Bratovšina svete Uršule in njenih za srečno % ud njo uro, ter 7,a nasprotno keršansko podučevanje in bratovsko opominovanje k lepimu življenju. —sv—' Podnčne in molitevne bukvice X dovoljenjem visokočastitljive velike namestnije Ljubljan- skiga Škofij stva. « L,J,U B;M A |tt I mm d Natisnil Jožef Blaznik. T£e bukvice obsegajo dva dela. V pervim so vodila bratovšine sv. Uršule za srečno zadnjo uro, pravila, po kterih se ta bratovšina napravi, ktere dolžnosti njeni udje med seboj imajo, življenje in djanje sv. Uršule in njenih svetih tovaršic, in drugi dobri nauki. Drugi del pa ima nar potrebniši mo¬ litve, nektere pesmi i. t. d. - Začetek in poduk od bratovšine sv. Uršule. }f] spričevanje, de je društvo sv. Uršule od sv. cer¬ kve poterjeno in z odpustki obdarovano, nasledva tukaj v latinskim ali cerkvenim jeziku od prečasti¬ tima Lavantinskima škofijstva poterjena in priporo¬ čilna prošnja, ki je bila v Rim poslana, potem pa pismo iz Rima, s kterim je ta bratovšina od sv. Očeta Pija IX. poterjena in visoko v Gospodu pohvaljena. Lltterae supplicatoriae, dircctae ad Bcatissimum Patrem Pium IX. pro confirmatione Sodalitatis s. Ursulae et Sociarum, acquisitione(pie indul- gentiarum. lieatissime Pater! In Ecclesia Conventuali P. P. Capucinorum S. Francisci Ordinis M. M. Celeae ad S. Caeciliam V. M. Dioecesis Lavantinae in Styria existit ab anno MDCCCL cum licentia Rmi. I). D. Lavan- lini Principis Ordinarii, sic dieta Sodalitas infor- mationis et orationis sub protectione s. Ursulae et Sociarum ejus. Undecim Individua ejusdem sexus, secundum sexum separali, constituunt unum foedus, et habent sequentes reciprocas obligationes: 6 1. Obligatur guilibet eorum, . Naj vikši cenite in čislajte nauke in svete, ki vam jih dajo dobri služabniki Gospodovi, ali očitno v pridigah in naukih, ali posebej v spovednici. Sveta Genovefa ima svojo po- polnamost zahvaliti lepi učljivosti in posluš¬ nosti, s ktero je sprejemala nauke in svete sv. Germana. 7. De vam sveta gorečnost v sercu ne ugasne, posnemajte sv. Veroniko Kastelansko, ki je imela od svojih otročnih let veliko češenje do terpljenja Jezusa Kristusa, in do sv. Marije Device. Tri zlate resnice vsiin skupaj in vsakimu posebej. 1. Greh je edino hudo, ki se ga moraš vselej in povsod z nar veči skerbnostjo varovati. 30 2. Gnada Božja je edino dobro, ki jo moraš vselej in povsod z nar veči skerbnostjo va¬ rovati. 3. Zveličanje duše je edina reč, na ktero moraš vselej in povsod z nar veči skerbnostjo gledati. Djanje in življenje svete Uršule in tovaršic. Sv. Uršula je bila rojena od kraljevih staršev leta 220 po Kristusovim rojstvu. Velika Britanija je bila njena domačija ob času sv. Očeta Ceferina, Rimskiga Papeža. Njeni mu kraljevimu očetu je bilo ime Dionet, materi pa Darija. Ker .sta delj časa v zakonu brez otrok živela, sta jela goreče moliti, se postiti in vbogajme deliti, ter Boga prositi, naj bi jima vsaj eniga sina dal, de bi imela komu svoje kraljestvo in premoženje po smerti zapustiti. Bog usliši nju prošnje, vender jima ne da sina, ampak hčerko, ktere sta bila preserčno vesela in jo velita pri sv. kerstu imenovati Uršulo. Lepo sta jo redila v Božjim strahu v lepi zgled vsim keršanskim star¬ šem; učila sta jo od otročjih let, Boga se bati, ga ljubiti, in mu zvesto služiti. In njun trud ni bil zastonj, ker kmalo zapazita nad svojo ljubo hčerko gotove in očitne znamnja posebne pobožnosti, po¬ štenosti, popolnamosti in svetosti. To njima je de¬ lalo veliko veselje. Ni se čuditi, de je bila sv. Uršula 31 aš ze v otročjih letili tolikanj pridna in pobožna, ker a- ni bila goli sad natore, ali mesa in kervi; ampak dar molitve, posta in milovšine, tedaj iz Boga rojena, ro kakor piše sv. Janez apostelj v začetku svojiga j 0 evangelija (I, 11 — 13.), rekoč: „V svojo lastino je prišel ([namreč včlovečeni Sin Božji) in njegovi ga niso sprejeli; kolikor pa jih (ga je) sprejelo, jim je dal oblast Božjim otrokam biti, njim, kteri verujejo v njegovo Ime; kteri niso iz kervi, ne iz y volje mesa, ne iz volje moža, ampak iz Boga rojeni“. a Mladi Urški je posebno deviška čistost dopadla, ; torej se že v otročji starosti Bogu zaobljubi, in si a zv °li Jezusa za večniga Ženina svoje čiste duše. v In tako je živela nekoliko časa v mirnim pokoji; , tode „vsi, kteri hočejo v Jezusu pobožno živeti, j morajo preganjanje terpeti*, piše sv. Pavel apostelj. , Tako se je godilo tudi sv. Uršuli. Priložnost k oj e ni mu velikimu terpljenju je dala njena posebna dušna in telesna lepota, zavoljo ktere je sv. Uršula, kadar je bila v dekliške leta prišla, na vse kraje slo¬ vela, dokler ta slovez po previdnosti Božji ne pride do ajdovskiga kralja Agripina, ki je bil rimski oblastnik v Galii, današnji francoski deželi, in je imel ediniga sina okoli 23 let stariga z imenam Konan. Kadar oče Konanov zve, de ima Uršula tolikanj lepe lastnosti na duši in na telesu, ki je edina hči Dioneta, britanskiga kralja, berž sklene, jo snubiti svojimu sinu; in pvaša ga, če je pri vo(ji, 32 kraljičino Uršulo, tolikanj slovečo, v zakon vzeti in po ž njo tudi lepo kraljestvo dobiti, kar je bilo Konanu rai prav všeč in dopadljivo. Tedaj nabira Agripin po- jin slance, ter v (o nar imenitniši može svoje dežele tei zbere in jih pošlje v daljno Britanijo s poveljem : tei „Prosite kralja Dioneta, de naj bi dal dobrovoljno do svojo edino hčerko Konanu, mojimu sinu, za ženo; ša ako bi se branil, ga vojska čaka , in bode mogel ža prisiljen se vdati". Poslanci, pridši k očetu sv. Ur- ki šule, naznanijo voljo svojiga kralja, ter lepo nago- nj varjajo Dioneta, de naj se z lepo vda, in od sebe ki in vse dežele silo in vojsko in vse hudo odverne. se To neprevideno poročilo pobožniga kralja Dioneta m v britko žalost in hud strah pripravi, ker je vedil, st de se je njegova hči Bogu zaobljubila in si Jezusa č< za Ženina svoje deviške duše zvolila, in za nobe- m niga posvetniga še tako imenitniga ženina ne mara. it V^ender pa ker je mir ljubil in vojsko čertil, svoji n ljubi deviški hčeri, se ve de strahama razodene in ž naznani, kaj se od njega tirja. Kadar sv. Uršula p besede očetove zasliši, se močno prestraši in ža- s luje, ker vidi veliko nevarnost, v ktero bi utegnilo i: priti njeno Jezusu obljubljeno devištvo. Tedaj prosi i ljubiga očeta, de naj ji nektere dni odloga da, ter '/ bo vse dobro premislila in se z Bogatn posvetovala, i kaj je v leti zadregi storiti; med tem pa naj Agri- i pinove poslance lepo ima, jim dobro streže in jih t pogostuje, de se nič ne prenagli, in se vsa nesreča 33 P« moči odverne. Tako pametno in previdno je ravnala sv. Uršula. Potem, kadar je vse to svo- jimu očetu naročila, se je v samoto v svojo moli- tevno izbico podala; ondi preserčno moli, se posti ter joče, zdihuje in prosi Jezusa, Ženina svoje duše, dobriga sveta in urne hitre pomoči. In bila je usli¬ šana. Od serčne dolge molitve, budenja, posta in žalosti trudna zaspi, in Bog ji pošlje svojiga angela, ki jo uči, tolaži in ji veleva, rekoč: „Vdaj se proš¬ njam Agripinovih poslancov, sprejmi iz njegovih rok kraljeve darove, tebi poslane, in obljubi Konanu, ki se bo po kerstu Eteri imenoval, in enkrat krono mučencov dosegel, de hočeš ga vzeti v zakon. Po¬ stavi mu naslednje pogoje: 1. Poroka se bo še le čez tri leta obhajala. 2. Konan, še ajd ali nevernik, se mora med tem pridno keršanskiga nauka učiti in k sv. kerstu pripravljati. 3. Iz obeh kraljestev naj se enajst tavžent devic nabere , de bodo dru¬ žice te slovesne poroke, in potem vojšakam Agri- pinovim v zakon dane. Zraven tega je angel Božji sv. Uršuli še več druzih reči povedal, kako se bode “ji in njenim tovaršicam godilo, kaj bodo terpele, in poslednjič za devištvo in sveto vero kri prelile; za vse jih pa čaka v nebesih obilno plačilo in velika čast, ker bodo olepšane kot učenice z vencam uče¬ nikov, kot modre device z vencam devic, in kakor serčne mučenice s krono mučencov. — Na to angel božji zgine, in sv. Uršula se sprebudi in s to ne- 3 34 beško prikaznijo vsa pokrepčana, polna veselja hiti ob jutru k svojintu očetu, in pove in razodene, kar je bilo potrebno. Tedaj se Dionet potolažen usede, spiše pogoje zakona svoje ljube hčerke s kraljevi¬ čem Konanam, ter jih poda Agripinovim poslancam, s kterimi urno odrinejo in se domu vernejo. Oče Agripin ni bil od začetka s temi pogojaini zado- voljin in praša svojiga sina, kako mu to dopade, kar je kralj Dionet pisal in zročil. Konanu pa je vse prav ljubo in všeč; tedaj se je tudi oče zado- volil in poslane pogoje poterdil. Konan ajd se je pridno učil keršanskiga nauka, de bi pred poroko zamogel keršen biti; in device so se jele skerbno nabirati, ne samo po Galii in Britanii, ampak tudi iz družili bližnjih kraljestev so se jemale v to društvo, dokler ni bilo dopolnjeno število enajst tavžent. Ker je pa med Galijo in Bri¬ tanijo široko morje, so oboji starši dali enajst lepih velikih ladij napraviti, de bi nabranim devicam slu¬ žile, in sicer za vsaki tavžent devic je bila ena ladija namenjena. Množice po tavžent nabranih de¬ vic so bile postavljene pred sv. Uršulo, njih vojvo¬ dinjo in kraljico, ktere je ljubeznjivo sprejemala in Boga visoko hvalila, de gre nabiranje tega svetiga društva tako po sreči in urno od rok. Nabranim in k nji pripeljanim je dajala prelepe nauke, keršanske čednosti priporočala, posebno ponižnost, sramožlji- vost in deviško čistost jim zaterdovala. Zmed vsa- 35 cih tavžent devic je pa naj imenitniši, naj brihtniši >n pobožniši odbrala, ter jo je čez nje postavila. Te so bile potem velike vodnice in so se imenovale: 1. sv. Jota; 2. sv. Benigna; 3. sv. Klementa; 4. sv. Sapiencija; 5. sv. Karpofora; 6. sv. Kolumba; 7. sv. Benedikta; 8. sv. Odilija; 9. sv. Celindra; 10. sv. Sibilija; 11. sv. Lucija. De bi lože in srečniši svoje veliko društvo vladala, si je še zvolila štiri velike pomočnice, zmed vsih nar boljši in gorečniši, ktere se imenujejo svetovavke sv. Uršule, so namreč: 1. sv. Pinoza, blaga hci mogočniga kneza; 2. sv. Kordula; 3. sv. Elev- terija; 4. sv. Florentina. Lete štiri svetovavke in enajstere velike vodnice so bile zveste pomočnice sv. Uršule v vladanji veliciga društva. V začetku je bilo v tem društvu še veliko aj¬ dovskih deklet, pa sčasama so se vse spreobernile, •n sprejele Jezusovo sveto vero, in bile so poslednjič keršene v Rimu, kamor so na Božjo pot šle, od sv . Cirijaka, papeževiga namestnika. Tedaj je prav le P° > in po sreči šlo z Uršulinskim društvam; do¬ kler satan, sovražnik vsiga dobriga in zveličavniga in dušni morivec od začetka, ne vidi, de mu bode tako velikg dušušlo, kar pa ne more po svoji gerdi nevošljivosti terpeti; zatorej zasadi z vso močjo svoje kremplje v sv. društvo, in si prizadeva, ga razdreti in razkropiti. Že začenjajo nektere tovaršice močno pešati, slabeti, se namenjati to družbo za- 3* V 36 pustiti, s svetain potegniti, po svoji slabi volji ži¬ veti itd. Vse to sv. Uršula hitro zapazi, spoznavši zvijače hudobniga sovražnika, ki med pšenico luliko zaseja, in ona svoje društvo v veliki nevarnosti vidi. Tedaj pokliče svoje svetovavke, velike vodnice in vse bolj goreče in zveste tovaršice, ter jih opo¬ minja, veliko skerb imeti zavoljo hude nevarnosti, ktera jim žuga od satana, ki hoče in želi njihovo sv. društvo razdreti, šv. Uršula vse moči napne, ter uči, opominja, prosi in svari; posebno se s poštam in molitevjo obrača k usmiljenimu Jezusu, svojimu dušnimu ženinu, ter ga z britkim sercam in solznimi očmi prosi, de bi je ne zapustil v za¬ dregi, in de bi moč hudiga sovražnika poterl, de ne bo nič več mogel motiti in zapeljevati njenih tovaršic. In glej! Bog, tolažnik žalostnih in po¬ močnik potrebnih, je potolažil sv. Uršulo v njeni žalosti in ji skazal obilno pomoči v njeni sili, ter ji pošlje svojiga angela, ki se ji drugič v spanji prikaže in jo tolaži, rekoč: ,,Ne boj se, zvesta slu¬ žabnica Božja, tvoje prošnje so uslišane, moč in oblast satanova je prikrajšana v škodovanji tvojiga društva, in vedi, de se čas bliža, v kteriin se bodo vse tvoje tovaršice k tebi zbrale, ter bote vse stopile v enajstere vam pripravljene ladije in se čez morje peljale, in potem ne bo nobene nevarnosti več, se kdaj razkropiti, zveste si bote vselej in vedno skupej ostale tukaj v časnosti in tam v večnosti.* 1 * sr Angel Božji zgine in sv. Uršula se prebudi, in kmalo skuša resnico angelovih besedi, ker device, kakor bi jih Božji Duh gnal, od vsih strani vkupej vrejo, in kadar se vsih enajst tavžent vLondunskim mestu zbere, stopijo v enajstere pripravljene ladije, sc peljati v Galijo k Konanu, namenjenimu ženinu. Tode, ko po širokim morji veslajo, pošlje Bog na¬ sproten močen veter, kteri ladije od galiških ali sedanjih francoskih bregov male Britanije močno odganja in jih na germanske ali sedanje nemške strani zaganja, dokler jih ne zažene v Lon Tiele pri iztoku reke Rajne, kjer je bil k njihovi sreči velik somenj, de so zamogle potrebniga živeža si nakupiti za daljno popotvanje. Tako s potrebnim previdene napnejo ladijske jadra in veslajo vprek reke, in Bog jim pošlje do- briga vetra in tako dosežejo v štirih dneh veliko mesto Kolonijo. Tukaj jih ljubeznjivo sprejme Akvilin, četerti škof imenovaniga mesta, in meščani jih z veseljem pod streho vzamejo in lepo jim postrežejo. Sv. Uršula je bila v neko dobrotno hišo zvezdnih ulic prav s častjo sprejeta, ktera hiša se je potem imenovala izbica sv. Uršule pri zvezdi. In ko so se vse device in tovaršice k pokoju podale, mirno po¬ čivale in sladko spale, sv. Uršula čuje dolgo v noč moli in Boga prosi, de bi jo razsvetlil in ji na znanje dal, kam se ji je oberniti z., njenim velikim društvam, kaj ji je začeti in storiti. — Po dolgi 38 molitvi zaspi in ima zopet k tretjimu nebeško pri¬ kazen in sliši prijazen glas: „Ljuba hči! vedi, de moraš z vsim svojim društvain doli v daljni Rim, in ko bote ondi božjo pot opravile, se bote zopet sem nazaj v to mesto povernile; ker tokaj vas čaka krona mučencov, tukaj je odločeni kraj, de bodo vaše trupla počivale, častitiga vstajenja čakale, tukaj se bodo vaši telesni ostanki posebno častili; vaš častiti spomin se bode pa obhajal po vsim ker- šanskim svetu“. Nato se sv. Uršula sprebudi, s to nebeško prikaznijo vsa potolažena in poterjena v jutru svojim tovaršicam razodene, kaj je vidila v ti noči in slišala, rekoč: „Lejte, moje drage pri- jatlice, volja Božja je, de gremo vse doli v daljni Rim k grobam sv. aposteljnov na Božjo pot“. S tem so bile vse tovaršice prav zadovoljne, rekoč: „Kamorkoli ti, naša kraljica in vojvodinja greš, gremo tudi me rade s teboj". Na to preskerbi sv. Uršula svoje ladije z vsim potrebnim in vse vanje stopijo ter navzdol veslajo po reki, dokler ne pridejo v mesto Bazel, kjer so bile pri mestnim škofu Pantulu z veseljem sprejete. Ondi ostanejo dva dni, in se pripravljajo za popot,- vanje čez visoke hribe in globoke doline, doseči Italijansko in priti v zaželeni Rim. Pantul škof sam spremlja Uršulinske device, ktere so hodile v tako lepim redu in tako pobožno, večidel v molitvi, kakor bi procesijo vodile. Lep zgled, kako naj se 39 na shode, ali žegnanja in božje pota hodi, de se ne gre, kakor pravijo, in se morde dan današnji večidel pri mladih nespremišljenih ljudeh godi, de se gre na Božjo pot — Bogu na pot. Bog je tem mladim dekličem dal prečudno moč interdnost, de niso na tem težavnim potu češe hribe in doline opešale, in jih je čudovito preživil in ohranil, kakor nekdaj izraelske otroke v pušavi. Na tem popotvanji se pridruži veliko kristjanov obojiga spola Uršulinskim devicam, in romajo v njihovi družbi v Rim, med kterimi se posebno ime¬ nuje sv. Cezari, meldenski škof, rojen Britanec, kakor sv. Uršula in več njenih tovaršic. Pridši v Rim so bile vse skupej od papeževiga namestnika, sv. Cirijaka in rimske duhovšine z Jju- beznjivo prijaznostjo in veliko častjo sprejete, ker takratni sv. Oče sv. Poncijan je bil pregnan iz Rima zavoljo Jezusove vere. Posebno iz dveh vzro¬ kov so bile tako prijazno sprejete: 1. sv. Cirijak je bil iz Britanije doma in je več devic Uršulin- skiga društva poznal, in nektere so mu bile sorodne ali sosednje in dobro znane. 