostih, po 6 tednih smo teste ponovili in zatem začeli s 6 tedenskim programom omenjene desetminutne vadbe. Z analizo variance za ponovljene meritve smo ugotavljali, kakšne so razlike v povprečnih vrednostih izmerjenih testov med eksperimentalno in kontrolno skupino. Ugotovili smo, da ima vadbeni program pozitivne učinke na gibljivost hori- zontalnih upogibalk desne roke, upogibalk leve rame in na moč spodnjih okončin. Na podlagi rezultatov lahko sklepa- mo, da ima izvajanje gibalnih odmorov pozitiven učinek na gibalni sistem človeka. Ključne besede: sedeč poklic, vadba na delovnem mestu, oslabele mišice, zakrčene mišice. športna rekreacija 55 Uvod „ Živimo v času, ko vse več dela opravljamo v sedečem položaju. Raziskovalci so ugo- tovili, da ljudje, ki opravljajo sedeč poklic, presedijo v povprečju 9,5 ur na dan. Ta številka pa se s starostjo samo poveču- je. Ljudje nad 75 letom starosti presedijo povprečno kar 11 ur na dan ("Are you sit- ting", 2016). Zaradi večurnega sedenja se pojavljajo razna bolezenska stanja in med drugim tudi problem ''pozabljenih mišic''. Posledice takšnega stanja in neravnovesja mišične moči in gibljivosti so lahko boleči- ne v predelu hrbtenice (Dolenc, 2016). Vse negativne posledice večurnega sedenja vsekakor vplivajo na slabše počutje zapo- slenih na delovnem mestu, na kakovost in učinkovitost opravljanja poklicnega dela ter vse večje odsotnosti z dela zaradi kori- ščenja bolniškega dopusta. Sedeč način življenja skupaj s telesno neak- tivnostjo povečuje tveganje za razvoj šte- vilnih negativnih zdravstvenih stanj. Med njimi so največkrat kronične nenalezljive bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, rak dojke in debelega črevesja, sladkorna bole- zen tipa 2 itd. Prav tako se povečuje tvega- nje za nastanek osteoporoze, depresije in tesnobe. To je velik problem, saj se vedno več ljudi poslužuje neaktivnega življenjske- ga sloga (Lee idr., 2012). Posledice sedečega načina življenja se ka- žejo tudi na mišično skeletnem sistemu. K največjemu odstotku bolniškega dopusta med boleznimi prispevajo prav bolezni mi- šično kostnega in vezivnega tkiva (Bilban in Repar, 2009). Tudi Šarabon (2014) opozarja, da je bolečina v ledvenem delu hrbtenice najpogostejši mišično-kostni zdravstveni problem današnjega prebivalstva. Proble- matika bolečin v spodnjem delu hrbta je že precej raziskana, a se pogostost teh bo- lečin še kar ne zmanjšuje. Predvsem zaradi tega, ker so razlogi, ki privedejo do takšnih bolečin, zelo različni. Delovna mesta, ki med delom zahtevajo hkrati upogib in zasuk hrbtenice ter zviti položaj trupa, lahko poškodujejo hrbte- nico. Vse naštete gibe pa opazimo pri ve- čurnem sedenju. Najpogosteje pride do okvare medvretenčnih ploščic, predvsem v vratnem delu hrbtenice pri ljudeh, ki opravljajo sedeč poklic. Fizični delavci pa najpogosteje utrpijo obolenja lumbalnega dela hrbtenice (Bilban, 2006). Dolgotrajno sedenje vpliva na deformacijo hrbtenice, kar privede do nezadostne prehranjenosti medvretenčnih ploščic. Te se prehranjujejo z difuzijo, zato bi morali poskrbeti za kon- stantno menjavanje med raztezanjem in stiskanjem ploščic ter jim s tem priskrbeti prehrambne snovi. Zmanjša se tudi vzdr- žljivost hrbtnih mišic, kar vpliva na boleči- ne v ledvenem delu hrbtenice. Pri sedenju so mišice neprestano napete, da ohranjajo položaj telesa. Če tem