Cerkvene zadeve. Pridiga premilostljivega gospoda knezoškofa Mihaela o prilož- nosti blagoslovitve vogeljnega kamena za novo farno cerkev v Čadramu na praznik obletnice cerkvenega po- svečevanja dne 20. oktobra 1895. (Dalje.) 2. Pa hitimo dalje v premišljevanju svojega predmeta. Poleg obzidja je zvunaj cerkve najbolj znamenit stolp ali zvonik, ki se kviškg proti oblakom vzdiga in vspenja, kakor bi se hotel neba dotekniti in skozi obnebje prodreti v sama nebesa. Podoben stolp se mora zgraditi tudi v duhovnem tempelju. In kaj je to? To je krščansko upanje. Ta božja čednost povzdigne človeka nad zemljo in ga zanese v višine, da govori s svetim Pavlom: Naše življenje je v nebesih. (Filiplj. 3, 20). Upanje tolaži kristijana v vseh nadlogah in težavah, ker mu kaže plačilo v raju. Upanje tolaži tudi pri grobu in še daleč tje črez grob, ker nam kaže zoro, oznanjujočo večno veseli dan. Čim višji in vzornejsi ko je zvonik, tem lepša je cerkev. Čim veče je upanje, tem svetejše in popolnejše je tudi naše življenje. Zakaj čimbolj mislimo na nebesa, tembolj hrepenimo po njih, tem zvesteje služimo Bogu, tem mirneje prenašamo stiske in težkoče, vedoč, da posvetne težave niso v nobeni primeri s sladkostmi, ki nas čakajo v nebesih. liodite torej, predragi v Gospodu, stanovitni v upanju, bodite neomahljivi in nepremični v tej božji čednosti. Neomejene zaupnosti bode treba pri stavljenju nove cerkve. VaS preblagi duSni paatir so doslej že pokazali, da imajo toli krepko zaupanje v Boga in v njegovo pomoč, da jih prav nič ne straSi pri velevažnem delu, katero so v svojem duhu že zdavna izvršili. Doslej jim to trdno upanje ni bilo v nečast, pač pa v čast, ker pravo upanje nikolineosramoti (Rimlj. 5, 5), inko bi bilo tudi proti upanju. (Rimlj. 4, 18). Gospod župnik se niso vstrašili nobenih ugovorov, nobenih nasprotovanj, nobenih sitnob in ovir pri nabiranju denarnih pripomočkov za novo cerkev. In nabrali so jih nepričakovano mnogo. Gotovo so se veCkrat spominjali evangeljskih besed: »Kdo, ki hoče zidati stolp, ne sede poprej in ne preračuni stroškov, ali ima dosti,da ga dovrši. To pa zato, da bi se mu, kader postavi dno in ne moredokončati, ne jeli vsi, kateri vidijo, posmehovati, govoreč: Ta človek je začel zidati, pa ni mogel dozidati.« (Luk. 14, 28—30). Pač ne dvomim, da bodo čez leta dni tisti, ki bodo zagledali novo stavbo, se jeli čuditi in hvaliti stavitelja, rekoč: Ta mož je začel zidati in je mogel dozidati. Da, kdor zaupa in zida na Boga, zida na skalo. Bodi zatorej tudi Vaše upanje neomajeno, in Bog sam bode zidal cerkev. 0 koliko premore stanovitno zanaSanje na pomoč božjo! Morebiti Vam, preljubi, ni neznano, da zidamo v Mariboru veličastno cerkev na čast Mariji, materi milosti. Fravzaprav je že dozidana. Toda odkod se je jemal potrebni denar? Mislite, da je bil v kaki zakladnici nakopičen. Ne. Zakladnica, iz katere so zajemali župnik in župljani, to je bilo trdno zaupanje v božjo pomoč, v Marijino podporo, v darežljivost milosrčnih kristijanov, je bilo skrbno zajemanie \z bogatega vira božje previdnosti z molitvami, z daritvami sv. meš in z raznimi pobožnostmi, kakor je bila zakladnica tudi blažena edinost in složnost ter marljivost in trud pobožnih vernikov. Glejte, to je bil ves bogati zaklad. In kaj se je doseglo v kratkem času? Danes teden sem blagoslovil za oba krasna zvonika pet zvonov, kateri veljajo nad osemnajst tisoč goldinarjev, ki so povečem že plačani. Bog je obudil dobrotnike in jim je ganil srca, da so darovali obilo. Neka blaga udova je podarila Sest tisoč goldinarjev za veliki zvon, ki pa stane devet tisočakov. Ostalo so vložili drugi blagodušni dobrotniki. Tretji zvon so kupile device, pa je še preostalo tisoč goldinarjev. Feti zvon je pripravila neka pobožna devica, katere darežljivost za cerkvene potrebe je nepotekljiva. — Blaženega dela se je vse vdeleževalo: gospoda in negospoda. Pomagali so možje in žene, dekleta in mladeniči, mladi in stari, bogati in revni. Podpirali so podjetje mešfiani in okoličani, duhovniki in neduhovniki, redovniki in redovnice. Semtertje so nosili gospodje in so nosile gospe in gospodične kamenje, opeko, vodo in druge za stavbo potrebne reči. Kdo pač dopove, kaj premore dobra volja, kaj doseže navdušenost za sveto stvar! Prebivalci Videmske fare pri Brežicah so imeli prav ozko in nizko cerkev, da še skoro polovica vernikov ni našla ob nedeljah