2. Svetimu Cirijaku je bilo od Boga razodeto, de bo kdaj z letimi de¬ vicami vred krono mučeništva dosegel. Tedaj sv. Cirijak vse ajdovske deklice in to- varšice sv. Uršule, ki še niso bile keršene, v Rimu slovesno kersti, jih od svetiša do, svetiša vodi, in jim posebno groba ss. aposteljnov Petra in 40 Pavla skazuje, ob kterih bo device pobožno molile, dušo in telo Bogu darovale, potrebnih gnad in moči prosile, de bi zamogle kelih terpljenja serčno piti, vse težave in skušnjave za Jezusa premagati in v vsih mukah ali martrah za sv. vero in devištvo sta¬ novitne ostati. Po opravljenim Božjim potu v Rimu oznani sv. Uršula svojim ljubim tovaršicam voljo Božjo, kakor ji je bilo razodeto, de je čas, Rim zapustiti in se podati na pot proti Kolonii. Tedaj sv. Cirijak zroči svojo službo, papeževo namestovanje, rimski duhovšini in se pridruži sv. Uršuli in njenim to¬ varšicam, ž njimi popotvati in krono sv. marternikov doseči. Ta zgled vname še obilno kristjanov, ki so bili iz Sirije, Tracije in drugih dežela takrat v Rimu na Božjim potu; tako se je tudi spotaina godilo, in Uršulinsko društvo se je od dne do dne narašalo. Med nijmi, ki so se pridružili Uršulinskim devicam, so imenovani imenitni možje, kakor sv. Cirijak, viši škof in papežev namestnik, sv. Cezari, meldenski škof, sv. Jakop, antijohijski patrijarh, in ss. Vincenci, Ignaci, Ponči, Fioian, Simplici in Mavrici, vsi škofje in marterniki. To spričuje, de že takrat niso bile same ženske v Uršulinskim društvu, ampak tudi moški. Toliko očitniši je tedaj, de tudi dan današnji bratovšina sv. Uršule ni samo za ženske, ampak tudi za moške, in sv. Oče Pij IX. rimski papež so jo podarili in poterdili za oboj spol. 41 Ko je vse zbrano in za pot pripravljeno, se sv. Uršula vzdigne z vsim društvam, ter popotuje zopet čez sterme gore in globoke doline iz ltali- janskiga na Nemško in pride srečno v mesto Bazel. To veliko društvo gledajo ajdje in stermijo nad Božjim delam, ter z nevošljivostjo gledejo, kako keršanstvo raste in neverstvo pojemlje. To jih sicer močno bode, vender se ne prederznejo, ne vRimu ne na potu Uršulinskimu društvu nepokoja delati, ker tako je bila volja Božja. K temu se je Bog poslužil, kakor piše zgodovinar Tribeli, Mameje, matere takratniga cesarja Aleksandra Severa, ki je bila kristjana, in je svojiga sina opominjala, ne¬ dolžnih kristjanov po hudobni šegi svojih prednikov krivično ne preganjati. Le-ta jo je poslušal, inv nje prošnje je celo v svoji hiši terpel svete podode, kakor zlasti Mojzesovo in Kristusovo. Tedaj ker ajdje v Rimu in na potu niso smeli Uršulinskimu društvu škodovati, je rimski župan, terd sovražnik kristjanov, skerbno opraševal, kam se je ta keršanska množica namenila ter je kmalo zvedil, de hočejo popotvati na Nemško do veliciga mesta Kolonije. — Ravno takrat je bil na Nemškim Juli Maksimin, vojvoda Hunov in Gotov? okoli reke Rajne blizo mesta Kolonije, ki je krist¬ jane čertil in preganjal, kar je rimskimu županu prav po volji bilo. Tedaj do njega pismo pošlje in 42 poroči, de naj Uršulinsko društvo, kadar na Nemško pride, preganja razkropi in pomori. Sv. Uršula s svojim društvatn srečno in urno popotuje, dokler iz laške dežele ne stopi na Nemško, in tri device in tovaršice na potu ne zbolijo, namreč: Kunigunda, Mehtunda in Y T ilibranda, ki morajo pri mesticu Rajnfeldu ostati, ker ne morejo z drugimi vred dalje popotvati, v Rapersvajlu pašo vse tri one¬ mogle, mirno v Gospodu zaspale, in so bile v Ajkselu pokopane. Neka druga Uršulinska devica je blizo mesta Bazela na polji umerla, namreč sv. Kristina; in bila je na lepim griči pokopana. Na njihovih grobih so se godili čudeži v spričevanje njih svetosti. — Deseti dan mesca vinotoka (ok¬ tobra) pride sv. Uršula s svojim društvam v Bazel, kjer je čula od grozovitnost, ktere so takrat počeli Huni in Goti pod svojim vojvodam Julijem Mak- siminam okoli reke Rajne, in je urno spoznala, de je Maksimin tisti, pod kterim bo z vsim svojim društvam krono mučenstva ali marternikov dosegla. Tu, kjer zopet do reke Rajne pridejo, stopijo vnovič v svoje ondi - pušene ladije in veslajo do mesta Strasburga. V tem mestu ostane spet zavolj hude merzlice ena Uršulinska devica, po imenu Avrelija; sv. Uršula ji da tri tovaršice za dušno in telesno potrebo. — Lep zgled in opomin je to za bratovšino sv. Uršule, de naj v bolezni eden drugimu po¬ strežejo , ter si dušne in telesne dobre dela ska- zuj. peti so mei pre mei drn hov vzv sv. ras drv de drv nje Cii dul im* tev ke (o Bo sv, tei pr: sv in 43 ziijejo. • — Sv. Avrelija je bila v mestu Strasburgu Petnajsti dan vinotoka (oktobra) umerla in meščani 80 si jo zvolili po spričevanji rimske pratike za mestno patrono. Med tem pride po sosebni Božji previdnosti kraljevič Konan, ženin sv. Uršule, v mesto Maine, in en dan popred kakor Uršulinsko društvo, ktero je bilo od škofa Rutera in vse du- hovšine z veseljem in častjo sprejeto in pod streho vzeto. Tedaj mladimu kralju Konanu sv. Cirijak in sv. Uršula pripovedujeta nebeške prikazni, Božje razodetbe in vse prečudne reči, ktere so se s tem društvam godile, s čimur je bil Konan tako ginjen, de je želel berž keršen biti, in z Uršulinskim društvam krono marternikov doseči. Tedaj name- njeniga ženina sv. Uršule, kraljeviča Konana, sv. Cirijak slovesno kersti v pričo več škofov, mestne dubovšine in drugih imenitnih gospodov, in mu da ime Eteri, kakor je bil angel sv. Uršuli povedal. Sv. Uršula se je zavoljo tega preserčno veselila, ter Boga neizrečeno častila in hvalila. Ta slovesni berst se je obhajal osemnajsti dan mesca vinotoka (oktobra); in čez tri dni, 21. oktobra je bilo od Boga namenjeno vsimu Uršulinskimu društvu za sv. vero kri preliti, v mukali umreti in krono mar¬ ternikov prejeti. Tedaj so jeli vsi se na to skerbno Pripravljati. Prejeli so vsi zakramente sv. pokore in 8 v. rešnjiga Telesa, in so vse premoženje med uboge ln potrebne razdelili, potem se urno na Iadije vernih, 44 veslali proti mestu Kolonii, ki so ga v dveh dneh dosegli, in je bilo terdo obleženo od sovražnih Hunov in Gotov. Vse IJisiii insko društvo je bilo zdaj od so¬ vražnikov zajeto in si svesto, dati ali sv. Jezu¬ sovo vero, ali pa življenje. Sv. Cirijak moške izmed tega društva goreče in serčno uči, prosi in opominja, de naj se ne prestrašijo terpljenja in mučenja, ktero jih čaka in jih bo zdaj zdaj zadelo, ker boljši je umreti in v nebesa iti, kakor pa Jezusa zatajiti in se pogubiti. Sv. Uršula pa je ravno tako učila, prosila in opo¬ minjala ženske svojiga društva. Sovražniki obsujejo Uršulinsko društvo, zgra¬ bijo naj popred sv. Cirijaka, ki je Jezusa serčno oznanoval, in svoje tovarše k stanovitnosti opominjal. Z njim so prijeli in zaperli tudi druge škofe in kristjane, ki so se bili v Rimu in spotama sv. Ur¬ šuli pridružili. Sovražniki keršanstva pa skušajo sv. Cirijaka in vse druge ž njim pregovoriti, de bi se Jezusu odpovedali in sv. vero zatajili. Ker se v to niso hotli vdati, so jih trinožili in pomorili. Drugi zgrabijo sv. Uršulo s sv. Eterjem, nje¬ nim ženinam, ter ji peljejo in postavijo pred svo¬ jiga vojvoda Maksimina. Ta jo poprašuje za mno¬ gotere reči: Od kodi pride, kam gre, kaj hoče s tolikim društvam ? Rečeno je bilo, de je bil Bog sv. Uršulo tudi z veliko telesno lepoto obdaril, kar je ne- 45 verskega vojvoda z meseno ljubeznijo do nje uapol- in si jo je želel za ženo dobiti, ako bi se Je¬ zusu in sv. veri odpovedala. Ker je pa tudi zve- dil, de je Eterju, pred sv. kerstam Kouun imeno- vanimu, prihodin zakon obljubila, je sklenil hu¬ dobnež naj prej njega s poti spraviti, in ga narav- nost z mečem prebode in usmerti. Sv. Uršuli sc u, ilo stori zavoljo neusmiljene grozovitosti; vender ne žaluje, temuč se veseli in Boga hvali, ker vidi ® te rja s kerstno nedolžnostjo umreti, ter ga pred uje s krono marternikov v nebo poslati, kakor ji J e bilo po angelu razodeto. Nato se grozovitnež t°ti sv. Uršule, v ktere lepoto se je bil močno za¬ ljubil ; s perviga se ji sladka in prilizuje, ji vse obeta in ponuja, karkoli svet veseliga in prijetniga »lore dati; tode sv. Uršula se ne da zmotiti; noče Jezusa, svojiga dušniga Ženina, zupustiti, ne gre¬ šiti, ne sv. vere zatajiti. Zdaj trinog misli: Kar z dobro nisim dosegel, bom s hudo prisilil; torej se začne rotiti, hudovati, jeziti, ter martre in grozo¬ vito smert žugati. Sv. Uršula ostane vedno terdna v veri, stanovitna v devištvu, zvesta Jezusu, ne- beškimu Ženinu. Trinog še eno poskusi, ter misli »v. Uršulo prav preplašiti in v strah pripraviti, de Ki se morde zbala in vdala. Zapove namreč njene ss. tovaršice, nedolžne device, ktere, kakor ona, uiso hotle sv. vere zatajiti, ne Jezusu se odpovedati, Neusmiljeno martrati in grozovitno moriti. Začela 46 se je kervava vojska, strašno klanje in morija, de bi enajst tavžent nedolžnih devic usmertili, nji¬ hovo čisto, nedolžno kri prelili. Milo je bilo v tem strašnim boji viditi in slišati, kako serčno je sv. Ur¬ šula svoje ljube tovaršice vnemala in spodbudovala, de naj v sv. veri stanovitne ostanejo, marter se ne boje, in Jezusu, nebeškimu Ženinu, zvestobo ohra¬ nijo. Device, od gnade Božje podperte, od naukov in lepih opominov svoje kraljice in vojvodine sv. Ur¬ šule, vnemane, se niso ne marter, ne smerti bale, in prav rade so svoje mlado življenje darovale za Jezusa, sv. vero in prelepo nedolžnost. Ene so morivcam prav serčno nasproti stale, so roke kakor k molitvi sklepale, druge klečale in svoje oči proti nebu obračale, vse pa komej smertne rane čakale, de bi se kmalo preselile z zemlje, te doline solza in joka, težav in skušnjav, gori v nebesa, v kraj večniga miru in veselja. In tako so bile zunej ene vse tisti dan pomorjene; sv. Uršula je vsiga tega, namreč de so tovaršice raji smertne martre terpele, in kri prelile, kakor de bi Jezusa zatajile, prav vesela bila, je Boga močno hvalila, in dušice svojih as. tovaršie in devic kakor čiste neveste Jezusu večnimu Ženinu pošiljala. S tem je sama še bolj serčna prihajala, martre terpeti in za Jezusa umreti, ter zaničuje ljubezen in prili¬ zovanje, obljube in darove vojvoda, kakor tudi nje¬ govo protenje in žuganje. Trinog spozna, de pri 47 sv - Uršuli nič ne opravi, se močno raztogoti in Njegovo nagnjenje se na enkrat v maštovavni šeni, 1,1 njegova ljubezen v sovraštvo spremeni, in jeze Pijan zapove enima svojih vojakov lok napeti in sv - Uršuli prestreliti serce, ki ga ni hotlo ljubiti. Vojak urno sluša, napne in streli; tode namesto serca zadene le desno ramo. Sv. Uršula po ti bo- * e ei rani poklekne, oči proti nebu vzdigne in vesela Pričakuje smerli za Jezusa in sv. vero. Vojšak drugič napne motivno orožje, ustreli in prestreli serce sv. spoznovavke in serčne mučenice, sv. Ur¬ šule device. Njeno nedolžno, čislo, sveto truplo se sklone na zemljo, nje deviška dušica se pa vzdi¬ guje proti nebu, kteri angeli božji nasproti z ve¬ seljem hitijo, jo sprejet in spremit v prelepe nebesa na večno ženitovanje, ktero po besedah sv. Janeza v skrivnim razodenji obhaja Jezus s čistimi dušami, svojimi nevestami. Tedaj so bile vse Uršuliuske device v nebesih pri Jezusu, svojim dušnim Ženinu; vender se je e °a pogrešala po imenu Kordula. Le-ta, ko vidi hude smertne martre svojih tovaršic, se zboji, se stisne v neki kotiček ladije, in se tako skrije tri- Nogam in pri življenji ostane. Se ve, de je sv. Ur- 8 ula s svojimi zveličanimi tovaršicami pogrešala nvoje ljube svetovavke Kordule, klere še ni bilo nied njimi v nebesih, in de bi se jim ne zgubila, Prosijo za i\jo usmiljeniga Jezusa, in hitro so bile 48 uslišane. Skrita Kordula je imela po noči lepo prikazen; vidila je visoko čast in neizrečeno veselje svojih tovaršic v nebesih. Ko se tedaj sprebudi, se močno sramuje svoje maloserčnosti in boječnosti, vse do jutra prežaluje in prejoka zavolj svojiga strahu pred martrami. Berž ko se dan stori, stopi serčno iz zavetja, in se pokaže trinogam, ki so po- prešnji dan morili njene tovaršice zavoljo sv. Je¬ zusove vere. Ko jo zagledajo, jo urno skušajo za sv. vero in jo hočejo v greh zapeljati; todeonasejim nikakor ne vda. llazscrdijo se, ter jo posekajo in umorijo. Tako je bila tudi sv. Kordula za devištvo in sv. vero martrana in en dan pozneje Uršulinskim devicam v nebesih pridružena. Torej se spomin sv. Kordule, device in marteruice, en dan pozneje, 22. oktobra obhaja, kar rimska pratika spričuje. Tako se je vsih enajst tavžent devic Uršulinskih (nobena se ni zgubila) v nebesih skupej veselilo, kterili sv. trupla so ležale po zemlji in so bile v nevarnosti, de bi jih prederzni divjaki utegnili za¬ sramovati ali pa zveri raztergati. Ali Bog tega ni pripustil, je vso nečast od mertvih trupel ss. devic odvernil in za njih častit pogreb poskerbel. V ta namen je velik čudež naredil; grozovit strah pošlje nad Hune in Gote, nad vse sovražnike, ki so Ko¬ lonijsko mesto oblegali. Zdelo se jim je, kakor de bi brezštevilne trume vojakov meščanam na pomoč hitele; vsi trepečejo, v strahu pobegnejo in mesto 49 Spuste. Meščani, veseli, de so hudih sovražnikov ■ešeni, z veliko častjo ostanke ss. devic in mar- ternic pokopljejo. Sv. Jakop, antijohijski patriarh, ki se je bil v Kirnu z drugimi škofi pridružil Ur- 8 uliuskim devicam, po previdnosti Božji ni bil umorjen z drugimi kristjani. On je blagoslovil njihove grobe ln pri pogrebih navadne molitve opravil, ter je tudi P''eskerbel, de so se v kamne vsekale imena sve- lovavk sv. Uršule, in enajsterih velicih vodnic Ur- sulinskiga društva in se v grobe k njihovim truplam Položile. Tako so se ohranile zgorej omenjene 'metla. V ta namen tedaj je previdnost božja tega 8 v. škofa in patriarha nekoliko delj živiga ohranila; v ender pa ni zgubil krone ss. marternikov; bil je Potem od grozovitih nevernikov umorjen zavoljo Je¬ zusove svete vere. Iz češenja do svetih Uršulinskih devic in iz hvaležnosti, de so bili po njih rešeni hude stiske m oblege grozovitih sovražnikov, so mestnjaui nad Njihovimi grobovi lepo veliko cerkev sezidali. Tako bo košice sv. Uršule in njenih tovaršic in marternic Pod zemljo počivale, dokler niso bile sčasama od mnogoterih sv. mož vzdignjene in k očitnimu če¬ menju postavljene. Spomina vredno je, kako je bilo Iruplo sv. Uršule najdeno in vzdignjeno. — Leta 640 po Kristusovim rojstvu je sv. Kunibert, Ko¬ lonski škof, od svoje duhovšine obdan, v cerkvi SV. Uršule slovesno sv. mašo bral, kar zagledajo 4 50 vsi pričujoči nad glavo sv. Kuniberta beliga golobca «am ferieti, in potem ga vidijo skozi cerkev leteti, na mar nekim kraji cerkve obsedeti in zginiti, kar je bilo zdaj vsim očitno znamnje, de mora to nekaj posebniga tisk; pomeniti. Po dokončani službi Božji so dali sveti per) škof na tistim mestu kopati in našli so k velikim« nihi veselju vsili truplo sv. Uršule, ter so ga slovesno kot vzdignili, v sreberno in zlato posodo djali in v uro, altar k očitnimu češenju postavili. mol ===== sme želi Opomin. stel Zares prečudne reči se berejo v življenji in Pri| djanji sv. Uršule; pa ni jih sama delala in zver- šic< šila, ampak po nji in v nji se je hotel Bog kakor ter v drugih svetnikih čudovitiga skazati; po nji Ko- z ad nana iz teme neverstva k luči sv. vere pripeljati, »ko mnogim pobožnim kristjanam in častitim škofam k sre častitljivi kroni marternikov pomagati; zlasti je hotel po enajst lavžent deklet zapeljivosti hudobniga sveta hal po njenim skerbnim vodstvu oteti, jim sveto devi- Poj štvo priljubiti in jih zveličati. Kar pa je Bog nekdaj r ij storil, ker je po društvu sv. Uršule njih veliko po- Sv - gube otel, in jim v nebesa pomagal, tudi še zdaj Ih more in hoče storiti, ker je vselej njegova volja e h naše posvečenje in zveličanje. — Glej, pred štir- Pr najstimi leti je dobil pisavec tih bukvic prav staro 8e podobo sv. Uršule in njenih tovaršic s tremi kro- mi 51 bca Hami, namreč: s krono za učenike, za device in za na marfernike; napis je bil latinsk ; po ti podobi se bilo zdaj družbine podobice s slovenskim napisani na¬ te 8 tiskajo. V Bevkah mu je bila to podobo dala neka reti perletna priprosta ženica, rekoč, de so nekdanji mi¬ ra' 1 'lihi v Bistri sv. Uršulo in nje tovaršice priporočali mo kot dobre in zveste patrone ali pomočnice za zadnjo 1 v '»'o, in kdor jih v življenji prav časti, njim na čast •noli, se njihovim prošnjam priporoča, mu pridejo v s "iertni uri na pomoč. Ker vsak pameten kristjan zeli srečne zadnje ure, in pomoči na smertni po¬ stelji ; smo si mislili, de bi ljudje, ako bi se jim in Priporočevalo, radi častili sv. Uršulo in njene tovar- ;r- sice, bi vsaki dan kaj maliga njim v čast molili, :or ter se tem Božjim prijatlicam in svetnicam za srečno 0- zadnjo uro priporočali. Začeli smo to nekoliko po¬ ti, »kušati, in pričela se je bratovšina sv. Uršule za k srečno zudnjo uro. V celjski fari na Štajerskim in el po bližnjih farah so se jele od leta 1850 in naprej ta "abirati družbice enajsterih oseb enaciga spola sku- 1- Pej z zavezo, končaj 1 očenaš, 1 češeno Ma- aj r 'jo in čast bodi Bogu vsaki dan moliti k časti )- sv. Uršule in njenih tovaršie za srečno zadnjo uro. aj te de bi se sv. Uršula z nje tovaršicami vredno a °astila, je bilo udam noviga Uršulinskiga društva priporočeno, se po zgledu ss. Uršulinskih devic med o seboj lepo učiti, greha se varovati, k dobrimu opo- i- m injati, in se za dobro in srečno smert priprav- 4 * 52 jati, ter si tako v nebesa pomagati. Ko je Uršu- [insko društvo rastlo in že veliko udov imelo, j« bilo upanje, de se mu bode zamogla s cerkvenim poterjenjem očitnost pridobiti; tedaj je bila do s^ Očeta, rimskiga papeža Pija IX., ponižna prošnja za poterjenje Uršulinskiga društva in za p o deljenj e popolnama odpustikov v daljni Rim poslana leta 1857. In glej radosti za novo društvo ali bratovšino sv. Uršule! Sv. Oče so dobri namen tega društva spoznali, sprejeli, v Gospodu pohvalili, poterdili, s popolnama odpustiki obdarili, in mu tako svoj bla¬ goslov dali, de naj bi se ložej in hitrejši razširilo po keršanskim svetu k časti Božji in dušnimu zve¬ ličanju pravovernikov; kakor spričuje dvoje pisem sv. Očeta Pija IX. v Celje društvu poslanih 12. sušca (marca) in 31. vel. serpana (avgusta) leta 1858. Ker pa mora vsaka enaka naprava imeti tudi pri¬ voljenje škofovo, torej so milostni knez in škof Lavantinski v Rim poslano prošnjo za to bratovšino poterdili in priporočili, in z razpisam do dekanijstev (11. vinotoka 1858 št. 1870) so tudi svojimu čast. duhovstvu naznanili, de so po papeževim razpisu (31. vel. šerp. 1858) odpustki te bratovšine raz¬ tegnjeni na vse farne cerkve, kjer je ta bratovšina napravljena, ali pa se napravi. In zdaj, hvala Bogu! bratovšina sv. Uršule za srečno zadnjo uro lepo na¬ preduje. Že tavžent oseb obojiga spola se ji je pri¬ družilo. 53 šil- , j« n im sv. nja nje 57. sv. tva s a- ilo e- in a 3 . Le na noge, bratje in sestre Uršulinske bra- *°všine ! nabirajmo ji več in več udov, in častimo «voj 0 braterno patrono sv. Uršulo z nje sv. tovar- sicami, devicami in mučenicami posebno z zvestim posnemanjem njih lepih zgledov, de pridno kolikor ]| am je mogoče in priložno eden druziga keršan- stva učimo, k dobrimu opominjamo, greha varujemo, 'jubeznjivo svarimo, siv dušnih in telesnih potrebah lla pomoč hitimo in za dobro smert pripravljamo. l*otem si smemo svesti biti velike pomoči naših Maternih patron ali pomočnic v življenji in v smerti. Gotovo prišle bodo z Jezusam Marijo in s sv. Jo¬ žefam v naj večji sili zadnje vojske nam pomagat, srečno umreti! In blagor nam, ako v gnadi Božji Umerjemo, ker potem je naša sreča vtcrjena in go¬ tova za vselej. Amen. f o v Jutranje molitve. Čast bodi Bogu Očetu, Sinu itd. Presveta Trojica, jest nevredna stvar Te ponižno molim in častim, veselim se zavolj Tvoje velikosti, častitljivosti in ljubezni. Ti trojno-edini Bog! si tukaj in na vsih krajih v resnici pri¬ čujoč, Tebi je vse znano. Od Tebe vse imam, in brez Tebe ne morem nič dobriga storiti. O Ti moj predobrotljivi Bog in Oče v nebesih! verujem v Te, ker Ti si večna resnica in neskončna mo¬ drost. Upam v Te, ker Ti si vsiga- mogočin, neskončno zvest in usmi¬ ljen. Ljubim Te, ker Ti si nar sve¬ tejši in nar ljubeznjivši Gospod in nar boljši Oče vsih ljudi. 56 Zahvalim Te, o Boo;! za vse dodrote, ktere si uii skazal nocojšnjo noč. Zahvalim Te posebno še, de si I- me po svoji podobi in za večno zve- kti ličanje vstvaril, de si me po Svojim 1,1 preljubim Sinu odrešil, de si me po h svetim Duhu razsvetlil in v pravo ker- z šansko katoliško Cerkev poklical. V v dolžno zahvalo za to in za vse do- P brote Ti darujem vse svoje djanja. Obljubim Ti, o Bog;! de hočem danes 1 vse storiti, opustiti in terpeti, kar Ti 5 hočeš. Vse hočem z ljubezni do Tebe ■ opravljati o pravim času in na pravim ’ mestu. Daj mi k temu Svojo močno gnado. O Jezus, Ti moj Učenik in Zve¬ ličar, obvari me današnji dan sleher¬ nika greha. Tebe hočem za resnico nasledvati. O nar slajši Serce mojiga Jezusa, stori de te jest čezdalje bolj in bolj ljubim. — Sv. Duh razsvetli moj um in nagibaj mojo voljo k vsimu dobrimu. — O Marija, ti preblažena 57 Devica! bodi, oh bodi mi danes do- bia mati in varhinja. Sveti I., sveti itd. (^imennj svoje patrone in svetnike, do kterih imaš posebno zaupanje), Sveta Uršula in njene svete to var,si ee , in vsi svet¬ niki in svetnice Božje, prosite zame, de zdaj vas nasledvam, se greha skerbno varujem, in enkrat k Bogu v nebesa pridem. Naj bo priporočena moja molitev mojimu zvestimu angelu varhu, ki si me varoval nocojšnjo noč, vari me še dans ta dan vsiga hudiga, kar bi •mel škodovan biti, ali na duši, ali na telesu. Amen. Angel Božji, varil si moj , — po Božji dobroti sim varovanec tvoj*, — 1'azsvetluj in vari me, — vodi in vla¬ daj me! Amen. *) Naj še molim za svoje ljube star¬ še, dobrotnike, žlahto, spovednika *) Za to molitvico se dobi vsakikrat 100 dni odpustkov, in ako se vsaki dan celi mesec moli, se zamorejo za- dobiti enkrat v mescu popolnoma odpustki po vredni spovedi in sv. Obhajilu ter molitvi v namen sv. Očeta. 58 in duhovne pastirje, in za družnike sv. Uršule. O Bog;, poverni jim vse dobro, vari in žegnaj jih na zemlji, in do¬ deli jim večno življenje v nebesih. Usmili se vernih duš v vicah, Gospod, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Naj v miru počivajo ! Amen. oče naš. Česena M. K Tebi, Bog, se prebudim, Vari me, de ne grešim, Daj, de prav sveto živim, V Tvojih rokah spet zaspim. Angel Božji, angel moj, Vselej Ti na stran - ’ mi stoj! Bodi pozdravljena, o Marija, hči Boga Očeta! Bodi pozdravljena, o Marija, Mati Sinu Božjiga! Bodi pozdravljena, o Marija, nevesta sv. Duha! Bodi pozdravljena, o Marija, ti tempelj presvete Trojice! O Marija, pridi s svojim pre- Ijubeznjivim Jezuškam in žegnaj me! 59 V. O, )- ll, h v I. Pozdravim Te, Božje Detice! Z ljubeznijo vnemi mi serčice. Ti velki Bog, Ti malo Dete, Obvari me greha in zmote nesvete; Milost Tvoja naj me objemlje, Stalnost v dobrim naj me spremlje. Vselej v življenji naj bom Tvoj, Smertno uro bodi Ti moj. Amen. % Darovavna molitev. Vsako jutro dobro moliti. Češena si, Marija, ti si polna milosti. Gospod je s teboj. Zegnana si med ženami in žegnan je sad tvo- jiga telesa, Jezus. S temi besedami te z velikim angelam v začetku dneva ponižno pozdravim, o presveta Mati! in ti darujem vse svoje misli, želje in dobre dela, tudi vse svoje opra¬ vila in vse djanja keršanske ljubezni, in vse zatajevanja, ktere bom dans opravljal. Sprosi mi gnado, pri vsili rečeh svet namen in goreče želje imeti, si Božjo dopadljivost pridobiti; ker le samo ta me zamore srečniga storiti. Darujem vse moči in djanja tvojimu presvetimu in neomadežanimu Sercu, de bodo, z njegovimi zaslu- ženji obogatene, peršle pred tron tvo- cai in sel sp S m P I d j' r 61 jiga Božjiga Sina, — in te prepo- nižno prosim, naj smem s tvojim Ser- cam zedinjen presveto Trojico moliti, in de od Jezusovima Božjima Serca sebi in vsim grešnikam duha praviga spreobernjenja prosim insprosim.Amen. tlel ISt Večerne molitve. ni V imenu Boga *j* Očeta, in -j* a Sina, in sv. -f Duha. Amen. S svetim straham Te molim, o e moj Bog! ker vem, de se znajdem pred Tvojim neskončnim veličastvam. 'i Tvoje oko me vidi, Tvoja roka meje današnji dan varovala, Tvoje serce me 1 je ljubilo. V Tebe verjem, ker si neskončno resnični ; v Tebe upam, ker ' si neskončno dobrotljiv; Tebe ljubim iz vsiga serca, ker si neskončno lju- beznjiv. O Bog, daj, de Te bom res ljubil. Ljubim svojiga bližnjiga, ka¬ kor sam sebe, dodeli mi, o Bog, de ga bom res kakor sebe ljubil. 63 Bodi rešen in hvaljen, o usmi¬ ljeni Bog;! de si me ta dan obvaro¬ val velikih nesreč na duši in na te¬ lesu. Bodi češen in hvaljen, de si me zdraviga in živiga oi»ranil, ko jih je ravno ta dan na tavžente zbolelo in pomerlo. Prosim te pohlevno, ob- vari me tudi nocojšnjo noč vsiga hu- diga, zlasti pa greha in hudobnih duhov zalezovanja. Pomisli kaj si od davi zagrešil. Zoper Bog a: Zamude ali vnemar- nosti v svetih opravilih, nespoštljivost v cerkvi, zadolžene razmišljenja per molitvi, nasprotvanje do Božje gnade in svetih na- vdajanj, zmerjanje, kletev, prederzno ime¬ novanje svetih imen, pomanjkanje zaupanja in vdanosti v voljo Božjo. Zoper bližnjiga: Prederzne sodbe, natolcvanja, sovraštva, nevošljivost, vjedanje in želje se zmaševati, prepir, jeza, zani¬ čevanja, razžaljenja, raznašanja, obreko¬ vanja, zasmehovanja, krivične obdolženja in zatožbe, škodovanja na premoženji in na časti in poštenji, slabi zgledi, pohujšanje, pre ker str, in ne] ris v N; St h 1 n n i i i 63 ni- Preslabo spoštovanje, preslaba pokoršina, •o- ^eršanska ljubezen, zvestoba . . . , D o s am i g a s e b e: Nečimurnost, napčni strah pred svetam, laži, misli, želje, besede SJ l n djanje zoper čistost, nezmernost, serd, jih nepoterpežljivost, življenje brez prida in ko¬ do r *sti, nečimerno in posvetno življenje, lenoba i. v spolnovanju dolžnost svojiga stanu . . . ^ato reci: I- v ih Zal mi je v resnici iz globočine serca, de sim spet dans velikrat in hudo razžalil Tvojo neskončno lepoto, Tvojo neizmerjeno ljubeznjivost, Tvojo deprecenjeno dobroto, o presveti Bog, v dtoj dobrotljivi Stvarnik, moj usmiljeni i, debeški Oče! O sveti Duh, studenec večne luči! razženi temote iz mojiga uma in pa- dieti, de bom spoznal gnusobo in hu- , dobijo greha, in de se ga bom v prihodnje z vsimi dušnimi in telesnimi diočmi varoval. v Cuj mi tudi ti, o preljubeznjiva Božja Mati! nad dušo in telesam, de dušni in telesni sovražniki in pošasti 64 teme s svojim zalezovanjem nič ne opravijo zoper mene. Zavoljo svojiga f! preusmiljeniga neomadežaniga Serca 1 bodi vselej moja Mati, o Marija! in sprejmi moje serce k sebi, de se v * posvetnost ne zamisli in s kugo greha ne ognusi. ! Vari me greha, tudi ti, moj an¬ gel varh! o vari me greha! Jezus, Marija in Jožef! vam v roke zročim svojo dušo. Vsak dan obuditi. Vera. O moj Bog! terdno in sta¬ novitno verjem, kar sveta katoliška Cerkev zapoveduje verovati; ker si Ti, o Bog! to razodel, ki si večna resnica in modrost, ktera ne more ne goljufati, ne goljufana biti. „Verjem, o Gospod! pridi v po¬ moč moji slabi veri u . Upanje. O moj Bog! zaupam v Tvojo gnado, večno življenje doseči, 65 e ker si ga ti obljubil, ki si vsigamo- a gočin, neskončno zvest, dobrotljiv a ki usmiljen. ii „Obvari me, o Gospod! ker v ir te zaupam u . a Ljubezen. Ljubim te, o Bog! ker si naj vikši, neskončno ljubeznjiva Dobrota, ki je vse ljubezni vredna. „Ti veš, o Gospod! de te lju— r bim. u Obžalovanje. O moj Bog in Go¬ spod! žal mi je iz globočine serca, de sim tebe, naj vikši, neskončno Do¬ broto, ktero nad vse ljubim, kdej raz¬ žalil. Gnusi in studi se mi do mojiga greha, in terdno sklenem, svoje živ¬ ljenje poboljšati in te ne več žaliti. Dober namen. O moj Bog! tebi darujem vse svoje misli, besede in djanja, naj bodo v tvojo veči čast, in sklenem jih z britkim terpljenjem in s smertjo Jezusa Kristusa, ki je moj Zveličar. Amen. 5 60 Opomin. Kdor te molitvice vsak dan celi mesec zvesto moli, zamore enkrat kadar koli v mesca popolnama odpustke zadobiti, ako vredno sv. Zakramente prejme in potem 7 Očenašev in Cešena Marij in Vero v namen svetiga Očeta moli. Vcrli tega zadobe tudi zadnjo uro popolnama odpustke, kteri so v svojim življenji to pobožnost zvesto opravljali. Tudi se dobe še vsak dan posebej, ko se te čednosti obudijo, nepopolnama odpustki 7 let in sedemkrat 40 dni. Vsi ti odpustki se zamorejo tudi za duše v vicah oberniti. Benedikt XIV. razp. tl. grud. 1754. 67 (V čast Marijriiga presv. Serca). Perpravljanje. Pred teboj klečim, o presveta Mati Jezusa, mojiga Zveličarja, in te pro¬ sim, perdoci mi gnado, de bom s preponižno molitvo, z naj gorečniši ljubeznijo, z naj občutljivci hvalež¬ nostjo in z odkritoserčnim obžalova¬ njem svojih grehov zamogel biti per ti visoki daritvi svete maše. S tem neomadežanim daram, o presveta Mati! želim in si namenim, se presveti Tro¬ jici zahvaliti za vse gnade, s kterimi je tvoje presveto in neomadežano Serce obogatila. Tudi želim in si na¬ menim, Boga neskončno usmiljeniga po zasluženju Jezusa Kristusa in po preljubeznjivi lepoti tvojiga Serca pro- 68 siti svojiga lastniga spreobernjenja in spreobernjenja ubozih grešnikov. Presveto Marijno Serce! brez greha spočeto, prosi za me, vari me. — Cešena Marija . . Pristop. V imenu Boga Očeta, in Sina in sv. Duha. Amen. Ti, o Bog, si moja moč. Zakaj si me zapustil, in zakaj hodim žalostin, ko me moj sovražnik stiska? Pošlji mi svojo luč in svojo res¬ nico, naj me vodite in pripeljete na tvojo sveto goro in v tvoje prebivališa. Čast bodi Očetu in Sinu in sv. Duhu; kakor je bilo v začetku, zdaj in vekomej. Amen. Spovem se Bogu vsigamogoč- nimu, Marii, vselej Devici, svetimu Mihaelu arhangelu, svetimu Janezu Kerstniku, svetima apostelnama Petru in Pavlu, in vsim svetnikam, de sim obilno grešil z mislimi, z besedami in z 69 djanjem5 moj greli, moj greh, moj silni greli! Torej prosim Marijo, vselej Devico, svetiga Mihaela arh- angela, svetiga Janeza Kerstnika, sveta apostelna Petra in Pavla in vse Svetnike, prosite za me per Go¬ spodu, našim Bogu. Usmili se nas vsigamogočni Bog, in perpelji nas po odpušanju naših grehov v večno življenje. Amen. Molitev. O Gospod! prosimo te, odvzemi od nas naše grehe, de bomo vredni, s čistim sercam stopiti v nar svetejši svetiše. Amen. Prosimo te, o Gospod! po za- služenju tvojih Svetnikov, kterih sve¬ tinje se na tem altarju hranijo, in vsih Svetnikov, odpusti nam milostljivo vse naše grehe. Amen. *) Per teh besedah ee a mašnikam vred trikrat na per*f vdari. 