mišicam ne nudimo priložnosti za počitek, se sčasoma utrudijo (Bilban in Repar, 2009). V preteklosti so bili deležni bolečin v spo- dnjem delu hrbta predvsem starejši ljudje, danes pa so te postale pogost pojav že pri odraslih, starih med 20 in 30 let. Bolečine v spodnjem delu hrbta so vse pogostejše tudi pri otrocih in mladostnikih. V zadnjih časih so tudi najpogostejše pri športnih poškodbah (Voglar in Šarabon, 2015). Ne- gativne posledice sedentarnega načina življenja lahko zmanjšamo z ustrezno tele- sno aktivnostjo. Ta nam omogoča ustrezno živčno-mišično povezavo ter poveča pre- krvavitev, prav tako nam pomaga ohraniti normalen obseg gibov v sklepih ter zmanj- šati utrujenost. Metode dela „ Preizkušanci Vzorec je zajemal 9 oseb različnih starosti in telesne pripravljenosti; od tega je bila ena oseba moškega spola. Skupno jim je to, da vsi opravljajo sedeč poklic. Preizkušanci so bili stari med 32 in 52 let, s povprečno starostjo 43 ± 8,68 let. 78 % jih je ocenilo, da je njihova fizična obremenitev na de- lovnem mestu zelo lahka. Najpogosteje so čutili bolečine v križu, vratu in ramenih (56 %), sledili so glavoboli (44 %) in nespeč- nost (44 %). Tretjina jih je ocenila trenutno zdravstveno stanje kot srednje dobro, dve tretjini kot dobro. Več kot polovica je me- nila, da premalo storijo za svoje zdravje. Z zmerno intenzivno aktivnostjo se je 1 ali 2 dni na teden ukvarjalo 56 % preizkušancev, večinoma so namenili temu manj kot 30 minut na dan. Pripomočki Preizkušance smo izmerili s 6 gibalnimi testi. Stopnjo razvitosti ravnotežja smo ugotovili s testom stoja na eni nogi, stopnjo gibljivo- sti rok s testom dotik dlani za hrbtom, sto- pnjo gibljivosti kolka pa s testom predklon v sedu. S testom FMS počep smo ocenjevali gibalni vzorec počepa (izvedba je odvisna od gibljivosti in stabilizacije kolka, kolena ter gležnja, rame in trupa). Moč rok (vzdr- žljivost v moči) smo izmerili s testom skleca in moč nog (vzdržljivost v moči) s testom počepi. Na koncu vadbenega obdobja smo preizkušancem razdelili vprašalnike o splo- šni oceni vadbe in počutju po njej. Postopek Preizkušance smo merili trikrat; na začetku, po 6 tednih (brez vadbene intervencije) Tabela 1. Povprečne vrednosti začetnih in končnih meritev, standardni odklon ter statistična značilnost, pridobljena z analizo variance za ponovljene meritve K O N T R O L N A S K U P I N A E K S P E R I M E N T A L N A SKUP IN A M SD P M SD P ravnotežje Začetek 5 7, 6 7 6,28 1 5 7, 2 2 8,33 1 Konec 5 7, 2 2 8,33 56,67 6, 61 dotik dlani za hrbtom (leva roka spodaj) Začetek 13,4 4 6,67 1 13, 39 6,15 0,133 Konec 13, 39 6,15 11 4,38 dotik dlani za hrbtom (desna roka spo- daj)* Začetek 15, 56 5,25 1 16,28 4,82 0,002 Konec 16,28 4,82 13,78 5,12 predklon v sedu Začetek 40,28 9,05 0,994 3 7, 8 9 12, 0 4 0, 241 Konec 3 7, 8 9 12, 0 4 43,5 10,93 FMS počep Začetek 2,33 0,5 1 2,33 0,71 1 Konec 2,33 0,71 2,44 0,73 skleca Začetek 4,78 4,71 1 5,33 5,63 0,257 Konec 5,33 5,63 7, 6 7 7,16 počepi* Začetek 38,22 8,8 0,571 33,78 10,6 0,039 Konec 33,78 10,6 45 0 2 km hitre hoje Začetek 20,83 4,05 0,622 21,13 3,96 0 ,176 Konec 21,13 3,96 20,52 3,51 Legenda: M – povprečna vrednost; SD – standardni odklon; P – statistična značilnost; * – p < 0,05. 