Počastitev spomina bazovišhih junakov ob dvajsetletnici smrti bo 10. SEPTEMBRA Odbor za proslavo bazoviških junakov, ki je od l. 104S dalje organiziral proslave, nima nič skupnega z uOdborom za proslavo bazoviških žrtev», ki so ga ustanovili komin-jormisti šele pred kratkim in ki organizira proslavo 5.9.1.1. ~ ----- GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST, petek 1. septembra 1950 ______ g^PlvjA SEJA VS POD MALIKOVIM PREDSEDSTVOM ,nvn«n|, PRED 20. OBLETNICO SMRTI BAZOVIŠKIH MUČENIKOV Proces se je vršil dejansko za Trst in vsa Primorska ja v tistih dneh živela pod strašnim vtisom tega, kar se je dogajalo tam za zaprtimi vrati v epa-lači pravičen. V luki so se usidrale bojne ladje, okoli gradu so bile razpostavljene strojnice in trgovine so se morale še pri dnev.u zapreti. Ulice so bile take, kakor da bi onemele. Na njih je utihnil šum in koraki so skoraj zamrli. Le tu in tam so votlo, nekam mrtvaško doneli, kakor da bi oznanjali to, kar se ima zgoditi. Pred «palačo pravičen so prihrumele skupine fašistov, ki so z vpitjem poveličevale voljo edučejan in vse fašistične hierarhije, ki si je hotela zavarovati «svet e meje madrepatrijen, to je tiste meje, o katerih je rekel grof Sforza v. svojih spominih v imenu neke druge, ne-fašistične temveč liberalne Italije, da so bile zemljepisno popolnejše, kakor pod samim rimskim cesarstvom. V svoji nenasitni pohlepnosti je bil pač fašizem grozljivo strašen. Ze vnaprej so hoteli pripraviti ljudstvo na to, da bo proces za zaprtimi vrati in da bodo imeli vstop v sodno dvo- Derevjanko zamenjan TOKIO, 31. — Moskovski radio poroča, da ie bil sovjetski predstavnik pri zavezniSkl komisiji na Japonskem gen. Derevjanko zamenjan z generalom' Petlenkom Ta je danes prišel v Tokio. Severnokorejci napadajo na 15 različnih točkah - Severnokorejski vdor 5 km g oboko na odseku fronte pri mestu laegu SEVERNOKOREJSKE ENOTE SO PREKORAČILE REKO NAKT0N6 NA PETIH TOČKAH meričani poslali pomoči Južno-korejcem. Videl sem že mnogokrat, kako se vojaki umikajo. Toda nikoli nisem videl tako obupane, ponižane, tako blede vojake od jeze. Severnokorejci so poleg tega z dvema divizijama napadli 25. ameriško divizijo. Verjetno je to znak, da se je začela ve,lika ofenziva na mesto Masan, t. j. posredno na pristanišče pusan, ki je srce ameriškega mostišča na Koreji. Napad je po prvih vesteh začel na petnajstih različnih toč- KOREJSKA FRONTA, 31. — Dopisnik agencije ANSA, R. Loffredo poroča da je danes, zjutraj položaj pristanišča Po-hang postal resnično obupen in nevzdržen. Severnokorejcem je uspelo vreči v odprtino, ki so jo napravili včeraj y tretji juž-nokorejski diviziji, tri izbrane polke, ki so bili na tem, da vkorakajo v mesto in ki bi prav gotovo vanj prišli. V zadnjem trenutku se je pojavila kolona tankov cFershing« — okrog 30 od 90 mm — ki so rešili položaj ob sodelovanju lovskih letal na reakcijski pogon. Severnokorejci so bili prisilje- ni na umik za 5 km z izgubami več sto vojakov. Na sektorju mesta Kigje je trajala borba brez odmora, za višine nad mestom. #Najbolj ogorčena bitka pa se je vršila danes za cestno križišče mesta Uihung. Južnoko-rejci so se umaknili za 5 km. Vrzel, ki so jo napravili Severnokorejci je globoka 5 km in zdi se da je tudi precej široka. Trenutno ni mogoče oceniti vseh posledic tega vdora. Toda gotovo je, da položaj mesta Taegu lahko postane