70 Gospod, usmili se! Kriste, usmili se! Gospod, usmili se nas! Gloria. Čast Bogu na visokim, in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje. Hvalimo te, častimo te, molimo te, povišujemo te; zahvalimo se ti za- voljo tvojiga veliciga usmiljenja. Bog, nebeški Kralj! Bog, vsigamogočni Oče! Gospod, edinorojeni Sin, Jezus Kristus! Gospod, Bog, Jagnje Božje, Sin Očetov! Ki odjemlješ grehe sveta, usmili se nas! Ki odjemlješ grehe sveta, sprejmi našo molitev! Ki sediš na desnici Očeta, usmili se nas! Ker ti sam si svet, ti sam Gospod, ti sam Narvikši, s svetim Duham, v Veli¬ čanstvu Boga Očeta. Amen. Molitev. O Bog, ki si presveto Serce pre- blažene in vselej neomadežane Marije Tl Device z duhovnimi darmi in milostmi obilno prenapolnil, in ga po podobi Božjiga Serca Sina tvojiga, Jezusa Kristusa, z ljubeznijo in usmiljenjem navdal; dodeli, ki spomin njeniga presladkiga Serca obhajamo, de bo z zvestim posnemanjem njenih čednost v našim sercu zaznamnjan Jezus Kri¬ stus, kteri s teboj in s sv. Duham živi in kraljuje, Bog vekomej. Amen. Vsigamogočni in neskončno po¬ hlevni Bog, ki si žejnimu ljudstvu studenec žive vode iz skale obudil; zbudi iz naših terdih sere solze ob¬ žalovanja, de bomo svoje grehe ob¬ jokovali, in po tvoji milosti njih od- pušenje dosegli. Užgi, o Gospod! z ognjem sve- tiga Duha naše serca, de ti bomo s čistim telesam služili in z očišenim sercam dopadli. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. 72 K berilu in evangelija. Iz bukev Sirahovih 24. Jest sim ko terta sladek in dišeč sad rodila, in iz mojiga cvetja je častit in obiln sad. Jest sim mati čiste ljubezni, in strahu, in spoznanja, in svetiga upanja. Per meni je vsa milost pota in resnice, per meni vse upanje življenja in čednosti. Perstopite k meni vsi, kteri me želite, in mojiga sadu se nasitite. Zakaj moj duh je slajši od medu, in moj del slajši od medu in satovja. Moj spomin je v večne rodove . . Kdor mene posluša, ne bo osramoten; in kteri po moje delajo, ne bodo grešili. Kteri mene oznanujejo, bodo večno življenje imeli. Vera. Se moli, ako jo mašnik moli. Darovanje. Sprejmi, sveti Oče, vsigamo- gočni večni Bog! ta neomadežani dar, T3 kteriga rnašnik, tvoj služabnik, tebi pravimu živimu Bogu daruje, za uioje neštevilne grehe, zamere in zaniker- nosti, za vse pričujoče, pa tudi za vse verne kristjane, žive in mertve ; naj bo meni in njim v zveličanje in večno življenje. Amen. Darujemo ti, o Gospod! kelih zveličanja, in prosimo tvojo milost, naj pride s prijetnim duham pred obličje tvojiga Božjiga veličastva za naše in vsiga sveta zveličanje. Amen. V duhu ponižnosti in s potertim sercam naj bomo od tebe, o Gospod! sprejeti, in naša daritev naj se tako opravlja dans pred tvojim obličjem, de tebi, o Bog! dopade. Sprejmi, o sveta Trojica! ta dar, kteriga ti darujemo v spomin terp- ljenja, od smerti vstajenja in vne¬ bohoda Jezusa Kristusa, Gospoda našiga, in v čast presvete, vselej čiste Marije Device, svetiga Janeza Kerstnika, svetih apostelnov Petra 74 in Pavla, teh in vsih Svetnikov*, de 1)0 njim v čast, nam pa v zveličanje, in de oni za nas v nebesih prosijo, kterih spomin obhajamo na zemlji; po ravno tistim Kristusu, Gospodu našim. Amen. O Bog! čigar veličanstvu je pre¬ sveta neomadežana Marija Devica neomadežan dar darovala, vžgi v na¬ ših sercih oginj tiste ljubezni, kteri je v njenim Sercu gorel, de bomo ž njim očišeni, vredni spoznani, tebi ravno tisti dar darovati, Jezusa Kri¬ stusa, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti sv. Duha Bog vekomej. Amen. Raztergaj, o Gospod, vezi naših grehov, in dodeli nam vnovič, kar si nam že enkrat dodelil, ter odreši nas z odpušenjem, ki si se bil po¬ nižal nas z milostjo odrešiti; de ti bomo hvalni dar s pravo radovolj- nostjo in s čistim sercam darovali. Amen. 75 Predglasje ali sanktns. Zares vredno in pravično, spo¬ dobno in zveličavno je, de tebi povsod in vedno zahvalo dajemo, sveti Go¬ spod! vsigamogočni Oče, večni Bog! in de te v češenju presvetiga in ne- omadežaniga Serca Marijniga hva¬ limo, častimo in poveličujemo. Ker ona je z obsenčenjem svetiga Duha tvojiga Kdinorojeniga spočela in per večni časti devištva svetu večno luč dala, našiga Gospoda Jezusa Kristusa ; po kterim tvoje veličanstvo hvalijo angeli, molijo gospostva, se moči tresejo; kteriga nebesa in nebeške moči, in zveličani Serafi v združenim razveseljevanju prepevajo; s kterimi, prosimo, tudi naše glasove skleni, ker te ponižno hvalimo, rekoč:.. Svet! Svet! Svet! Gospod, Bog nebeških trum! Nebo in zemlja je P v olno tvoje slave. Hosana na visokim! češen bodi, kteri pride v imenu Go¬ spodovim! Hosana na visokim! 76 Pred povzdigovanjem. 8 1 Tebe tedaj, predobrotljivi Oče, sl ponižno prosimo po Jezusu Kristusu, di tvojim Sinu, Gospodu našim; dopad- pi Ijivo sprejmi in blagoslovi te dari, 01 te ponudbe, te svete in neomadežane št darila, ktere ti darujemo, zlasti za A tvojo sveto katoliško cerkev, ktero milostljivo umiri, ohrani, zedini in ^ vladaj po vesoljnim svetu, s tvojim služabnikom našim papežem I., in našim škofam I., in našim cesarjem I. in . vsimi pravovernimi in spoznovavci j katoliške apostolske vere ob enim. Spomni se, o Gospod! svojih slu¬ žabnikov in služabnic I. I.; in vsili j pričujočih, kterih vera in pobožnost ti je znana, za ktere ti darujemo, in kteri ti darujejo ta dar, za se in 1 za vse svoje, v rešenje njih duš, v j upanje njih zveličanja in blagra, in kteri tebi, večnimu, pravimu in živimu Bogu, svoje obljube opravljajo. 77 Zavoljo tega te prosimo, o Go¬ spod! sprejmi dopadljivo ta dar naše službe in cele svoje občine, naše dneve v svojim miru vladaj, in za¬ povej, de bomo večniga pogubljenja oteti, in čedi tvojih izvoljenih per- šteti; po Kristusu Gospodu našim. Amen. K povzdigovanja sv. Rcšnjiga telesa. Bodi česen in hvaljen, pravi Bog, v podobi kruha na altarju živ pri¬ čujoči! O Jezus, bodi mi milostljiv! O Jezus, bodi mi usmiljen! O predo- brotljivi Jezus, odpusti mi moje grehe! K povzdigovanju sv. Rešuje kervi. Bodi češen in hvaljen, pravi Bog, v podobi vina na altarju živ priču¬ joči! O Jezus, tebi živim! O Jezus, tebi umerjeni! O Jezus, tvoj sim živ in mertev! Daj, o Jezus! de tvoja draga Kri nad menoj ne bo zgubljena. 78 Po povzdigovanju. Spomnimo.se, o Gospod! visoko- svetiga terpljenja Kristusa, tvojiga Sina, našiga Gospoda, pa tudi nje- goviga od smerti vstajenja, in nje- goviga časti tl j i viga vnebohoda, in darujemo tvojimu visokimu veličanstvu zmed tvojih darov in naklonil čist dar, svet dar, neomadežan dar, sveti kruh večniga življenja in kelih nepreneh- ljiviga zveličanja. Na te dari tedaj se ponižaj z usmiljenim in perjaznim obličjem pogledati, in jih sprejeti, kakor si se ponižal sprejeti dar svojiga pravičniga služabnika Abelna, dar našiga očaka Abrahama, in uniga, ki ti ga je daroval tvoj veliki mašnik Melkizedek, svet dar, neomadežano daritev. Spomni se tudi, o Gospod! svojih služabnikov, in služabnic I. I., ki so z znamnjem vere pred nami v večnost šli in v spanju tvojiga miru počivajo. 79 Tem, o Gospod! in vsim, ki v Kristusu Počivajo, dodeli milostljivo kraj hladu, loči in mini; po ravno tistim Kristusu, Gospodu našim. Amen. Tudi nam grešnikam, svojim slu- ^abnikam, ki v tvoje obilno usmiljenje Zaupamo, dodeli dobrotljivo, imeti de¬ lež in občino s tvojimi svetimi apo- stelni in marterniki, Janezam, Stefa- Oam, Matevžem, Barnabam, Ig nar jem, Aleksandram, Marcelinam, Petram, 1'elicito, Perpetvo, Agato, Lucijo, Nežo, Cecilijo, Anastazijo, in z vsimi tvojimi svetniki; sprejmi nas milost¬ ljivo v njih občino, ne zavoljo našiga Zasluženja, ampak zavoljo svoje pri¬ zanesljivosti , po Kristusu, Gospodu ftašim, po kterim ti, o Gospod! vse te dobrote stvarjaš, posvečuješ, oživ¬ ljaš, blagoslovljaš in deliš. Po njem, Ž njim in v njem je tebi, o Bog, vsigamogočni Oče, v edinosti svetiga Guha, vsa čast in veličastvo od ve- komej do vekomej. Amen. 80 K očenašu. Moli Očenaš. Reši nas, prosimo te, o Gospod! od vsiga Iindiga, pretečeniga, priču¬ joči ga in prihodnjiga; in na prošnje prečiste in vselej Device Marije, in vsili svetnikov nam daj mir v našim življenju, in brani nas pred vsimi sovražniki, de nas v zmote ne za¬ peljejo in od tebe ne odvernejo. Amen. Jagnje Božje, ki grehe sveta od- jemlješ; usmili se nas! Jagnje Božje, ki grebe sveta odjemljes; usmili se nas! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ; daj nam mir! O Gospod Jezus Kristus! ki si re¬ kel svojim apostelnam: mir vam zapu¬ stim, svoj mir vam dam; nikar ne glej ' na moje grehe, ampak na vero svoje svete Cerkve; in po svoji dobrotljivi volji jo v miru in edinosti ohrani. 81 O Gospod Jezus Kristus, Sin ži- viga Boga! ki si po volji svojiga Očeta s sodjanjem svetiga Duha po svoji smerti svet poživil, reši me s tem presvetim svojim Telesam in Kervjo od vsili mojih grehov in vsiga hudiga; daj, de se vselej tvojih za¬ poved deržim, in ne perpusti, de bi se kdej od tebe ločil. Mašuikovo obhajilo. Gospod, nisim vredin, de greš pod mojo streho, ampak reci le z besedo, in ozdravljena bo moja duša. (Trikrat). Zdaj obudi resnično žalost nad svojimi grehi in serčne želje se z Jezusam skleniti, ter se po duhovno obhajaj; po tem še le dalje m 61 i. Molitev. Vsigamogočni in predobrotljivi Bog! ozri se milostljivo na naše proš¬ nje, in otmi naše serca pred skušnja- 6 82 vami hudih misel, de bomo po tvoji dobrotljivosti vredni, svetiga Duha prebivališe biti. Gnado sv. Duha, o Gospod! mi¬ lostljivo v naše serca vlij, de bomo zamogli svoje grehe z zdihovanjem in solzami izmivati, in de po tvoji dobroti želeno odpušenje dosežemo. Ponižno prosimo, o Gospod! naj milost sv. Duha naše serca razsvetli in s sladkostjo popolnama ljubezni obilno napolni, po Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Sklep. O Jezus Kristus, Sin Božji! ki si narsvetejši Device prečisto Serce v svoje prebivališe zvolil in v njem pohlevno in sladko počival, dodeli nam milost, in ponižaj se po teh ob¬ hajanih skrivnostih svojiga Telesa in svoje Kervi vedno v naših sercih pre¬ bivati , ki živiš in kraljuješ z Bogam 0 Vi 1 S V d i I s i 1 i 83 I 1 Očetam v edinosti sv. Duha, Bog’ od a vekomej do vekomej. Amen. - Blagoslov ali žegen. 0 n Zegnaj nas, prosimo te, sveta ji Trojica: Bog Oče, in *j* Sin, in sveti -f Duh, in tvoj žegen ostani j Vselej per nas. Amen. Zahvalna molitev po sv. maši. 1 Zahvaljen bodi, o Zveličar moj! de si mi dal to sveto mašo slišati, in presveto Serce tvoje nar čistejši Matere častiti. O de bi bil vender to sveto mašo s takim zbranim duham 1 in s tisto gorečnostjo slišal, ktero tolikanj sveto, tolikanj visoko opravilo } tirja! Ti, o Jezus! po svoji milosti 1 nadomesti, kar je bilo per ti sveti daritvi pomankljiviga, in dodeli mi, 1 de te vprihodnjič zamorem vselej v duhu in resnici moliti, hvaliti in ča- 1 stiti. Po ti neskončni daritvi dodeli, 6 * :84 o Jezus! na prošnjo Matere Marije, grešnikam spreobernjenje, posebno pa te prosim, omeči in spreoberni tiste, ktere sim ti per sv. maši perporočil, in za ktere sim posebno dolžan moliti, in še nar bolj se ozri na tiste, kteri so v nar veči nevernosti, se vekomej pogubiti. Dodeli pa tudi meni pravo pokoro in stanovitnost v dobrim, in de ne zgubim nikdar dobrot, ki sim jih per ti sveti maši po tvoji ne¬ skončni milosti zadobil. S tem upa¬ njem poživljen in potolažen, imam terdno voljo, vse po tvoji volji in v tvojo čast storiti, o moj dobrotljivi Bog! Tvoj sveti žegen me spremljaj po vsih mojih potih in tvoje presvete Matere zgled mi bodi vedno pred očmi; v tvoje in njeno Serce zročim svojo dušo in telo. Amen. 85 Kako med sveto maso Kristusovo ter- pljenje premišljevati. Sveta maša je postavljena v spo¬ min Kristusovima terpljenja; torej je zlo zveličavno, njegovo terpljenje med sveto mašo premišljevati. To pre¬ mišljevanje pa tistimu ni težko, kdor Ve, kaj pomenijo vse svete šege per sveti maši. Vse namreč, kar koli mašnik, namestnik Kristusov, per altarju dela in počne, svoj sveti po¬ men ima. V zlajšanje zveličavniga premišljevanja, svetili občutljejev in goreče molitve per sveti maši, sledi kratko razlaganje teh svetih mašni- kovih obnaškov per altarju. Mašnik pof/osto fflavo , kolena in %'ivot vklanja ; to nas spomni, kako je Jezus v svoji človeški natori spo¬ štoval svojiga nebeškiga Očeta ter 80 se mu popolnama podvergel. Ravno tako nam kuševanje altarja v spomin kliče Jezusovo popolnama vdanost v voljo nebeškiga Očeta, in voljnost, vse terpljenje za ljudi sprejeti, naj bi še toliko težko bilo. Mašnih per altarju sem ter tje hodi; to nas spomni, kako je vjeti in zvezani Jezus od sodnika do sod¬ nika po mestu vlačen, in poslednjič na moriše peljan bil. Mašnih dela večkrat krize nad daritvijo; to nas spomni križev in težav, ki jih je Jezus na duši in na telesu terpel. S križi, ki jih sam nad seboj dela, pa naznani, de se želi sadu Jezusovima terpljenja vdeležiti. Povzdigovanje, razprostiranje in skle¬ panje rok nas opomni, kako je tudi Jezus roke povzdigoval in molil k ne- beškimu Očetu, zlasti na oljski gori ko je bila njegova duša žalostna do smerti. Mašnih zdaj tiho , %daj na glas moli , ker je po nedolžno toženi Jezus 87 zdaj molčal, zdaj govoril. Tudi je pomen znotranje in zunanje molitve terpevšiga Jezusa. Mašnih se v nebesa ozira v znam- Rje, do daruje, Jezus se je pogosto v nebo oziral, kadar je kej blago¬ slavljal, ali čudež hotel storiti. — Naslednje ob kratkim nauk, kako Kristusovo terpljenje med sveto mašo premišljevati. Mašnih: Ure k altarju; Začne sveto mašo; Moli očitno spoved; Gre k altarju in ga kušne; Gre na desno stran; Bere začetik sv. maše: Moli: Kirje elejson t. j. Gospod, usmili se; Reče : Dominus vobiskum (Gospod z vami); Bere list; Moli v sredi altarja; Bere evangeli; Kelih odkrije; Daruje kruh in vino; Kristus: Gre v svoje terpljenje. M 61 i v vertu. Kervav pot poti. Iškarjot Jezusa s kušlje- jem izda. Jezusa vjamejo. Jezus v Kajfovi hiši spra¬ ševan, za uho udarjen. Peter Kristusa zataji. Pogleda Petra, ki se spre- oberne. Ga peljejo k Pilatu. Ga peljejo k Herodu. Ga zopet k Pilatu peljejo. Slečen. Tepežen (ali gajžlan). 88 Mašni k: Reče: Orate fratres (mo¬ lite bratje); Tiho moli; Moli predglasje; Stori spomin za žive; Razprostira roke nad ke¬ lih; Blagoslovlja daritev; Povzdigne sveto resnje Telo; Povzdigne sveto rešnjo Kri; Dalje moli; Reče: Tudi nam grešni- kam, ter se na persi udari; M6Ii očenaš (pater no- ster; Prelomi sv. hostjo; Spusti del sv, hostje v kelih; Reče: Jagnje božje (ag- nus Dei) ; Dalje moli; Se obhaja; Kelih briše; Kelih zagerne; Reče: Gospod z vami! Mčli poslednje molitve na desni strani; Kristus: Pilat pravi: Ekee homo (Lejte, človek!) Zapljevan in zasramovan. K smerti obsojen. Križ nese. Veronika mu ruto poda. Na križ perbijan. S križem povzdignjen. Preliva kri iz svojih sve¬ tih ran. Moli za človeški rod. Spreoberne razbojnika. Govori sedem besed na križu. Umerje na križu; Jezusova duša gre pred pekel. Veliko per križu se jih spreoberne. Iz Kristusove strani teče kri in voda. Pokopan. Maziljen z dišavami. Od smerti vstane. Se perkaže ženam na poti. Štirdeset dni z učenci ostane. 