56 in po 12 tednih. Prva in druga meritev sta predstavljali podatke kontrolne skupine. Vadbeni program smo izvedli od 6. do 12. tedna in s tem smo dobili podatke ekspe- rimentalne skupine. Vsak teden so preizku- šanci izvajali drugačne vaje. Vsako vadbeno enoto so izvajali po 6 vaj ter jih 3 x ponovili; 3 krepilne in 3 raztezne gimnastične vaje (primer vaj je prikazan na Sliki 1). Izbrane so bile tako, da vplivajo na tiste mišice, ki so v sedečem položaju ''pozabljene'' bodisi z vidika moči bodisi gibljivosti. Vsako krepil- no vajo so izvedli v 12 ponovitvah in 3 se- rijah. Med posamezno vajo so imeli do 30 sekund odmora. Pri vajah, kjer so zadrževali položaj, pa so vztrajali do 20 sekund in jih izvedli 3 x. Enkrat tedensko (ob ponedelj- kih) je nov nabor vaj podrobno predstavi- la kineziologinja. Ostale dni v tednu smo zadolžili enega izmed vadečih, da je vodil ostale. Po 6 tednih aktivnega odmora med delovnim časom smo vadeče zopet izme- rili in rezultate končnega stanja primerjali z rezultati, dobljenimi pred začetkom izvaja- nja vadbenih enot. Prav tako smo primerjali rezultate kontrolne z eksperimentalno sku- pino. Podatke smo analizirali s programom Microsoft Excel 2007 in s programom SPSS. Z analizo variance za ponovljene meritve smo ugotavljali, ali in kakšne so razlike v povprečni vrednosti med kontrolno in eks- perimentalno skupino. Tabele in grafe smo izdelali s pomočjo programa Microsoft Of- fice Excel 2013. Rezultati „ Rezultate učinkov vadbe smo predstavili s stolpčnimi grafikoni in Tabelo 1. V Slikah 2 in 3 sta prikazana grafikona testov, katerih rezultati so se izkazali za statistično značil- ne. Tabela 1 prikazuje povprečne vrednosti Potisk ramen dol v opori predklonjeno na stolu Zasuk trupa z od- ročenjem skrčeno gor na steni Potisk bokov dol v izpadu naprej s kolenom na stolu Počepi z doti- kom stola Dvigi torbe v vzročenje v stoji na eni nogi Izmenični dvig rok v opori na steno Slika 1. Prikaz primera sklopa vaj na delovnem mestu. TEST DOTIK DLANI ZA HRBTOM (desna roka spodaj) Slika 2. Prikaz spremembe v odstotkih v povprečni vrednosti med začetno in končno meritvijo kontrolne in eksperimentalne skupine pri testu dotik dlani za hrbtom, kjer je desna roka spodaj. TEST POČEPI Slika 3. Prikaz spremembe v odstotkih v povprečni vrednosti med začetno in končno meritvijo kontrolne in eksperimentalne skupine pri testu počepi. športna rekreacija 57 začetnih in končnih meritev, standardni odklon ter analizo variance za ponovljene meritve (statistična značilnost sprememb) pri eksperimentalni in kontrolni skupini. Iz Slike 2 vidimo, da je kontrolna skupina dosegla 6,75 % spremembo, eksperimen- talna skupina pa 17,35 %. Sprememba pri kontrolni skupini ni statistično značilna, pri eksperimentalni pa je (p = 0,002). Iz Slike 3 je razvidno, da je kontrolna skupi- na pri testu počepi dosegla 10 % spremem- bo rezultatov, eksperimentalna skupina pa 47,95 %. Statistično značilna je sprememba pri eksperimentalni skupini (p = 0,039). Na koncu vadbenega obdobja smo preiz- kušancem razdelili še zadnje vprašalnike, na katerih so na splošno ocenili vadbo in svoje počutje po opravljenih vajah. Vsi preizkušanci so menili, da so vaje, ki so jih opravljali, koristne za njih. Pojasnili so, da so se po njih počutili bolje in so lažje opravlja- li svoje delo. Nekateri so navedli, da čutijo med delom tudi manj bolečin v ledvenem in vratnem delu hrbtenice. Razprava „ Po koncu vadbenega programa smo ugotovili statistično značilno