prav hitro kritičen, če ne bodo A- 5mrtvih in 41 ranjenih delavcev v splošni staviti v Bombayu tiskovna konferenca WASHINGTON, 31. — Na današnji tiskovni konferenci je Truman izjavil novinarjem, da je incident z Mac Arthurjem zaključen. Glede Formoze je izjavil, da bo treba to vprašanje rešiti v okviru mirovne pogodbe z Japonsko, pri čemer morajo sodelovati vse države, ki so bile v vojni z Japonsko. Dejal je daljč, da ni vzrokov, da bi ameriške pomorske sile ostale v vodah Formoze, če bi se korejski spor rešil. Izrazil je nato upanje, da bo LR Kitajska ostala izven korejskega spora. Dalje je izjavil, da za sedaj ne predvideva zvišanja ameriških okupacijskih čet v Nemčiji. Kominformistično barvanje jugoslovanskih strojev na drugem tržaškem mednarodnem velesejmu tak o ostro pobijali. Mi jih zelo dobro razumemo! Desettisoči Tržačanov, se namreč ravno v teh dneh tržaškega velesejma na svoje lastne oči lahko prepričajo, da socialistična Jugoslavija napreduje kljub kominformovskim lažem in obrekovanju. Tržačani se lahko na lastne oči prepričajo, kakšne stroje izdeluje tisto jugoslovansko delavstvo, za katero kominformistiina lažniva propaganda kot obupno dolgočasna lajna vsak dan do iznemoglosti ponavlja da sabotira, da je vsa produkcija v Jugoslaviji v jugoslovanskih tvornicah prenehala, da je vse v razsulu, da je petletni plan propadel itd. itd.. Prav razstavljeni proizvod t jugoslovanske težke industrije: lokomotiva, traktorji, to-vorni avtomobili, stružnice, o-gromne stiskalnice, avtomatič- sejma, v katerem pravi med drugim: «Ze nekaj mesecev izdeluje neka tvornica v Beogradu radijske aparate, zvočni ke, itd. Razstavljene so prve električne žarnice, telefonski aparati... Ne da bi nadaljeval z naštevanjem vseh proizvodov zagrebškega velesejma, lahko poudarimo, da je jugoslovanski program, ki so ga postavili jugoslovanski delavci: «1Mi moramo prekoračiti z našim prvim gospodarskim planom produkcijo stare Jugoslavije za zmago socializma* živa in konkretna realnost*. Todaj, kaj se hoče! Modrijani iz Kominforma so rekli, da vse to ni res in ured. niki Usta «/L LAVORATORE» že skoro dve leti in pol kot papige ponavljajo za njimi in nujno trdijo tisto, kar so trdili in trdijo tržaški fašisti in kar so omenjeni uredniki sami Ijcna uslavna» resolucija Kominforma. In isti uredniki lista «11 La. voratore» so V svoji zadnji številki od 28. avgusta t. l. takole napisali o jugoslovanskih strojih, ki jih Jugoslavija razstavlja na letošnjem tržaškem velesejmu. ((Toda gotovi zelo dovršeni stroji in gotova najmodernejša avtomobilska vozila nas puščajo začudene in nam vsilujc-jo summjio, da — kot se je že zgodilo pred dvejna letomg — imajo originalne le kovinaste etikete, ki so malo bolj dovršene. To tem bolj, ker je razstavljena tudi avtentinčna ozkotirna lokomotiva, katera je bila zelo dobro prepleskana in na novo popravljena«. Se v maju leta 1948 je isti urednik «IL LAVORATORE», ki danes tako piše, objavil poročilo z Zagrebškega pele- na kladiva itd. itd. najbolj u-činkovito postavljajo na laž vso kominformistično propagando v njihovem tisku. In prav zato so bili komin-formisti prisiljeni prevzeti fašistično tezo o prepleskanih strojih in etiketah. No, glede na vse to si dovoljujemo še prav posebno vljudno spomniti urednike «IL LAVORATORE» in «UNITA'», da so ob priliki nedavnega o-biska tržaških občinskih svetnikov