89 Mašnih: Reče poslednjič, Domi- nus vobiskum; Reče: Ite misa est; Ra blagoslov (žegen); Rere poslednji evangeli; Kristus: Se poslednjič učencam perkaže. V nebesa gre. Pošlje sv. Duha. Apostelni oznanujejo sv. evangeli po vsim svetu. Kako dobro je pri sv. maši biti. Zveličani oče Senjeri pravi: Ako bi gori v visokih nebesih preblažena Božja Mati in vsi svetniki, pa tudi še vsi angelci in vikši angeli pred sveto Trojico na kolena padli in bi Bogu vso ponižnost, čast in službo skazovali, kar se le zarnore zmisliti: temu nasproti bi pa na zemlji nar nižji tnašnik eno samo edino sv. mašo opravil, bi taki mašnik vse vse veči čast in službo Bogu skazal, kot vsi svetniki z omenjenim češenjem. — Premisli tedaj, kako dobro je vender k sv. maši iti, ker s tem Bogu toliko čast z mašnikam vred skazuješ. 90 Neka v ljubezni Božji vsa goreča duša je hotla prav očitno razodevati svojo ljubezen do Boga, in si je jela vsakterih reči vošiti. Rekla je: O, želela bi si , de bi imela sto, ali kaj še? de bi imela tavžent jezikovi Hotla bi % njimi neprenehoma moliti in jih v vedno hvalo Božjo obračati. — Oh, želela bi si, debi imela bre% števila veliko sere; hotla bi Tebe, moj Bog! z vsimi ljubiti. — Oh, hotla bi, de bi bila vesoljna zemlja moja, vse bi hotla priganjati, o Bog, Tebe ljubiti, Tebi služiti! Ko je ta pobožna duša nekdaj želela, Božjo čast tako razširjati, je slišala od Boga glas, ki je rekel: Hči, tvoja lju¬ bezen in tvoja gorečnost do mene mi je sicer všeč; vedi pa, de se mi s sveto mašo samo več časti zgodi, kot mi je ti zdaj vošiš. Še več, ne - primerama bolj sim z njo češen, ka¬ kor de bi se mi vsa čast dajala, ktero koli mi vošiti zamoreš. — Ker 91 je tudi očitno, kar sv. Krizostom pravi, de ena sama sv. maša velja, toliko , kolikor Kristusova smeri na križu, torej mislim, kristjan, ako vse to prav prevdariš, de boš vselej prav rad šel k visoki daritvi sv. maše, kadar koli ti tvoje okolišine dopustijo. Zamoreš se pa tudi v željah sv. maše vdeležiti, ako zavoljo bolezni, ali v delavnike zavoljo dela ne moreš k sv. maši telesno iti. Po dolgim ši¬ rokim svetu se bero zmiraj in nepre- nehama svete maše; ko je pri nas noč, je drugod dan, in tam se bero svete maše, ko pri nas počivamo; ni je zanesljivo nikoli minute, ne se¬ kunde, ne trenutka, de bi ne bilo nikjer na svetu nobene sv. maše: ako tedaj dobri namen storiš in ga večkrat ponoviš, se vdeležiti vsih svetih maš, ki se po svetu bero, ko¬ liko pač veliko dobriga zamoreš s tem doseči zase ali pa za uboge duše v vicah, in kako si zamoreš s ta- 92 kirai zveličavnimi mislimi hladiti noči, kadar ne moreš spati ali zavolj bo¬ lezni ali druzih okolišin. Odpiraj tedaj te zaklade in koplji si iz njih vse dobro za časnost in za vednost. 93 Imenitna zaveza z Bogam, ktera je neprecenljive vrednosti, ako se z resnič¬ nim sercam moli. O čez vse častitljiva, presveta Trojica! ker jest tebe, kakor nevredna stvar, zavoljo svoje slabosti in veliko zaderžkov ne morem tako častiti, hvaliti in moliti, kakor zares v sercu želim to dopolnovati ; torej storim ime¬ nitno zavezo, ktera se ne sme nikoli razdreti, temuč mora vsako minuto po¬ novljena, poterjena in od mojiga svetiga angela varila tebi darvana biti. Koli- korkrat bodo namreč moje žilice trip- nile in serce udarilo, tolikrat želim tebe svojiga Boga v tvoji časti, ka¬ kor tudi svojiga Jezusa v visokim zakramentu svetiga Rešnjiga telesa z vsimi angeli in svetniki, v imenu vsih ljudi in stvari moliti, hvaliti, častiti, in tebi k tvoji slavi srečo vošiti. 94 Kolikorkrat moje žilice tripnejo, tolikrat ti darujem in želim darovati v tvojo čast in slavo vse službe, ktere so ti Kristus, včlovečena Be¬ seda, Mati njegova Marija, in vsi svetniki tukaj na zemlji skazovali, kakor tudi vso hvalo, čast, in po¬ veličevanje , ktero ti vsi angeli in svetniki v nebesih skazujejo; vse svete maše, ktere tvoji mašniki bero in brali bodo; vse dobre dela, ktere vsi ljudje na zemlji opravljajo, ali jih opravljali bodo. O de bi zamogel jest vse kapljice morja in voda, vse bilke trave, vse cvetlice na vertih, vse perje na drevesih, vse čerke po bukvah, in vse vse stvari v Sera- fine spremeniti, naj bi tebe, namesti mene, neprenehama molili, častili, ljubili, hvalili in povikševali. Ravno tolikrat se jest tebi zahvalim in iz serca želim zahvaliti za vse in za vsako gnado, ktere si ti deveterim koram angelov in vsim svetnikam 95 ln svetnicam na zemlji skazal in jih ^daj v nebesih skazuješ. Kolikorkrat moje žilice tripnejo, 8e jest tebi zahvalim, in prosim vse Angele in vse svetnike, de bi oni tebi namesti mene serčno hvalo dajali lr * peli, ker si ti mene vstvaril, odre¬ ci , in posvetil, mi svete zakramente dodelil, brez števila dobrot na duši *o na telesu skazal, me tako dolgo Pogubljenja varoval, in upam, de me b oš tudi za vselej pred njim obvaroval. Ravno tolikrat ti darujem v za- dostenje za svoje grehe in nehva¬ ležnosti svoje telo in dušo, serce z v simi močmi, vse djanja in nehanja, darujem ti samiga sebe, in popolnama tvoji Božji volji zročim, delaj z menoj kakor s svojim lastnim blagam, kakor koli je tvoja sveta volja. O dodeli mi £nado, de tudi hudo iz tvojih rok r adovoljno prejmem, in tebi za ljubo z veseljem prenašam. Kolikorkrat moje žilice tripnejo, 96 jest sklenem, vse svoje dela, ne & potrebe ali navade, ampak iz ljubezni do tebe in zavoljo tebe s tajistim na* menam opravljati, s kterim je moj Jezus vse svoje dela opravljal, vso svoje terpljenje terpel, vse svoje za* služenje daroval. Ti, o moj dobrotljivi Bog! sprejmi vse to v svoje dopa* dajenje, meni in vsim vernim v časno in večno srečo in blagor. To zavezo zapečatim s kervjo iz stranske rano Jezusove in jo shranim in zaklenem v ravno tajisto presveto rano , de naj bo vse, kar sim v ti zavezi govoril? dotlej terpelo, dokler bodo moje žilo tripale in moje serce tolklo; ta za* veza se ne sme nikdar razdreti. Do* deli mi in poterdi to, o trojedini Bogi Amen. Zaveza z Marijo. Vsili milost polna Devica in češena Mati Božja, Marija! ker jest zavoljo sv di si V] b, Ži Sl tl z Ij s ji v t 1] v t i S ( i 97 \1 ni t" 5J ie /i o o e o ‘j I, e ! 8v ojiga grešnika življenja nisim vre- djn, tvoj otrok imenovan biti: ti pa 8 * zavoljo svoje ljubezni in zvestobe 'redna, biti moja mati: za to iz lju¬ bezni do tebe ponovim ljubeznjivo ^vezo s teboj, in te prosim, naj te 8 biem vnovič svojo Mater imenovati, ftes, zvolim te za svojo Mater tako ? a terdno, kakor te je kaka bogo- liubna duša zvolila, ali te zvoliti in 8 e s teboj skleniti zamore. Tebi se Jest za tvojima lastniga služabnika v dam, tebi zapišem svoje telo in dušo, tebi svojo lastno kri, tako de me bobena moč od tebe ne bo več ločiti ^amogla. Naj ti, o Marija, dopade la zaveza, sprejmi me za svojiga °troka iu zapri me v svoje materno Nerce, de bom v vsih svojih revah v arno perbežališe k tebi imel, in enkrat v tvojih rokah, kakor otrok ba maternim naročji, svojo dušo Bogu Uročil. Amen. i ) 7 98 Prošnja k Jezusu, ljubezin zadobiti. v O cveteči Ženin moje duše, Kriste Jezus! Ti veš, de tebe ljubiti želim? vender te zavoljo svoje mlačnosti, io brez tvoje gnade ljubiti ne morem- Za to prosim ponižno, in k tebi zdi" hujem, de bi meni tvojo perjaznost dal spoznati, in moje serce s svoje sladko ljubeznijo vžgal. Oh izderi lastno ljubezin z vsim, kar tebi ' r meni ne dopade, iz mojiga serca, in napolni ga s svojo Božjo ljubeznijo tako, de ono zunaj tebe nič druziga ljubilo ne bode. O preljubljenic mojiga serca, usliši to mojo resnično prošnjo, na kteri je vse ležeče. Ker če jest tudi še toliko dobriga storim, ako pa tvoje prave ljubezni nimam, bi pet tebi nobeniga deleža ne imel, ampak bi večno od tebe pahnjen bil. O nar slajši Jezus! ki nobenimu goreče pro" sečimu prošnje ne odrečeš, daj m‘ za svojiga Očeta in Matere voljo saj 99 ,e b n e no samo iskro svoje ljubezni, in stori, de tajista v meni nikoli ne Ugasne, temuč dan na dan veči in bolj goreča prihaja. Amen. 100 za spoved in za sv. obhajilo. *) Ljubi moj kristjan! če ti čas in perloz - nost ne p er pusti dolgih molitev oprav' Ijatij kadar k spovedi in sv. obhajil 11 greš , opravi vsaj lete kratke prav po' bozno in veliko bolj s sercam kakof z us trni. Molitev pred izpraševanjem vesti- O Gospod, moj Bog! Jezus Kristus, prava luč, ktera jih razsvetli, ktei* se v temotah znajdejo; razsvetli zdej mojo vest s pomočjo gnade tolažnika sv. Duha, de bom zamogel vse svoj# grehe natanko spoznati, vse perserčno obžalovati, se jih čisto spovedati in *) Iz Obiskov, sv. Resnjiga telesa. 101 fesnično spokoriti, de spet tvojo »nado prijaznost zadobim, in tvoj otrok Postanem. Amen. O Marija! ti perbežališe vsih spo¬ kornih grešnikov, prosi zame Je¬ zusa, svojiga ljubeznjiviga Sina, de ki mi zdej tako spoznanje mojih grehov dodelil, kakor jih bom pred njegovo Pjstro sodbo spoznal. Amen. %daj pa natanko izprašaj svojo vest , de boš spoznal , kaj si od svoje zadnje spovedi z mislijo , z besedo , in z dja- njem in z zamudo dobrih del grešil■ Molitev po izpraševanji vesti. O moj Bog in moj Gospod, moj dobrotljivi nebeški Oče! zdaj spoznam, de sim spet veliko grešil, de sim te v elikokrat razžalil, in tvoji božji lju- kezni nasproti ravnal. — O moj do- krotljivi Bog! dolžan sim te iz celiga serca čez vse ljubiti, ker si sam v s ebi vse časti in ljubezni vreden, in ker si moj nar veči dobrotnik 5 pa 102 ne de bi te bil resnično ljubil, ljubezen do tebe v dopolnovanji vsib so> tvojih zapoved skazoval, sim toliko" ter krat tvoji sveti volji nasproti ravnaj kt< in te razžalil. — Ah, moj Bog! > z Se serca mi je žal, de sim ti tako ne" »a hvaležin bil 5 iz serca so mi žal vši s p moji grehi, s kterimi sim spet svojo vest omadeževal. O, de bi jih nikoli storil ne bil, o de bi te ne bil nikdai' razžalil! — Ah, hočem se pa vsaj odslej vsaciga greha, tudi majhniga, * skerbno varovati, in tudi vsake grešno f perložnosti skerbno se ogibati! Daj 11 mi svojo sveto gnado, prosim te, o Gospod! de spolnim ta svoj sklep- O milostljivi Bog, o usmiljeni Jezus! ozri se po svoji milosti na me uboziga grešnika, in daj mi gnado, de se bom zdaj tukaj pred tvojim na" mestnikam vsili svojih grehov tako natanko, resnično in odkritoserčno spovedal, kakor ko bi pred teboj, o Jezus! klečal! Amen. 103 111 O Marija, usmiljena Mati Jem- nli sova! sprosi mi od Jezusa prav po- °' te rto, ponižno in spokorno serce, al 5 Veriga Bog nikdar ne zaverže, de 1J? Se bom po resnični pokori s tvojim 1 Užaljeni m nebeškim Očetam spet & opraviti zamogel. Amen. i° Molitev po spovedi. n’ Moja duša! hvali Gospoda, in vse i, W je v meni, naj hvali njegovo e 8 veto ime. Hvali Gospoda moja duša! 'j ^ nikar ne pozabi vsih njegovih do- J !, fot. On je, kteri vse tvoje pregrehe °dpuša, vse tvoje slabosti ozdravlja; < kteri tvoje življenje od smerti reši, 1 ti obilno milost in usmiljenje skazuje. On je, kteri te po tvojih željah z 'jobrotami obdaruje.Gospodje usmiljen til milostljiv, zanašljiv in poln usmi¬ ljenja. On ne ravna z menoj po mojih pregrehah, in mi ne povračuje po ®iojih hudobijah. Zakaj kakor visoko 104 je od zemlje do nebes, tako veliko br je njegovo usmiljenje do mene 5 kakor sv deleč je solnčni izhod od zahoda 8 p tako deleč od mene je on moje pre- sc grehe djal 5 kakor se oče usmili svojih g otrok, se je Gospod mene usmilil? bi ker ve, kako slaba stvar sim. (p 'j' 102. ps.) O Jezus, moj usmiljeni odrešenik'- ponižno te prosim, naj ti bo prijeto* ta moja spoved po neskončni vrednosti tvojiga svetiga terpljenja; in kar mi še manjka prave žalosti in terdnig* ? sklepa, prosim, de ti, o Jezus! vso 1 mojo pomanjkljivost dopolni, in mi ^ veliko gnado dodeli, de bi v pri- 1 hodnje z veči gorečnostjo za zveli' ' Čanje svoje duše skerbel, in de bi ' zares rajši vso časno škodo, tudi cIo grenko smert prestal, kakor tebe kdaj več s kakošnim greliam razžalil. 0 Jezus! stori me stanovitniga v mojim dobrim sklepu. O ljubeznjiva mati Marija! ki si 105 brez vsiga greha živela, in do konca s ^ojiga življenja Bogu zvesta ostala 5 sprosi tudi meni gnado, de se bom zdaj, ko so mi grehi odpušeni, novih grehov vse bolj varoval, kakor do zdaj, dl de bom v pobožnim keršanskim živ¬ ljenji do konca zvest ostal, de do¬ sežem večno zveličanje. Amen. Molitev pred sv. obhajllam. O Jezus, Sin božji, kralj večne časti, pred kterim se tresejo nebesa Id vse druge oblasti! o Jezus, svetnik v sih svetnikov! o prečudna neizre¬ čena svetost, ki je ni nobene stvari, de bi bila po tvoje čista in brez ma¬ deža ! pridi zdaj k meni ubogi, revni stvari, ker te želim tako vredno pre¬ jeti, kakor so te tvoji nar svetejši Prijatli prejemali. — O dobrotljivi Jezus! daj mi zdaj tako gorečo ljubezen do tebe, kakoršno si ti do mene imel. Iz zgolj ljubezni do mene in do vsih 106 ljudi si bil zaničevan, sovan, tepen in križan. O moj Jezus! zame si bil umorjen, de bi mi večno življenje per- dobil; in v tem presvetim zakramentu preživiš in ohraniš mojo dušo v večno življenje. O Gospod! nisim vreden te pre¬ jeti, ker sim te že tolikokrat razžali^ in še nisim, kakor bi mogel, svojih grehov obžaloval, in se spokoril. O Gospod! nisim vreden te pre¬ jeti , ker še nisim dosti od nagnjenju do vsakdanjih grehov očišen. O Gospod ! nisim vreden te pre¬ jeti, ker se še nisim dosti v tvojo sveto voljo vdal, in tvoji pokoršini popolnama podvergel. Oh, moj Jezus! spoznam, de saiu iz sebe clo nič nisim vreden, te v presvetim rešnjim Telesu prejeti. —" O vsigamogočni Bog, moj usmiljeni Zveličar! kteri me sam vabiš, de naj k tebi pridem, in te prejmem, očisti moje serce, in me z močjo tvoje božjo 107 ljubezni vredniga stori, de te z živo '[ero, s terdnim zaupanjem, z gorečo ljubeznijo, s perserčno žalostjo in s stanovitnim sklepam prejmem, tebe, 0 Jezus! svojiga praviga živiga Boga. O Marija, ki te je Jezus svojo deviško Mater izvolil, prosi zame •Jezusa, de bi ga zdaj s tako čistim tercam prejeti zamogel, kakorsno je Mio tvoje preljubo serce, in s tako s veto ljubeznijo, kakoršno si ti zmiram do njega imela. Amen. Molitev po sv. obhajilo. O Jezus, moj dobrotljivi odre¬ šenik! čast in hvala ti bodi, de si Ule k svoji sveti mizi povabil, in mi svoje presveto rešuje Telo zavžiti dal. —O usmiljeni Jezus! kolikokrat sim te že prejel, pa sim še zmiram Mko slab in pomankljiv per vsili re¬ čeh, in popolnama nevreden gnad, ki mi jih daješ. — O Jezus! odpusti mi vso mojo pomanjkljivost, vso mojo nevrednost. Jz celiga serca želim tako živeti, de bi te zaraogel vselej prav vredno prejeti, kadar k sv. obhajil* 1 perstopim 5 de bi ta nebeška jed moj 1 duši vselej to storila, kar telesna jed truplu stori; de bi jest, ker ta sveti nebeški kruh vživam, tudi sveto živel, in kadaj večno nebeško življenje do¬ segel. — O, kako bi mogla moja duša v svetosti in v Božji ljubezni zmiram rasti, ker tebe vživam, o Jezus, ki si večna ljubezen in sve¬ tost! — Daj mi gnado, o Jezus! de bo prejemanje tvojiga presvetiga reš- njiga Telesa moji duši zmiram bolj in bolj k dobrimu pomagalo, de se ne pergodi tudi meni, kar je od Ju¬ deža pisano: de po tem grižljeji je satan v njega šel. O Jezus! obvaruj me te nar veči nesreče, nevredniga prejemanja svetih zakramentov. —• O Jezus, bodi moje nar veči veselje in sladkost, bodi moje upanje, moje pe po čii vc de iji iz p< te s! z s s ii n 1 109 P e rbežališe, moj poterdnik in moja P°nioč. Tebi se zdej popolnama zro- ^*m, stori z menoj po svoji sveti ' olji. Pomagaj mi s svojo sveto gnado, bom zmirain bolj perserčno Boga |jubil, mu zmiram zvestejši služil, in lz ljubezni do njega vse njegove za¬ povedi natanko dopolnoval. Vse to te prosim, o Jezus! po tvojim ne¬ skončnim zasluženji. Amen. O Marija! preljubeznjiva mati Je¬ zusova! prosim te, ker se ne morem Jezusu zahvaliti za njegovo ne¬ skončno dobroto, daj mu