spremembo rezultatov pri testu gibljivosti ramen. Eks- perimentalna skupina je za 17,35 % izbolj- šala rezultat pri testu dotik dlani za hrbtom (desna roka spodaj), kar pomeni, da je bila razdalja med dlanema krajša (p = 0,002). Iz tega lahko sklepamo, da je omenjena desetminutna vadba na dan vplivala na iz- boljšanje raztegljivosti horizontalnih upo- gibalk desne roke in upogibalk leve rame. Ugotovili smo tudi manjšo razdaljo med dlanema, ko je bila leva roka spodaj, ven- dar spremembe niso bile statistično značil- ne. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da smo z ustreznimi razteznimi gimnastičnimi vajami pozitivno vplivali na gibljivost ramen. O pomembnosti vaj za gibljivost pišejo mnogi strokovnjaki. De Freistas-Swerts in Robazzi (2014) omenjata pozitivne učinke telovadbe na delovnem mestu na izboljšanje kostno mišičnih težav; verjetno zaradi boljše moči in raztegljivosti mišic. Podoben vpliv so ugotovili tudi Pe- dersen idr. (2009). Po vadbenem programu so namreč ugotovili izboljšano gibljivost in moč, kar se je izrazilo v manj intenzivnih bolečinah v desni rami. Zaradi prisilnih drž med sedenjem se lahko mišice zakrčijo in postanejo manj raztegljive, kar vpliva na gibljivost sklepov (Čebašek idr., 2014). Tudi Dolenc idr. (2015) menijo, da mora biti vad- ba za gibljivost pomemben del vadbene- ga programa, saj sedeč način življenja še dodatno manjša maksimalne amplitude gibov. Amplitude gibov lahko načeloma povečujemo le s statičnimi in dinamičnimi gimnastičnimi vajami, ker imajo edino ta sredstva osnovne motorike lokalen vpliv na telo. Poleg razteznih vaj smo v naš vadbeni pro- gram vključili tudi krepilne gimnastične vaje za celo telo. Rezultati so pokazali, da se je preizkušancem statistično značilno iz- boljšala vzdržljivost v moči iztegovalk nog, ki smo jo merili s testom počepi. Povprečen odstotek spremembe števila izvedenih počepov je bil 47,95 (p = 0,039). Počep je eden od osnovnih gibalnih vzorcev, ki so v največji meri prisotni v našem vsakdanu (sedanje, vstajanje, pobiranje predmetov s tal, dviganje itd.). V vadbeni program smo vključili krepilne gimnastične vaje z dolo- čenimi vadbenimi pripomočki, s čimer smo poskušali doseči večje krepilne učinke. Tudi Coury, Moreia in Dias (2009) so na podla- gi raziskav zapisali, da se največji učinki pri vadbi zaposlenih pojavijo, če se pri krepil- nih vajah uporablja bremena, elastike itd. Kljub temu, da so gibanja z nogami osnova naše vsakodnevne telesne aktivnosti, so se le 10 minutni odmori na delovnem mestu pokazali kot zadosten dražljaj za povečanje moči spodnjih okončin. Raziskavo o vplivu vadbe na izboljšanje moči in gibljivosti pri ljudeh s sedečim ži- vljenjskim slogom so izpeljali tudi Simão idr. (2011). Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv treninga moči, gibljivosti in kombina- cije obeh pri ženskah, ki imajo sedeč način življenja. Ob koncu raziskave so prišli do ugotovitev, da so vse tri skupine pokazale napredek v gibljivosti. Tudi pri testih moči so ugotovili, da sta skupini, ki sta izvajali ali samo vaje za moč ali kombinacijo vaj za moč in gibljivost, napredovali v primerjavi z začetno meritvijo, s kontrolno skupino ter s skupino, ki je izvajala samo vaje za giblji- vost. Na koncu so povzeli, da ima kratkotra- jen program pozitiven učinek na povečanje gibljivosti in moči pri ženskah s sedečim