in praznikih prostora v njej. Bila je tudi vlažna in mokrotna, da je cerkvena oprava kmalu splesnela. Ko sem prilično obiskal staroslavno duhovnijo, sem nagovarjal dobre farane, naj poderejo cerkvico in novo postavijo, Bog jim bo gotovo pomagal pri neizogibno potrebnem delu. Pa reklo se mi je in sicer po vsej pravici, da so duhovljani prerevni, ker jim ne rodijo vinske gorice, in tudi živina nima kupčije, poljski pridelki so pa tako pičli. Toda Bog je še vedno vsemogočen in vsedober, in lahko pomaga na raznotere načine. Vrli gospod župnik Jan. Novak, Bog jim daj dobro, so se neki dan pri meni v Mariboru močno solzili, videč ogromne težave, katere bi si naložili na rame z zidanjem nove farne cerkve. Jaz sem jih tolažil in spodbujal, naj le saupno in pogumno začnejo toli potrebno stavitev, ki pač ne bode pogrešala božje pomoči in božjega blagoslova, česar nobeno dobro podvzetje ne pogreša. Blagi mož so se vdali, pa so jeli zidati, in božja pomoč je bila ž njimi. Plemenita in blagodušna gospa Jozefina Hočevar iz krškega mesta je vložila prvi temeljni kamen, ko je darovala deset tisoč goldinarjev za novo hiSo božjo. Danes je že dovršena prekrasna farna cerkev, kaleri ni primere ne blizu in ne daleC. Vse se je izredno dobro obneslo; in nesreča se ni pripetila nobena, ker je Bog svojo roko držal nad stavbo, ker je njegovo oko bedelo nad mestom tako, da niso zastonj stražili, ki so stražili. Pač, ena nesreča se je prigodila in žal nepopravljiva, ker so namreč sedemdesetletni gospod župnik umrli, ko so ravnokar bili dozidali cerkev, ki ostane njihov najlepSi spominik. Ko sem jih v bolezni obiskal in vpraSal, kako so zadovoljni z napredkom, odgovorili so mi med glasnim jokom, da ne smejo med delavce iti, ker bi se sicer morali vedno solziti, ko vidijo, kako radi pomagajo župljani pri delu. Saj so celo najpriletnejše ženice nosile kamenje na stavišče. Da, kdor v Boga stavlja upanje svoje, zida na skalo in ne na pesek. Poznate, ljubi moji farani, prijazne Griže pri Žalcu? Tam so v malo letih postavili farno cerkev, ki je stala nad sedemnajst tisoč goldinarjev. To pa še podvzetnemu gospodu župniku in njihovim blagosrčnim farnikom ni zadoščevalo. Na prijetnem in prijaznem hribcu so postavili Se drugo prelepo svetišče, prvo večo cerkev v naJi škofiji, posvečeno lurški Materi božji. Dne 3. julija 1894 sem slovesno blagoslovil in posvetil to hiSo božjo na čast in v slavo Oni, ki se imenuje hiša zlata in vrata nebeSka. Vem, da prebivalci grižke fare ne tožujejo o kaki zgubi pri teh podvzetjih, pač pa smejo govoriti o dobičku in blagoslovu, ki so si ga pridobili za se in za svoje potomce. Ni svetejše in draže re6i za katoliskega kristijana na svetu, kakor je čedna in lična cerkev, v kateri prebiva Ijubljeni Vzveličar in deli nebeške milosti in dobrote svojim častilcem. Neizmemo več je v novi zavezi cerkev za kristijane, kakor je bil v starem zakonu sveti šotor ali tempelj jeruzalemski za Izraelce. Farna cerkev je očetovska hiSa vseh faranov. V njej se rodijo v otroke božje. V njej spoznavajo, da imajo vsi enega Očeta nebeSkega, enega brata in odrešenika Jezusa Kristusa, enega posvečevalca sv. Duha, eno duhovno mater Marijo prečisto devico. V njej se kot udje sprejmejo v veliko familijo sveto Cerkev, v občestvo svetnikov. V njej postanejo brati in sestre med seboj. V njej dobivajo nauke in milosti za bogoljubno življenje, in s tem si pridobč pravico do dedščine v nebeškem kraljestvu. Da, nobena hiša na svetu ni tolike vrednosti, ni tolike važnosti za kristijana, kakor je hiša božja, sveta cerkev. Pa bodi dovolj vzgledov za tolažilno resnico, da pravo zaupanje in zanaSanje na božjo pomoC nikoli ne osramoti človeka, ki deluje po svojih. močeh z božjo milostjo. Seveda, brez križev ne bode VaSe nameravano delo. Pa kje jih ni? Kakor ste zapazili, stoji danes velik križ na sredi staviSča, katero smo blagoslovili. Ta križ pomenja križe, katere bo prizadevala zidava nove cerkve mnogoterim ljudem. Toda ta križ bode kmalu povišan na vrh zvonika, in tam, kjer on danes stoji, bode v kratkem stal reliki altar, in takrat bodo tudi zidavcem vzeti z ram težki križi. Vdeležuite se torej težav, da bote svojedobno deležni tudi btagoslova in, plačila. >Ljubi moji bratje, bodite stanovitni neomahljivi, obilni vselej v delu Gospodovem, vedoč, da vaš trud ni prazefi v Gospddu.« (I. Kor. 15,58). "¦"'"' "" * (Dalje pril_)