ti zame čast >n hvalo, ker je mene uboziga greš¬ nika k svoji mizi povabil. Prosi ga Pa tudi, de mi gnado dodeli, de bi &a, kakor ga tukaj večkrat vžijem, v nebesih vse večne čase vžival. Amen. 110 k časti sv. Uršule in nje tovaršic in drugih $ pomočnikov za srečno zadnjo uro. Kriste, usliši nas! Oče nebeški, vsigamogočni Bog, J i Sin, vsiga sveta rešnji Bog, Sveti Duh, resnični Bog, ( g s Sveta Trojica, en sami Bog, J p Marija, brez madeža izvir- niga greha spočeta, Marija, mati milosti Božje in devica usmiljenja, Marija, pribežališe grešnikov in velika pomočnica umira- 0ospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! jočih 111 Sveti Jožef, prečisti ženin Marije^ Device in skerbni varh Jezusov, j Sveti Jožef, izvoljeni patron s smer tj o rinjajočih, Sveta Barbara, devica in marter- nica, zvesta pomočnica umira- jočih, ^veta Uršula, devica, učenica in mučenica, Sveta Uršula, kraljica in vojvo¬ dinja velikiga deviškima društva, Sveta Uršula, mogočna pomoč¬ nica vsih, ki te častijo in se ti priporočajo, Sveta Pinoza, Sveta Kordula, Sveta Elevterija, Sveta Florentina, Sveta Jota, Sveta Benigna, Sveta Klementa, Sveta Sapiencija, Sveta Karpofora, Sveta Kolumba, Sveto vavke sv. Uršule Velike vodnice in pomočnice Uršulin- skiga društva Prosi Boga za nas, in sprosi nam srečno zadnjo uro! 112 o »§ [44 ©44 ! i> O- O i_ p* o p Sveta Benedikta, Sveta Odilija, Sveta Celindra, Sveta Sibilija, Sveta Lucija, Sveta Kunegunda, Sveta Mehtunda, Sveta Vilibranda, Sveta Kristina, Sveta Avrelija, Vse zveste svete pomagavke in svetovavke svete Uršule, Vse svete velike vodnice veli- kiga Uršulinskiga društva, Vse svete device in tovaršice svete Uršule, Vse svete Uršulinske device in marternice, Vsi sveti pomočniki in pomoč¬ nice v smertni sili, Bodi nam milostljiv! zanesi Jezus! Bodi nam milostljiv! usliši Jezus! a o ■ ri 95 a os s a o a cS S ! o —• t- O OS ® H b£g P o ® .O g o £ OD - nam, 0 nas, 0 113 vsiga hudiga, Od duha nečistosti, Od skušnjav hudičevih, Od nagle, neprevidene, nesrečne smerti, Od večne smerti, Oi ubogi grešniki, Oe nam pomagaš, pred smertjo vredno se spokoriti, Oe nam gnado dodeliš, na smertni postelji zakramente sv. pokore, sv. Rešnjiga telesa in sv. po- slednjiga olja prav verno in vredno prejeti, nam prevelik, prebritek smertni strah odvzameš, nam v poslednji uri na pomoč prideš, se naše duše v tvoji gnadi od trupla ločijo, nam pri sodbi milostno pri¬ zanesljiv bodeš, nas večniga pogubljenja ob¬ varuješ , S * 2 s ~ ES3 — « >32 ^ 32 O 8 114 Sin Božji, prosimo te, usliši nas 0 v Jezus! d Jagnje Božje, ki grehe sveta od' n jemlješ, zanesi nam, o Jezus! p Jagnje Božje, ki grehe sveta od' s jemlješ, usliši nas, o Jezus! ( Jagnje Božje, ki grehe sveta od' 1 jemlješ, usmili se nas, o Jezus- i Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod , usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Očenaš. Češenasimarija. Čast bodi Bog®* Molitev. Sveta Uršula, s svojimi tovaršicamh prosi za nas! De bomo vredni obljub Kristusovih. Molimo ! Daj nam, prosimo, o Gospod, naš Bog! zmago svetih devic id marternic, sv. Uršule in njenih to' 115 V ^ršic, z vedno pobožnostjo obhajati 5 ker jih vredno hvaliti in častiti 116 moremo, jih vsaj s ponižnim pri- Poročevanjem častimo. Po Jezusu Kri- s tosu, Gospodu našim, ki z Bogam ^etam, in sv. Duham živi in kra¬ lje, Bog od vekomej do vekomej. ^men. Molitve za srečno zadnjo uro. I. K Jezusu. O Jezus, Sin Božji, naš Zveli- ^r! ponižno te prosimo, bodi nam Vs elej usmiljen in dobrotljiv, ne za- Pusti nas nikdar, ter bodi s svojo ^•lado, ljubeznijo in pomočjo vselej i* r i nas, posebno pa v naši zadnji bo¬ rzni in na smertni postelji. Zavolj Sv ojiga britkiga terpljenja in ne- s končniga zasluženja nas milostljivo °Waruj prenagle, neprevidene, ne- 8 * 116 srečne smerti, in zavoljo svojima pr e ' grenkima umiranja na svetim križ® te prosimo, dodeli nam, v živi verji terdnim zaupanji in goreči ljubezni previdenim z vsimi svetimi zaki'#' rnenti za umirajoče, ter s serčnb® zdihljejem: Jezus, Marija, Jožef; srečno umreti, in po milostljivi sodb' večno življenje v nebesih doseč® Usliši to našo prošnjo, o Jezus! Amei® II. K Devici Marii. O ljubeznjiva, milostljiva in o& vekomej izvoljena devica, Mati Je' zusova, Marija! prosimo te po tisti tvoji in tvojiga preljubiga Sina Je' zusa Kristusa britkosti in grenkosti) ki sta jo vidva imela, ti pod križedi on pa na svetim križu: nar več p® ob tisti uri, ko se je ločila njegov# duša od njegoviga telesa, de nam n# pomoč prideš, ko se bodo naše ubog e duše od našiga telesa jele ločiti, i* J 117 ve' iU iti, n'h ■r ifli if! Ibi & ib d j i ) i ^iste y svoje milostljive roke sprej- Jj^š, in našimu Zveličarju, svojimu jinbeznjivimu Sinu Jezusu Kristusu l!5, 'očiš in priporočiš. Zdaj mi tebi svoje 'iše za listo zadnjo uro priporočimo; zapusti nas, o Marija! Leto po¬ nižno prošnjo serčno in zaupljivo po¬ navljamo iz globočine svojima serca ^ihovaje: Ne zapusti nas, o Marija! v naših težavah, nadlogah in skuš¬ njavah. Ne zapusti nas, o Marija! v življenji in v smerti. Ne zapusti lla s o Marija! kadar bomo od vsiga nveta zapušeni na smertni postelji le— z ali. Ne zapusti nas, o Marija! kadar nas bode smertni pot oblival. Ne za- PUsti nas, o Marija! kadar bodo pe¬ kinški sovražniki nas obdajali in si Piizadevali, nas v obupnost pripraviti. zapusti nas, o Marija! kadar naš izik ne bo mogel več presvetih be- npdi: .Jezus, Marija, Jožef izreči. zapusti nas, o Marija! kadar svojih s ibih rok ne bomo zamogli k tebi 118 za pomoč stegovati. Ne zapusti nas, IV o Marija! kadar naše vderte oči ne ji bodo mogle tvoje svete podobe gle- 8 dati. Ne zapusti nas, o Marija! kadar s nam bo grenka smert serce utergala- 1 Ne zapusti nas, o Marija! kadar se s bo naša uboga duša od trupla ločila- 1 Ne zapusti nas, o Marija! kadar se i bo naša uboga duša polna strahu in trepeta pred ojstriga Sodnika vsta¬ vila. O Marija, devica usmiljena in mati milosti Božje! ti upanje in pri- bežališe grešnikov, veselje žalostnih in pomoč umirajočih, nikdar nas ne zapusti, in po tem revnim življenji nam pokaži Jezusa, žegnani sadsvo- jiga telesa, o usmiljena, o dobrot¬ ljiva, o presladka devica Marija! Prosi za nas, sveta Božja porodnica! De bomo vredni obljub Kristusovih- Molimo! Vsigamogočni večni Bog! ki si dušo in telo prečiste Device Matere 119 ^tarije, de bi vredno prebivališe tvo- •tiga Sina biti zaslužila, s pripomočjo svetiga Duha pripravil, daj, de, ktere 8 pomina se veselimo, po njenih mi¬ lostljivih prošnjah od vsih prihodnjih Diegov in od večne smerti rešeni * } omo. Po ravno tistim Jezusu Kri¬ stusu, Gospodu našim. Amen. lil. K svetima Jožefa. Blagor tebi, o sveti Jožef! ker ti je dano bilo, kteriga je želelo ve- tiko kraljev viditi in slišati, in ga Oiso ne vidili ne slišali; ne le samo v iditi in slišati, temuč tudi na rokah hositi in objemati, oblačiti in rediti, ^osebno blagor tebi, o sveti Jožef! ker si posebno srečo in gnado imel, y naročji Jezusa in Marije vesel svoje življenje skleniti in srečno umreti. — ^edaj o deviški varh in oče, sveti •Jožef! kterimu je bil sam Jezus, zgolj čistost, nedolžnost in svetost, in de- 120 vic Devica, Marija, v varstvo zro- čena, tebe ponižno prosimo, zadobi nam od Jezusa in Marije potrebno pomoč, se vse nečistosti vselej skerbno varovati, ter s čistim duham, neo* madeževanim sercam, sramožljivim trn* plam Bogu služiti, pobožno živeti, srečno umreti in milostljivo sodbo najti« O preljubi sv. Jožef, pridi z Jezu sam in Marijo nam na pomoč v terdim boji na smertni postelji, in sprosi nam srečno zadnjo uro! d P k t i i 1 Prosi za nas, sveti Jožef! De bomo vredni obljub Kristusovih- Molitn o ! Naj nam presvete tvoje Matere ženina zasluženje pomaga, prosimo, o Gospod! de kar naša slabost ne more doseči, nam bode po njegovih prošnjah dodeljeno. Kteri živiš in kraljuješ z Bogarn Očetam v edinosti svetiga Duha, Bog od vekomej do vekomej. Amen. 121 IV. K sveti Barbari. O sveta Barbara, ti izvoljena devica in ljubeznjiva nevesta svojiga Preljubiga ženina Jezusa, prosimo te, ko bomo ležali na smertni postelji, naj tvoj preljubeznjivi Ženin Jezus ne Posti, de bi se naše duše od teles ločile brez prave pokore, dobre spovedi in brez svetiga rešnjiga Telesa, popot¬ nice v dolgo večnost, in svetiga po- s lednjiga olja. O sveta Barbara, vi¬ soko hvaljena mučenica in izvoljena Pomočnica umirajočih, pridi nam na Pomoč, ko bodo naše oči tamnele, Počutki zastali, naš um in druge dušne moči slabele, in prosi za nas 'jubiga Jezusa, svojiga nebeškiga Že¬ nina, de od nas odganja hude skuš¬ njave in peklenske pošasti, de nas ne bodo motile, in naj sprejme po srečni zadnji uri, dobri smerti in niilostljivi sodbi naše duše v nebeško kraljestvo. 122 Prosi za nas sveta Barbara! De bomo vredni obljub Kristusovih* Molimo! O Bog! kteri si med drugimi čudeži svoje mogočnosti slabimu žen- skimu spolu premaganje v smertnih težavah milostljivo dodelil 5 daj, ker svete Barbare, device in marternice tvoje, spomin častimo, de tudi njene zglede posnemamo in po njenih proš' njah po srečni zadnji uri k tebi v nebesa pridemo. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu, ki s teboj živi in kraljuje, Bog od vekomej do vekomej. Amen. V. K sveti Uršuli In njenim tovar- šicam. O sveta Uršula, devica in mar- ternica, in tovaršice njene, prosite za nas, in sprosite nam duha prave pokore in odpušenje grehov, živo vero, 123 terdno zaupanje in gorečo ljubezen, Ponižnost poterpežljivost, čistost serca srečno zadnjo uro. Amen. 1. Opomin. S to kratko molitvico, ktere se Vs aki lahko navadi, se sklene vsakdanja bratovska ["olitev Uršulinskiga društva, namreč: Očenaš, če- Se Hasimarija, čast bodi Bogu — za srečno zadnjo "fo in pomoč, eden druziga lepo učiti, greha va¬ rati, k dobrimu opominjati in si v nebesa pomagati. 2. Opomin. Ako v daljnih krajih bratovšina Sv - Uršule prijatle najde, in bi se je dušni pastirji hutli k pridu svojih ovčic poprijeti, zavolj zapisa in do- Se ge popolnoma odpustikov vsaki mesec enkrat po Vf edno prejetih ss. zakramentih, velja in je za¬ dati, de se le število Uršulinskih vencov ali družbic ei| ajsterih oseb posebniga spola, in sicer kolikor je 'hoških in kolikor ženskih vencov, v Celjski kapu- c itiarski klošter na Štajerskim pošlje; kar veliko * r uda polajša in dela prikrajša tem, ki se želijo ^deležiti obilnih duhovnih dobrot bratovšine svete Uršule in tovaršicza nasprotno keršansko podučevanje 'h bratovsko opominovanje za srečno zadnjo uro. 134 zveličaniga patra LeonardaPortu-Mavriškiga iz ojstriga reda sv. Frančiška. Razloček, začetek in vrednost svetiga Križeviga pota. Sveti Križev pot je spomin tistiga težavniga pota, po kterim je naš Zve¬ ličar hodil, ko je od Pilatuževiga dvora, kjer je krivično k smerti obsojen bil, težki križ na goro Kalvarjo nesel. Ker je naš Gospod na tem potu pod težkim križem neznano veliko terplje- nja, bolečin in žalosti preterpel, se ravno zato ta pot imenuje: n Pot sve¬ tiga križaj ali „Križev pof, u v pot Kalvarje, u „pot bolečin in žalosti u - 125 Ker je naš Odrešenik na tem potu dvanajstkrat zaderžan, po smerti pa dvakrat prenešen bil, s križa namreč v naročje svoje prežalostne Matere, Potem pa v grob, zato se tudi sveti Križev pot v štirnajst postaj ali šta¬ dionov razdeluje. Bere se 1 ), de je Marija Devica, Potem ko je bil Jezus v nebesa od¬ šel, ves čas svojiga življenja tiste kraje obiskovala, na kterih je njen Sin terpel in čudeže delal. Te misli Jo tudi bil Leon Papež X. 2 ) Pobožna Sestra Marija Agreda 3 ) tudi perpove- duje, de Marija, naša preljuba Mati, Oi nikoli prenehala obiskovati tistih svetih krajev, in de je ondi z žalost¬ im sercam premišlovala, kako gro- ž ovitne martre je mogel terpeti njen Sin. Po tem takim se sme reči in irditi, de je Marija Devica nar perva 0 Lib. 6. Revelat. c. 16. — 3 ) Breve Regulam profi- tentibus. — 3 ) Demit. Civ. Dei. p. 3. lib. 8. Cap. 28. 126 sveti Križev pot obiskovala, in to pobožno vajo ali andoht začela. Obiskovanje svetiga Križevi^ pota je premišlovanje britkiga terp- ljenja našiga Gospoda Jezusa Kri¬ stusa per slehernim štacionu. Kako pri¬ jetno je to premišlovanje pred Božjimi očmi, se ne more prav dopovedati in ne popisati. Sveti Bonaventura 1 ) pravi: „Nobena pobožnost ne obudi toliko svetih želja , kakor premišlovanje terp - ljenja , križa in smerti nasipa Go¬ spoda Jezusa Kristusa. O prečudno terpljenje! po kteriga premišlovanje se duša tako visoko povzdigne , de ne le samo angelom enaka, temuc vsa božja postanek Sv. Frančišk Sa- lezi pravi, de se po premišlovanji Kristusoviga terplenja nar popred lju- bezin Božja v naših sercih vžge; zato ga imenuje nar bližnjo pot k vsim čed¬ nostim in k nedolžnimu življenju. Sv- Albert, 2 ) imenovan Veliki, uči, de j® Stimul. Divin. amor. C. p. 1. ’) Roset. Eseroit. 1. 127 Premišlovanje Kristusovima terpljenja b olj zaslužljivo, kakor če bi se kdo Ce lo leto ob suhim kruhu postil, do kervi gajžlal, ali bos v svete dežele božjo pot hodil. Molitev pred svetim Križevim potam. Molimo. Začni, prosimo, Gospod s svojim duham naše djanje, in spremljaj ga 8 svojo sveto pomočjo, de se vse Uaše molitve in dela vselej iz tebe začno, bi iz Tebe začete tudi v Tebi dokon¬ čajo. Po Kristusu Gospodu našim. Amen. 128 Darovanje svetiga Križeviga pota. O moj dobrotljivi Jezus! ljubi « 1 Te čez vse, ker si večna dobrota io brezkončna milost. Zal mi je iz ce" liga serca, de sim kdej Tebe, o nat veči Dobrota ! razžalil. Darujem 'T 1 ta sveti Križev pot k Tvoji časti V spomin tistiga težavniga pota, p° kterim si zavoljo mene uboziga greš" nika hodil. Jez želim vsili odpustkom se vdeležiti, kteri so za sveti Križetf pot podeljeni, torej tudi želim, vse tako opraviti, kar in kakor je k za" dobljenju odpustkov storiti potreba- Prosim Te, o Jezus! dodeli mi gnado in moč, de s tem svetim Križevim potam v tem življenji tvojo milost, ^ prihodnjim pa večno veselje zaslužiti zamorem. Ako še nisi odpustikov Bogu daroval, za ktei'® mu jih darovati želiš, de bi jim k pridu peršli, nid jih zdaj daruj. Per nekterih štacionih se zadobe popolnani* odpustki; ker pa nobeden ne more sam zase ve c 129 a kor le sam popolnama odpustik zadobiti, toraj naj ’ >erv i popolnama odpustik sebi v prid oberne, druge ^ a za duše v vicah Bogu daruje, kakor postavim: ? a dušo svojiga očeta, matere, brata, sestre, pri- ' a *la, ali kteriga druziga i. t. d. I. Štacion. Jezus je k smerti obsojen. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli prečudno ponižnost svo¬ jca nedolžnima Jezusa, s ktero je Ofl krivično sodbo brez vsiga zgo- v arjanja poslušal, in sprejel. Tvoji £*ehi so tiste lažnjive in krivične Mče, ktere so sodbo podpisale. Hu¬ doba tvojiga jezika, s ktero si se Večkrat zoper Boga, in svojiga bliž- n jiga pregrešil, je sodnika oslepila, je nedolžniga Jezusa k smerti ob¬ udil. Oberni se tedaj k njemu, jo¬ kaj in zdihni bolj s sercain, kakor z Mstmi: O moj ljubeznjivi Jezus! kako •'^zmerna je tvoja ljubezen proti meni dbogimu grešniku ! Boš le tedej za 9 130 nevredno (hudobno) stvar ječo, vervii ketne in tepenje terpel? in k taki grozovitni smerti obsojen? Oh! toj e zadosti, raniti moje serce, in objoko' vati vse pregrehe, ktere sim s svo' jim jezikam storil. Jest jih tedej ob" žalujem, in kličem k Tebi: O moj Jezus! usmiljenje, prosim Te, ustni" ijenje in milost, o Jezus! Oče naš. Češena si Marija. Čast bod 1 Bogu. ^ , Usmili se nas,o Gospod! usmili se nas- II. Štacion. Jezus vzame križ na svoje rame. Hf. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalim 0, K« Ker si s svojim križen svet odrešil. Premisli, s kakšnim veseljem i * 1 radovoljnim sercam dobrotljivi Jez« g sveti križ objame, in kako poterpež" ljivo tepenje in suvanje ma!opridnig a ljudstva prenaša! Ti pa poln nevolje in nepoterpežljivosti bežiš pred kri" žem, kar je mogoče! Kaj ne veš, de 131 se ne more brez križa nebeško ve¬ selje zadobiti ? Oh! objokuj svojo sle¬ poto, oberni se k svojimu Gospodu, Vdihni in reci k njemu: Ne Tebi, o Jezus! temuč meni se spodobi križ. O težki križ! kte- r iga so moji grehi Tebi naložili. O ljubeznjivi Jezus! dodeli meni svojo £nado in moč, vse križe objeti, ktere sim s svojimi grehi zaslužil. Stori, de bom svoj križ voljno objel, in se ^ko od sveta ločil ; daj mi tako lju¬ bezen do križa, de bom vselej s tvojo služabnico sv. Terezijo vošil in želel: trpeti ali umreti , umreti ali terpeti. Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! III. Štacion. Jezus pade pervič pod križem. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil. Poglej, in premisli, kako tvoj ^ezus, zavoljo tolikanj prelite kervi 9 * 132 ves oslabljen, pervič na zemljo pade. Oh! kako je s pestmi bit, z nogam* poteptan in suvan! Vender ni žalo' vanja ali nevolje iz njegovih ust sli' sati. Ti pa tarnaš in tožiš, če le majhen križ občutiš, ali zoperno be- sedo slišiš. Oh! sovraži svojo ne- poterpežljivost, svoj napuh in svojo nečimernost; zdihni k Jezusu: O ljubeznjivi Jezus! poglej, jest nar *bolj zaverženi grešnik klečim pred tvojimi nogami. Oh, kolikrat, in v kako velike grehe sim padel! kolikrat sim se v globočino hudobije pogreznil! O Jezus, stegni svoje rame, podaj mi svoje roke! Pomoč, o Jezus! pomoči per tebi išem, de ves čas svojiga življenja nikdar nikoli v smertni greh ne padem, in de tako v svoji zadnji uri svoje zveličanje upati zamorem. Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 133 IV. Štacion. Jezus sreča svojo žalostno Mater. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil. Oh, kako veliko žalost in bole¬ čino je občutilo serce Jezusovo! Oh, 8 kakšno grenkostjo in žalostjo je bilo napolnjeno Mariino serce, kader s ta se srečala! Poslušaj, o nehva¬ ležna duša! v Kaj ti je storil moj ®in?“ kliče k tebi Marija. — n Kaj hudi g a ti je storila moja Mati ? u te vpraša Jezus. Oh! zapusti že en¬ krat svoje grehe, zavoljo kterih midva tako žalost in martro terpiva. O greš¬ nik! kaj praviš k temu? Reci tedej, in zdihni s svojim sercam: O božji Sin Marije! o presveta letati mojiga ljubeznjiviga Jezusa! ves r aztert in ponižan klečim per vajnih nogah. Jest sim tisti zdajavic, s svo¬ jimi grehi sim brusil meč, kteri je v ajno serce ranil. Oh! meni je iz serca žal; prosim vaji, odpustita mi. 134 Milost, o Jezus! milost, o Marija! Po svoji veliki milosti mi dodelita gnado, de nikdar več ne bom grešili temuč de bom vajno grenko terplje" nje in žalost noč in dan premišloval in objokoval. Oče naš. češena si Marija. Čast bod> Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas • V. Štacion. Simon iz Cirene pomaga Jeznsu križ nesti. y. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. JU Ker si s svojim križem svet odrešil. Spomni se, de si ti tisti Simon, kteri si nečimernosti sveta in slad- nostim svojih počutkov ves podver- žen, ki svoje križe, ne iz serca, te¬ muč le ker se jih ubraniti ne moreš, z veliko nevoljo nosiš. Oh zbudi en¬ krat svoje serce, in usmili se svojiga tako obloženiga Zveličarja. Sprejmi radovoljno vse križe in nadloge, ktere ti bo tvoj ljubeznjivi Oče poslal. Terdno 135 8 kleni, ne samo vse zopernosti s po¬ trpežljivostjo prenašati, temuč tudi svojimu Bogu za-nje hvaležniga se skazovati; prosi ga tako le: O ljubeznjivi Jezus! jest Te za¬ hvalim za toliko perložnost, ktero mi daš, de bi za-te terpeti, in za-se kaj Zaslužiti zamogel. Oh, moj Bog! daj toi gnado, vse, kar se mi bo v tem življenji težkiga pergodilo, s poter- pežljivim sercam prenesti, in s tem večniga veselja se vdeležiti. Stori, o Jezus! de bom tukej s Teboj jokal hi terpel, potlej pa s Teboj v nebe¬ sih gospodoval. Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! VI. Štacion. Veronika poda Jezusu potni pert. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. & Ker si s svojim križem svet odrešil. Poglej, in premisli v tem pertu sveto obličje svojiga Zveličarja! Ljubi 136 Jezusa, in skoz to ljubezen vtisni njegov obraz v svoje serce. O kako srečen boš, ako boš z Jezusovim obra- zam v svojim sercu živel, in z nji « 1 v večnost pojdeš! De tedej to gnado zadobiš, prosi svojigaBoga, in reci: O moj žalostni Jezus! prosim Te, vtisni v moje serce sveti obraz svo- jiga obličja, de bom brez nehanja na Te mislil, noč in dan Tvoje grenko terpljenje pred očmi imel, in svoje grehe objokoval. O Jezus! s kruha® Tvojiga terpljenja hočem svojo dušo nasitovati, in moje oči bodo vselej solze točile nad svojimi pregrehami- Oče nas. Češena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! VII. Štacion. Jezus pade drugič pod križem. S- Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. R. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli, kako Jezus, tvoj Bog in Gospod, zopet na zemlji leži, veš % 137 Oslabljen od velike bolečine, zmartran In zaničevan od sovražnikov. Premisli, de tvoja prevzetnost je Jezusa poterla *n ga na zemljo vergla, ter je pre¬ lesti ne more. Oh, zapusti svojo ošab¬ nost, ne bodi več tako napuhnjen! Spokori se, in skleni ponižnejši biti. Heci s skesanim sercam: O prečastljivi Jezus! ako ravno vidim, de na zemlji pod težo križa ležiš; vender Te molim in častim, kakor svojiga mogočniga, večniga Boga. Prosim Te, poteri moj napuh, Vzemi iz mojiga serca vso ošabnost, de bom svojo nečimernost spoznal, vse zasramovanje s tako Tebi dopa- dajočo ponižnostjo sprejemal, de bom s tem gnado zadobil, tudi s Teboj v nebeškim kraljestvu povikšan biti. Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 138 VIII. Štacion. Jezus tolaži Jeruzalemske žene. V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli, in prevdari v svojin* sercu, kako veliko vzroka imaš jokati in žalovati 5 pervič zavoljo svojign ljubeznjiviga Jezusa, kteri zavoljo tebe toliko terpi; drugič sam nad se¬ boj, ker tako nehvaležen ostaneš, in ne nehaš njega žaliti. Kako moreš v premišlovanji njegove grozovitim martre terdovraten biti? Poglej, kako milostljiviga in ljubeznjiviga se Jezus proti tem revnim ženam skaže! Oberni k njemu svoje zaupanje, in zdihni š sercam: O moj ljubeznjiviJezus! Oli! kako je to, de se moje serce ne raztopi od solz velike žalosti? Solze, oh, Jezus! prosim, solze prave pokore, in serčniga usmiljenja mi daj, de 0 objokanimi očmi in s skesanim ser¬ cam tiste gnade deležen postanem, 139 ktero si tem revnim ženam skazal. ^h, Jezus! ne oberni od mene svojih Milostljivih oči: poglej me uboziga | grešnika, de bom tudi jest poln to- » lazila na zadnjo uro Tebe viditi mogel. 1 Oče naš. (Mešena si Marija. Čast bodi i Bogu. Usmili se nas, o Gospod ! usmili se nas! IX. Štacton. Jezus pade tretjič pod križem. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo, v’. Ker si s svojim križem svet odrešil. Oh, s kako veliko bolečino je Jezus že tretjič pod križem padel! premisli, kako je Jezus, On krotka hi nedolžna ovčica od judov in ajdov, kakor od steklih volkov, tepen, suvan, 8 em ter tje po terdih kamnih vlečen. , 0 nesrečni greh, ki samiga Sinu Božjiga tako grozovitno martraš! O grešnik, ni morebiti tvoj ves poterti h* zmartrani včlovečeni Bog vreden ^ojih solz? Oh reci tedej ves objokan: A 140 O vsigamogočni Bog! kteri nebo in zemljo z enim perstam deržiš, kd° te je tako neusmiljeno vergel? Oh’ nobeden drug, kakor moja pregreha) v ktero sim tolikrat zopet padel. Moja hudoba ni jenjala grehov delati, in zato se je množilo tvoje terpljenje. To de poglej, o Jezus! per tvojih nogah zdaj klečim s skesanim sercam, in terdno sklenem, svoji hudobii konec storiti. Z objokanimi očmi ti tavžent in tavžentkrat obljubim: nikdar več no¬ čem grešiti. O moj Bog! nikdar več ne- Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! X. Štacion. Jezusa slečejo in mu žolča piti dajo. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. K- Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli, o duša! kako je Jezus zunej na svojim životu ves ranjen in stepen, tudi znotraj z grenkim žol- 141 martran. Poglej, kako On tvojo •tesramožljivost, nespodobnost in ne¬ zmernost v oblačilu s svojo nagostjo Plačuje, z žolčem pa tvojo požrešnost, ^li moreš svojiga Jezusa brez usmi- 'jonja pogledati? Oh verzi se k no¬ sani svojiga naziga Jezusa, in reci k njemu: O žalostni Jezus! kako velik raz- l°čik je med Tabo in mano! Ti si v os ranjen, poln grenkosti, in ves s Wvjo oblit; jest pa ves nečimern, P°ln sladnosti in veselja, ali saj taki ^olim biti. Ob, jest nisim na pravim Potu! O Jezus! pelji me Ti na pravo c osto. Stori, de mi bodo vse sladnosti Oušti) tega sveta grenke in zoperne, bom namesto njih želel tvoje terp- Ijenje občutiti, in de tako vreden po¬ danem, s Teboj večno veselje vži¬ gati. , Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi &ogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas! 142 XI. Štaciou. Jezus je na križ perbit. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. K* Ker si s svojim križem svet odrešil- Premisli neizrečeno bolečino, ktero je dobrotljivi Jezus občutil, kader s« judje njegovo meso, kite in žile % žeblji prevertovali. Oh! kako je to, d e se tvoje serce od žalosti ne razpoči, ker vidiš, de tvoji grehi tako neusmi' ljeno tvojiga Zveličarja martrajo ? Saj zdaj toči solze, obžaluj svoje grehe, in reci: O dobrotljivi, zavoljo mene kri' Žani Jezus! vlij v moje serce strah in ljubezen do Tebe. In ker so moji grehi tisti žeblji, kteri so Tebe na križ perbili, stori s svojo gnado, de bodo vse moje hude želje in občutki na tvoj križ nabiti in tamkej umorjeni, de bom v življenji in v smerti s Teboj v nebesih večno kraljevati zamogel* Oče naš. Češena si Marija, čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas! 143 XII. Štacion. Jezus umerje na križi. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. ^ Ker si s svojim križem svet odrešil. Odpri tukej svoje oči, in premišluj Sv °jiga z žeblji na križ perbitiga Je¬ zusa. Poglej vse bledo obličje Božje. Poslušaj, kako prosi odpušenja tistim, hteri ga križajo, in žalijo. Razboj¬ niku obljubi nebeško kraljestvo, izroči svojo Mater Janezu, perporoči svojo dušo nebeškimu Očetu, poslednjič tudi bmerje z nagnjeno glavo. Tako je fodej moj Jezus umeri? Res, umeri je na križi, in zavoljo mene. O moja duša! kaj boš zdaj počela? Oh! ne hodi preč, kakor le s ponižnim in skesanim sercam. Objemi križ, in zdilmi k Jezusu: O moj ljubeznjivi Zveličar! jest Vem, in spoznam, de so moji grehi Wsti rabeljni, kteri so Tebe tako ne¬ usmiljeno umorili. Nobene gnade nisim Vreden, ker sim Tebe križal. Pa kako 144 veliko veselje in upanje občuti moja duša, kader Te slišim tudi za tiste prositi, kteri so Tebe križali. Kaj ho' čem tedej za Te storiti, ker si T' toliko zame storil ? Poglej, o Jezus! jest sim perpravljen, in voljan, vsi® odpustiti, kteri so me kdej razžalili; Res, moj Bog! zavoljo tvoje ljubezni odpustim vsim, iz serca jih objame®} in jim želim vse dobrote skazati iij tako tudi upam ob svoji smertni up tvoje vesele besede zaslišati: danes boš z menoj v paradižu Oče naš. (Jesena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod ! usmili se nas • XIII. Štacion. Jezus je s križa snet, in v naročje Marije po¬ ložen. jtf. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. JU Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli, kako ojster je bil meč, kteri je serce žalostne Matere pre- 145 bodel 5 kader si je ona svojiga mert- v iga Sina v naročje vzela. Vidila je "jega vsiga ranjeniga in kervaviga. 0 kakšno žalost in bolečino je ona tistikrat v svojim sercu občutila! Kteri toeč pa je bil tako ojster, ki je pre¬ bodel njeno serce? Oh! greh je bil, kteri je Jezusu življenje vzel, in Ma- tfjno serce tako močno ranil. Objo¬ kuj tedej ta grozovitni greh. Skleni s voje solze s solzami svoje žalostne katere, in zdihni k nji tako: O Kraljica vsih marternikov! kdaj bom vreden, de bi prav zapopadel tvojo žalost in martro ? Kdaj bom za¬ robil gnado, tvojo žalost v svojim sercu nositi, in s teboj terpeti? O velika Gospa! sprosi mi to gnado, de noč *n dan žalujem nad svojimi grehi, kteri so tebi tako žalost storili; de bom, ves skesan in spokorjen, v za¬ upanji in ljubezni za-te umeri, in po smerti s teboj večno živel. 10 146 Oče naš. (Mešena si Marija. Čast hod* Bogu. Usmili se nas, o Gospod! usmili se nas' XIV. Štacion. Jezus je v grob položen. V. Molimo Te, o Kriste! in Te hvalimo. R. Ker si s svojim križem svet odrešil. Premisli tukej žalovanje, zdiho- vanje, in jokanje Magdalene, Janeza in družili pobožnih duš, kader jim j® bil Jezus odvzet, in v grob položen- Zlasti pa si k sercu vzemi težavo in grenko žalost Marije, njegove Matere, kader je iz naročja svojiga Ijubeznji" viga Sina zgubila. V premišlovanji lete njene žalosti in njeniga terplje- nja se moraš res sramovati, de si pet' obiskovanji tega Križeviga pota tako malo usmiljenja občutil. Oh! zbudi svoje serce saj zdaj per tim zadnjim šta- cionu. Kušni s častjo kamen sv. groba, položi v duhu vanj svoje serce, in reci k svojimu mertvimu Jezusu: 147 O usmiljeni Jezus! kteri si tako kervavo pot iz ljubezni do mene sto- J‘*l, v tim grobu ležijočiga Te lastim, 'b molim. Oh! jest želim in vošim Tebe v svojim sercu zapertiga imeti, de bi s teboj sklenjen, po tem svetim Kri¬ ževim potu k novimu življenju vstal, ib se v tvoji gnadi iz tega sveta lo¬ miti zamogel. Po zasluženji tvojiga trpljenja, kteriga sim premišloval, •bi dodeli, de bo na zadnjo uro tvoje s v. Rešuje Telo moja popotnica; de bojo moje zadnje besede: . Jezus , Ma- r ija , Joief! in de svoje zadnje zdi- bovanje s tistim zdihovanjem sklenem, 8 kterim si Ti na sv. križi svojo sveto dušo izdihnil. Daj mi, z živo vero, s terdnim zaupanjem in z gorečo lju¬ beznijo s Teboj in zavoljo Tebe umreti, 'b potlej s Teboj na večne čase živeti. Amen. Oče naš. (Mešena si Marija. Čast bodi Bogu. Usmili se nas, o Gospod ! usmili se nas! 10* 148 Molitev. Nebeški Oče, večni Bog 1 ! po tisti ljubezni, s ktero si svojiga Sina Jezusa Kristusa zavoljo mene na svet poslal, in s ktero je On skoz svojo britko martro, in grenko smert mene odrešil, Ti daru¬ jem ta sv. Križev pot, kteriga sim s tvojo gnado objiskoval. Vzemi to pobožno opravilo k povikšanju svoje časti, ' r zahvalo za vse meni, in drugim pode¬ ljene gnade, za odpušenje grehov ce- liga sveta, za pomoč revnim dušam v vicah, zlasti pa za ktere sim v začetku prosil. O milostljivi Oče nebeški! po¬ glej na obličje Kristusa, svojiga Sina, usliši glas njegove svete kervi, in bodi milostljiv meni ubogimu grešniku! Am- Nekteri na zadnje tudi molijo 6 OčenašeV in 6 Cešena si Marij. Ako ravno je ta navada dobra in pobožna, vender ni ravno potrebna, temuc samo premišlovanje terpljenja našiga Zveličarja j e k zadobljenju odpustkov potrebno, in le to je cilj in konec sv. Križeviga pota. Hvaljen bodi naš križani Zveličar Jezus Kristus, in njegova žalostna Mati Marija! 149 Pesem per svetim Križevim potu. Oh, pridite stvari! Kaj, glejte se godi! On, liter’ nas vse živi! Strašno za nas terpi. 1. štacion. Razgajžlan, zapljuvan, In kronan, zasramvan; Pred sodbo je peljan, Nedolžno v smert izdan. 