načinom življenja. Podobno ugotavljajo tudi Pedersen idr. (2009), ki poleg zmanj- šanja bolečin v vratu in ramenih, omenjajo tudi 10 % povečanje moči pri zaposlenih ženskah. Prav tako tudi Voglar in Šarabon (2015) opozarjata na to, da pride pri ljudeh z bolečinami v predelu hrbtenice, ki se lah- ko pojavijo tudi zaradi pretiranega sedeče- ga načina življenja, do sprememb živčno- mišičnega nadzora trupa. To pomeni, da ti ljudje slabše zaznavajo položaj trupa in imajo slabše ravnotežje. Z ustreznim vad- benim programom, ki naj vključuje vaje za povečanje gibljivosti in moči (ter s tem tudi ravnotežja), bi lahko izboljšali gibalne spo- sobnosti zaposlenih ter posledično vplivali na zmanjšanje bolečin v sklepih. Z našo raziskavo smo pokazali, da lahko že samo desetminutni odmor vpliva na večjo gibljivost ramenskega obroča in vzdržljivost v moči nog. Zavedamo se, da smo uporabili majhen vzorec merjencev, kar pomeni omejitev pri posploševanju rezultatov. Preizkušanci so bili tudi različno telesno pripravljeni. Ker so bile vaje dokaj enostavne in lahke, verjetno niso imele zadostnega učinka na preizkušance, ki so bili že na začetku raziskave bolje telesno pripravljeni. Zato najverjetneje tudi rezul- tati niso pokazali več statistično značilnih sprememb. Zavedamo se tudi morebitnih napak pri merjenju. Pri testu počep smo pri- šli do ugotovitve, da bi morali preizkušan- cem dovoliti izvajanje pravilnih počepov do svojih zmožnosti in bi tako dobili bolj realne podatke o moči spodnjih okončin. Namesto tega smo vsakega, ki je opravil 45 počepov, ustavili, češ da je dosegel maksi- malno število počepov, ki ga test zahteva in ga uvrstili v najvišjo kategorijo moči nog. To se je še najbolj pokazalo pri zadnjem testiranju, kjer so maksimalno število poče- pov (45) dosegli prav vsi preizkušanci. Sklep „ Z raziskavo smo skušali dokazati, da lahko ljudje ogromno naredimo za svoje zdravje že s krajšim gibalnim odmorom na dan. 6 tedenski 10 minutni vadbeni program je bil zastavljen tako, da so bile vaje enkrat tedensko predstavljene preizkušancem s strani kineziologinje, preostale delovne dni pa so preizkušanci vaje izvajali sami. Rezul- tati so pokazali pozitivne učinke telovadbe na delovnem mestu na moč nog in giblji- vost rok, kar po mnenju raziskovalcev vpli- va na zmanjšanje bolečin v predelu hrbte- nice. Ustrezen izbor razteznih in krepilnih gimnastičnih vaj naj bi bil del vsakdana pri delavcih s sedečim načinom dela. Rezultati so pokazali, da se lahko s preprostimi va- jami, kjer se uporablja pripomočke, kot so plastenke z vodo, torbo, stol, mizo in ste- no, doseže učinke na izbrane gibalne spo- sobnosti. Kljub temu, da je nekaj podjetij v Sloveniji že osveščenih o zdravem načinu življenja in že izvajajo gibalne odmore med 58 municable diseases worldwide: an analysis of burden of disease and life expectancy. Lancet, 380(9838), 219–229. Pridobljeno iz http://www.thelancet.com/journals/lancet/ article/PIIS0140- 6736(12)61031-9/fulltext Pedersen, M.T, Blandsted, A.K., Andersen, 12. L.L., Jorgensen, M.B., Sjogaard, G. in Hansen, E. (2009). The Effect of Worksite Physical Ac- tivity Intervention on Physical Capacity, He- alth, and Productivity: A 1-year Randomized Controlled Trial. Journal of occupational and environmental medicine, 51(7), 759–770. Pri- dobljeno iz https://www.researchgate.net Simão, R., Lemos, A., Salles, B., Leite, T., Olive- 13. ira, E., Rhea, M. in Reis, V. M. (2011). The Influ- ence of Strength, Flexibility, and Simultaneo- us Training on Flexibility and Strength Gains. The Journal of Strength & Conditioning Re- search, 25(5), 1333–1338. Šarabon, N. (2014). Uvod. V N. Šarabon in M. 14. Voglar (ur.), Bolečina v spodnjem delu hrbta: struktura, funkcija, ergonomija in gibalna te- rapija (9-11). Koper: Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič. Voglar, M. in Šarabon, N. (2015). Bolečina v 15. spodnjem delu hrbta in vaje kako jo odpravi- ti. Polet O2. Pridobljeno iz: http://www.polet. si/zdravje-prehrana/bolecina-v-spodnjem- delu-hrbta-vaje-kako-jo-odpraviti Klara Perušek, dipl. kin. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Gortanova 22, 1000 Ljubljana delovnim časom ali pa vsaj nudijo zaposle- nim razne športne dejavnosti, je le-tega še vedno premalo. Vlaganje v zdravje zapo- slenih mora biti naloga vsake organizacije oziroma podjetja. S tem lahko vplivamo na večje zadovoljstvo in manjši stres zaposle- nih, večjo produktivnost, večjo pripadnost kolektivu ter manjšo odsotnost z dela. Literatura „ Ambrožič, F. in Leskošek, B. (2000). 1. Uvod v SPSS. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulte- ta za šport, Inštitut za kineziologijo. Are you sitting too much? 2. (2016). British Heart Foundation. Pridobljeno iz https://www.bhf. org.uk/heart-matters-magazine/activity/sit- ting-down Bilban, M. (2006). 3. Ergonomsko reševanje obre- menjenosti gibal. Ljubljana: Zavod za varstvo pri delu. Pridobljeno iz: http://ministrstvov- zd.dev.creatim.net/resources/files/pdf/kam- panje/Bilban.pdf Bilban, M. in Repar, A. (2009). Problemi sede- 4. čih delovnih mest. Delo in varnost, 54(6). 42– 52. Pridobljeno iz: http://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:DOC -CEULEEGU Coury, H., Moreia, R. in Dia, N. (2009). Evaluati- 5. on of the effectiveness of workplace exercise in controlling neck, shoulder and low back pain: a systematic review. Revista Brasileira de Fisioterapia, 13(6), 461–479. Pridobljeno iz https://www.researchgate.net Čebašek, V., Šarabon, N., Voglar, M., Ravnik, D. 6. in Forkter, S.K. (2014). Bolečina v spodnjem delu hrbta: struktura, funkcija, ergonomija in gibalna terapija. Univerza na Primorskem, Koper. De Freitas-Swerts, F. in Robazzi, M. (2014). The 7. effects of compensatory workplace exerci- ses to reduce work-related stress and mu- sculoskeletal pain. Revista latino-Americana de Enfermagem, 22(4), 629–636. Pridobljeno iz https://www.researchgate.net Dolenc, M., Pori, P. in Majerič, M. (2015). Moj 8. dnevnik zdravja. Ljubljana: Športna unija Slo- venije. Dolenc, M. (2016). Vadba pozimi: Ocenjuje- 9. mo gibanje in počepe. Polet O2. Pridobljeno iz: http://www.polet.si/telovadnica/vadba- pozimi-ocenjujemo-gibanje-pocepe Hlastan Ribič, C. (2010). 10. Tvegana vedenja, po- vezana z zdravjem in nekatera zdravstvena sta- nja pri odraslih prebivalcih Slovenije. V C. Hla- stan Ribič, J. K. Djomba, L. Zaletel-Kragelj, J. Maučec Zakotnik in Z. Fras (ur.), (Raziskovalno poročilo). Pridobljeno iz spletne strani CINDI Slovenija: http://cindi-slovenija.net/images/ stories/cindi/raziskave/CHMS2008.pdf Lee, I-M., Shiroma, E. J., Lobelo, F., Puska, P., 11. Blair, S. N. in Katzmarzyk, P. T. (2012). Effect of physical inactivity on major non-com-