2. Štacion. Glej križ mu nalože Na ranjene rame, Oh, Jagnje Božje gre, In nese vsih dolge. - 3. Štacion. Opešal je v močeh, Podre ga križ, naš greh, Vtopljen v sveta dolgeh Leži potert na tleh. 4. štacion. Oh žalosten spomin ! Ker sreča Mater Sin ; Nji gre meč bolečin Do serca globočin. 5. Štacion. Omagal Jezus je Od teže križeve; O Simon, prosim te, Ne brani križa se! 6. Štacion. S pertam Veronika Obriše Jezusa; Spomin za to ji da Terpljelija britkiga. 7. Štacion. Slabosti ves prevzet Pod križem pade spet; O, jenjaj , grešni svet! Ponavljat’ greh prekleti 8. Stacion. Usmiljene žene! Ne jokajte za Me; Točite za-se le Spokornih sere solze, 9. Štacion. Oh , Jezits omedli, Pod križem spet leži; Naj vender se zbudi, Kdor še v pregrehah spi 10. Štacion. Ko pride na goro, Ga slečejo gerdo, Pijačo mu dajo Ostudno in grenko. 11. Štacion. Na križ ga polože, Razpno roke, noge, Žeblji mu zdaj novč Še rane narede. 12. Štacion. Na križi tam visi, Oh, sveta teče Kri! Za grehe vsih ljudi" Zveličar smert stori. 13. Štacion. Marija, k teb’ hitim, Tvoj’ga Sinu častim. Z vama , dokler živim, Rad jokam in terpim. 14. Štacion. IS* Za naš greh mertviga Molimo Jezusa, In položimo ga V grob svojiga serca. O Jezus! hvala zdej Tl bod’ ino vselej; Skoz svojo smert nam daj, Te ljubit’ vekomaj. 153 za dosego svetih odpustikov. O Jezus, ki si na svet prišel, nam pravo življenje dat; verujem, de si svoji sveti Cerkvi za to ključe »ebeškiga kraljestva izročil, de je vse, kar na zemlji odveže ali za¬ veže, tudi v nebesih odvezano ali Zavezano. — Tudi terdno verujem, de si ti, o Jezus! svoji Cerkvi oblast dal, odpustike deliti, in de so zares vernim v duhovno pomoč. Prosim te, o dobrotljivi, usmiljeni Jezus! daj mi milost, de bom zamogel iz števila tistih resnično spokornih in z Bogam spravljenih grešnikov biti, na ktere ti z dopadajenjem gledaš, in jih z obilnimi gnadami obdaruješ. To upam doseči od tebe, moj Zveličar, in pri- 154 šel sim k tebi v cerkev,*-) kjer se v presvetim Zakramentu znajdeš, še poslednjo dolžnost dopolnit, ktero sveta katoliška Cerkev za dosego popolnama odpustikov tirja; tukaj tebi, o milost¬ ljivi Jezus, vse potrebe svete Cerkve in vsiga keršanstva zročim in pri¬ poročim. 1. Za povikšanje sv. katoliške Cerkve O Bog! nar vikši Pastir in Oče vsili vernih, ki s svojim sv. Duham celo telo sv. Cerkve vladaš in po¬ svečuješ, ki si po Jezusu Kristusu veličastvo svojiga sv. Imena vsim na- rodam oznanil; ohrani delo svojiga usmiljenja, de tvoja sv. Cerkev v vsim dobrim raste, se po vsi zemlji raz¬ širja in v spoznanji in češenji tvojiga presvetiga Imena stanovitna ostane. *) to jc: bratcrno cerkev obiskati, ki je v Celji kapu- cinarska, drugod farna cerkev. 155 De svojo sveto Cerkev vladaš in ohraniš! Prosimo te, usliši nas, o Gospod! Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu. (Dvakrat). Z. Za edinost keršanskih poglavarjev. O Bog 1 , ki pravi mir daješ in edi¬ nost ljubiš, dodeli vsim keršanskim poglavarjem, svojim služabnikam in namestnikam na zemlji, polno spravo in edinost; odverni vse škodljive voj¬ ske in razpertije, de tvoji verni v pravi prostosti Tebi vredno in zvesto brez overe služiti zamorejo. De keršanskim kraljem in pogla¬ varjem mir in edinost daš. Prosimo te, usliši nas, o Gospod! Oče naš. Cešena si Marija. Čast bodi Bogu. (Dvakrat). 3. Za zatiranje krivoverstva. O vsigamogočni, večni Bog! ki želiš, de bi bili vsi zveličani, in nočeš, 156 de bi se kdo pogubil: ozri se milost¬ ljivo na vse zmotene krivoverce, ki jih je lažnjivi in goljufivi sovražnik v krivoverstvo in vraže zapeljal; pro¬ simo te, usmili se jih in pripelji jih na pot resnice; in daj vsim, de raz- pertije v veri zapustijo, vse zmote odložijo in k edinosti tvoje resnice pridejo, po Jezusu Kristusu. Amen. De sovražnike svoje sv. Cerkve ponižaš, in spreoberneš. Prosimo te, usliši nas, o Gospod! Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu. (Dvakrat). 4. Za svetiga Očeta, Rimskiga Papeža. Naj vikši in večni Pastir, Jezus Kristus! tebi priporočim našiga Pa¬ peža I., tvojiga perviga namestnika na zemlji. Usliši njega prošnje, spolni njegove želje in molitve, ki tvojo čast povikšuje in srečo tvoje Cerkve množi. Vodi, razsvetli, poterdi, varuj, pod- 157 piraj ga, de tvojo sv. Cerkev vse¬ lej k tvoji božji časti in k naširnu dušnimu zveličanju vlada. Amen. De apostoljskiga Pastirja in vse cerkvene stanove v svoji sv. veri ohraniš. Prosimo te, usliši nas, o Jezus! Oče naš. Češena si Marija. Čast bodi Bogu. Verujem v Boga Očeta. Molitev. O Bog vsiga usmiljenja! ki si sv. Cerkvi moč in oblast dal, odve¬ zovati in zavezovati, hvaležno se po- služimo gnad, ki jih nam z delitevjo odpustikov deliš. Ne daj nam pa po¬ zabiti, de se le resnično spokorni greš¬ niki, ki svoje serce z dobro spovedjo očistijo, in svoje duše z vrednim sv. Obhajilam pokrepčajo, popolnama od¬ pustikov vdeležujejo. Dostavi, o do¬ brotljivi Oče nebeški! kar nam ojstrih pokoril pervih kristjanov primanjkuje, 158 po svoji ljubezni in neskončnim za- služenji Jezusa Kristusa, tvojima Sina, vkterim vsi gnado in odrešenje imamo, in od tvoje milosti večno zveličanje upamo. Po ravno tem Jezusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Opomin. Te molitvice opravi vsaki mesec p** spovedi in sv. obhajilu za popolnama odpustike bratovšine sv. Uršule v cerkvi. Kdor ne zna brati, ali teh molitvic pri v rokah nima, moli: Oče naš, Češena si Marija, Čast bodi Bogu (sedemkrat) in sv. apostoljsko vero v 1’apežev namen za edi¬ nost keršanskih poglavarjev, zatiranje krivoverstva in povikšanje sv. matere katoliške Cerkve. — Zlate molitvice Uršulinskimu društvu priporočene, in tudi za vse kristjane dobre, ter vredne, de bi se jih vsakteri z glave navadil, in naučil, de bi jih lahko tudi med delam in spotama opravljal in molil. 1 . Zjutrej se pokrižaj in reci: Oče nebeški! lepo te zahvalim, de si me obranil nocojšnjo noč, ob¬ varuj me tudi današnji dan! Bodi 159 vse k tvoji Božji časti in k mojirnu dušnimu zveličanju. Amen. Jezus, Marija in sv. Jožef! vatu izročim za zdaj in vselej svojo dušo in svoje telo. II. O Bog! verujem, de si ti pri meni, in te ponižno molim. Upam, de me ne boš zapustil, in te zato prelepo prosim. Ljubim te, in zročim ti vse svoje misli, besede in djanja. III. O Marija, preljuba mati, moje za¬ upanje in pribežališe! v tvojim var¬ stvu želim živeti in umreti. Varuj me greha in sprosi mi Božjo pomoč. Pre¬ ljubi angel, predragi in zvesti moj varh, varno me vodi in povsod me spremljuj in varuj! IV. Stori zjutrej dober namen in ga večkrat čez dan ponovi, rekoč: O moj Bog! vse, kar govorim, 160 delam in terpim, bodi v tvojo večji čast, vse iz ljubezni do tebe, moj Jezus! V. Pri vživanji jedi' in Božjih darov; posebej pred jedjo se moli: Oče naš, češena si Marija, čast Bogu. .Jedi se prekrižajo, rekoč: Blagoslovi, o Gospod, nas in te tvoje dari, ki jih bomo od tvoje do¬ brote zavžili, ki živiš in kraljuješ, Bog od vekomej do vekomej. Amen- Po jedi: Zahvalim te, vsigamogočni, večni Bog, za vse dobrote tvoje; po Je¬ zusu Kristusu, Gospodu našim. Amen. Oče naš. Cešena si Marija. Čast bodi Bogu. VI. Kadar koga srečaš, izgovori lepo keršansko po- zdravljenje, rekoč: Hvaljen bodi Jezus Kristus! In tako pozdravljen odgovori: Na vekomaj. Amen. 161 VII. V skušnjavi zoper sveto čistost reci: O Jezus, Marija in sveti Jožef! vam izročim svojo dušo in svoje telo. Rajši hočem umreti kakor grešiti. Kadar te jeza grabi, zdihni, rekoč: O Jezus! ves pohlevni in iz serca ponižni, daj mi voljno poterpeti. O Marija, vsa krotka Devica! prosi za¬ me, de se ne serdim, ne togotim. V vsakteri skušnjavi prosi, moli in zdihuj, rekoč: Bog! pridi mi na pomoč; Gospod! hiti mi pomagat. VIII. Na večer, ako ne moreš sv. roženkranca moliti, moli vsaj nektere svete očenaše, češenasi- marije in poslednjič zdihni, rekoč: Oče nebeški! lepo te zahvalim za vse dobrote tvoje; prosim te, od¬ pusti mi moje grehe, in daj mi ljubo lahko noč, in svojo pomoč! Marija! ljuba moja mati, tvojimu zvestimu var¬ stvu se priporočim! — Preljubi angel, 11 162 varh moj, varuj me nocoj! Bog 1 daj vernim mertvim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti. Amen. Preden zaspiš, se navadi vsaki večer vsaj ob kratkim svojo vest izprašati, kaj si skozi dan hudiga storil, in dobriga zamudil, ter se potem ske¬ saj, in prosi Boga odpušenja, in stori dober sklep, z Božjo pomočjo se bolj zvesto hudig 3 varovati in dobro delati. — In vedi, to veliko pomaga k popolnamosti. — IX. Ako se po noči zbudiš in spati ne moreš, varuj sc, de te kaka skušnjava ne zmoti, zatorej pre¬ mišljuj in zdihuj, rekoč: Enkrat moram umreti; — pa ne vem, kje, tudi ne vem, kdaj, in kako; to pa dobro vem, de, če v smertnim grehu umerjem, bom pogubljen ve- komej. Oh, tega Bog ne daj! — Sveta Marija, Mati Božja! prosi zame, ubo- ziga grešnika, zdaj in ob uri moje smerti. Amen. X. Svoje molitvice več ali manj slabo opravljene skle¬ paj, rekoč: Oče nebeški! sprejmi mojo slabo molitev, in kar moja pobožnost ne 163 Velja, naj moj usmiljeni Jezus doda! Amen. XI. Molitvica, ki so ji sveti Oče Pij VII. 19. maja 1819 sto dni odpustikov podelili, ako se vsaki dan moli, rekoč: Naj se zgodi, visoko hvali in vekomej časti naj pravičniši, naj višji in naj Ijubeznjivši sveta volja Božja v vsili rečeh. XII. Molitvica, se vsili svetih maš vdeležiti, ki je dobro, jo trikrat na dan: zjutrej, opoldne in na večer pobožno opraviti. O Bog, nebeški Oče! tebi daru¬ jem vse svete maše, ktere se danes po vsim svetu berejo, ktere so se od začetka keršanstva do, zdaj brale, in tudi tiste, ki bodo še na dalje do konca sveta brane v sv. katoliški Cerkvi. — Se vsih vdeležiti preserčno želim in prosim, ter vse tebi darujem, kakor ravno toliko darov spoštovanja, ljubezni, prošnje, sprave in zahvale, u * 164 po Jezusu Kristusu, tvojim preljubim Sinu in Zveličarji našim : r ker po'Njeni, ž njim in v Njem imaš, Oče nebeški! v edinosti svetiga Duha vso čast in hvalo od vekomej do vekomej. Amen- Sveto darovanje predrage kervi Gospoda našiga Jezusa Kristusa, v zahvalo toliko darov in milost, ki jih je pre¬ jela presveta Devica Marija, Božja mati, so- sebno v svojim brezmadežnim spočetji. I. Večni, naj milostivši Oče nebeški! tebi darujem predrago kri tvojigaSina in Gospoda našiga Jezusa Kristusa v družbi in imenu preblažene in pre- čiste Device Marije, in vsili svetni¬ kov v nebesih, kakor tudi vsih zvo- ljenili na zemlji v zahvalo za vse milosti in dari, s kterimi si oblago- daril svojo naj pokorniši Hčer, po¬ sebno v nje brezmadežnim spočetji* 165 Darujem tebi tudi to predrago kri v spreobernjenje vsili grešnikov, v po¬ veličanje in razširjanje presvete Cer¬ kve, za zdravje in srečo rimskiga Dapeža in v njegov namen. — Čast kodi Bogu. — 11 . Večna in včlovečena Beseda, Je¬ zus Kristus! tebi darujem tvojo lastno predrago kri v edinosti in v imenu preblažene, brezmadežne Device Ma¬ rije in vsili svetnikov v nebesih, pa tudi vsih zvoljenih na zemlji, v za¬ hvalo za vse milosti in darove, s kte- rimi si oblagodaril svojo, tebi čez vse vdano Mater, sosebno pa v nje brez¬ madežnim spočetji. Darujem ti tudi tvojo predrago kri za spreobernjenje vsili grešnikov, v poveličanje in raz¬ širjanje presvete Cerkve, za zdravje in srečo rimskiga Papeža in v nje¬ gov namen. — Čast bodi Bogu. — 166 111 . Večni Bog:, Tolažnik sveti Duh! tebi darujem predrago kri Jezusa Kri¬ stusa v edinosti in v imenu prebla- žene, brezmadežne in prečiste Device Maiije in vsili svetnikov v nebesih, pa tudi vsili zvoljenih na zemlji v zahvalo za vse milosti in darove, s kterimi si oblagodaril svojo naj zve¬ stejši Nevesto, sosebno pa v nje brez¬ madežnim spočetji. Darujem ti tudi tvojo predrago kri v spreobernjenje grešnikov in za poveličanje in raz¬ širjanje presvete Cerkve, za zdravje in srečo rimskiga Papeža in njegov namen. — Čast bodi Bogu i. t. d. IV. Mati Božja, o brezmadežna, o pre¬ sveta Devica Marija! zavoljo tvoje ljubezni do Boga in zavoljo tvoje hva¬ ležnosti za toliko gnad in dobrot, s kterimi si bila obdarovana, pred vsim pa za tisto prav posebno gnado tvo- 167 jiga brezmadežnima spočetja, in za¬ voljo neskončniga zasluženja Jezusa Kristusa, tvojima Božjima Sina in Go¬ spoda našima, te ponižno prosimo in se ti priporočimo, daj nam, te vselej popolnama in stanovitno častiti in ljubiti, in popolnama zaupanje imeti, posebno po tvoji priprošnji zadobiti vse tiste m nat ^ e i ki J'* 1 tolikanj po¬ trebujemo. Dokler se torej m°tovo zanesemo po tvoji nezmerni dobrot¬ ljivosti vse k zveličanju potrebne m na “ de prejeti, tebe s hvaležnim in tudi prav veselim sercam častimo ponav¬ ljaje tisto pozdravljenje, s kterim te je bil anmel Gabriel namovoril: Če¬ čena si Marija! — Opomin. To darovanje se lahko večkrat na dan v sercu ponovi, če se tudi ne bere in z jezi¬ kam ne izgovarja. Pij IX., rimski sedanji papež so 18. junija 1854 z lastno roko pisaje dodeliti 300 dni svetih odpustikov vsim vernim, kolikorkrat to darovanje pobožno opravijo; tistim pa popolnama odpustike, ki jo ves mesec zapored vsaki dan mo¬ lijo, ako se prav spovejo in vredno tisti mesec ob¬ hajajo. Leti odpustiki se zamorejo tudi dušam v vicah darovati. 168 1 bi se pri slovesni Božji službi poje o velicih shodih sv. Uršule v Dramelski fari na spodnjim Štajerskim. 1. Ljubi verni skupej zbrani, Farmam ’no farmance! Vsi s pobožnostjo obdani Romarji in romarce! Vidi se, de ste veseli, Praznično oblečeni, Kakor de bi v svate h’teli, Tukaj sem povabljeni. 2 . Na veselim tu hribici Je nebeška svatovšnja; Prišla k čisti je devici, Sveti Urš’li, bratovšnja. Ona je nevesta bila Ljubeznjiv’g;a Jezusa; Mu je serce obljubila, Je v nebeške svate šla. 169 3 . Na Britanskim je rojena Od kraljevima stanu, Bila v zakon obljubljena Ondi kralju slavnimu. Ona pa je obljubila Že devistvo Jezusu; Žalostna je svatov bila, Darovala se Bogu. 4 . Vse vojake v zakon dati, Kralj Konan namen stori, Kje neveste jim odbrati Prav poštene? ga skerbi. Na Angleško zdaj pisali Do nedolžnih so deklic, Enajst tavžent jim poslali, Le pobožnih so devic. 5 . Sveta Urš’la je med timi Kralju b’la obljubljena, Ko je šla na morje ž njimi, V Božje varstvo d’vištvo vda. Kar kolj z Bogam kdo počenja, Bog mu vlada in ravna; Sveta Urš’la ne odjenja, Cista d’viea biti vsa. 6 . Tovaršice si je zbrala, Z njo so bile združene; Ž njim’ po morju je veslala, Kamor sam Bog; hotel je. Na vojaško ženitvanje Bile so odmenjene; V nebeško pa svat vanj e So poslednjič vse prišle. 7 . Veter hud na morji vstane, Nese jih na drugo stran, — Ne tje, kamor so poslane, — Jih postavi v boljši stan. Strašni Huni so privreli, Ker je ondi vojska b'la; So device vse zajeli, Kar nobena ni odšla. 8 . Sveta Urš’Ia tako pravi: Ljube moje deklice! V vel’ki sili in težavi, Bogu v roke dajmo se; Boljši je, nam kri preliti, Kakor vero zatajit’: V greh ne smemo privoliti, Rajši čemo smert storit’. 171 9 . In vojšaki so začeli Zdaj device vse morit’, Njim življenje so vzeli, Mogle res so kri prelit’; Urš’la s sul’co prebodena, Tud’ po družili seka se, Skrila se je samo ena, Vender zadnjič ž njimi gre. 10 . So v Kolinu pokopali Bili svete d’vice vse; Trupla v černo zemljo vejali. Duše so v nebesa šle! So na zemlji b’le svarjene, Grajal jih je hudi svet; Zdaj v nebesih so češene Že nad tavžent pet sto let! 11. Tudi tukaj na gorici .. Sveta Urš’la se časti, K ti nebeški pomočnici Zdihni danes, romar ti! Praznik smo si naredili Ravno svete Uršje god De b’ jo vredno počastili, Daj nam Jezus, naš Gospod! 12 . Mnogo