p Jugoslaviji prav delavci tistih tovarn, ki so omenjene avtomobile, traktorje, stružnice, lokomotive itd. izdelali, povabili slehernega Tržačana, naj pride v Jugoslavijo in naj si na lastne oči ogleda kako jugoslovansko delavstvo — lepi etikete na tuje stroje..., To vabilo velja tudi za urednike listov «IL LAVORATORE« in kUNITA’«. Bil0 je pred tremi leti, ko je novofušisti&na «LA VOCE LIBERA« in ves klerofašistic-ni tržaški tisk pisal o strojih, ki so jih izdelale nove jugoslovanske tovarne težke indu. strije približno takole: Jugoslovanski stroji so očitno kup Ijeni V Ameriki, v Nemčiji, v Angliji in Franciji in morda celo tudi v Italiji. V Jugoslaviji so te zarjavele stare stroje samo na novo prepleskali in pritrdili nanje napisa jugoslovanskih tovarn ter jih pripeljali u Trst na gospodarsko razstavo. Tedaj So sedanji uredniki lista «1L LAVORATORE» vsi ogorčeni protestirali proti Uikšnemu nesramnemu laganju, češ da so z lastnimi očmi videli jugoslovanske tvornice na tržaški razstavi prikazanih strojev. Toda. medtem je bila objav- Podčrtati pa je potrebno tu, da.ni bilo proti vojaštvu niS p odvzeto, da se v vseh letih ni dovolilo, da bi padel en sam vojak. Tudi napad na «PopoIo di Trieste» je bil zamišljen brez človeških žrtev in do nje je prišlo po golem naključku. Za proces je bilo prvotno določeno deset dni, od tega roka, pa je posebno sodišče odstopilo in skrajšalo proces na pet dni zaradi tega, da bi bilo ljudstvo to in onstran meje še bolj prizadeto, ker bi usmrtitev padla na 6. september, ko je bil v Jugoslaviji državni praznik in so dobili jugoslovanski polki nove zastave. (.(Nadaljevanje sledi),' BUDIMPEŠTA, 31. — Madžarski tisk danes obširno piše o dogovoru sklenjenem med državo m Predstavniki cerkve. V zvezi s tem dogovorom pravi vatikanski radio, da je m«, dzarska vlada izvajala močan pri. tisk na škofe, zato da jih prisili, da sprejmejo sklenitev dogovora. PRIMORSKI DNEVNIK —.......................... ■- jp 2 — 1. septembra 1950 Obvestilo Do nadaljnjega bo imelo ravnateljstvo Založništva tržaškega tiska telefonski številki 29-764 in 83-51 ŽE PO PRVIH DNEH TRŽAŠKEGA VELESEJMA jugoslovanski razstavljeni predmeti vzbujajo splošno zanimanje Telefonska številka Izvršilnega udbura 0 F je začasno 29-779 8HPZ bo imela začasno telefon št. 29-582 v trgovskih krogih Trsta, Italije, Levanta, Švice itd. Pri vodstvu jugoslovanskega paviljona smo se pozanimali glede interesa za razstavljene ekaportne artikle s strani trgov-skih krogov. Izvedeli smo, da vzbujajo na splošno vsi artikli izredno zanimanje vseh poslovnih ljudi, ki so si Jih ogledali. Za znameniti makedonski [ barvani mramcr, ki je jugoslo- Članom Delavskih zadrug Rok za podpisovanje, da pristajate na povišanje članskega deleža lir 500 namesto dosedanjih 100, je podaljšan, za nadaljnje tri mesece in sicer do 30. novembra. Zahtevajte čimprej v najbližji poslovalnici obrazec, pri čemer predložite osebno izkaznico in člansko izkaznico delavskih zadrug. Opozarjamo vas, da vam razlike 400 lir ni treba takoj vplačati. Brez pismenega pdistanka na povišanje deleža ne bo imel nihče votivne pravice na občnem zboru. O tragičnem dogodku na morju pri Rovinju Izjave obeh preživelih članov posadke - Noč je bila izredno svetla zaradi mesečine, a potopljeni čoln je meril 20 m O strašni nesreči, ki se je zgodila .pred dvema dnevoma ob 1.45 uri peneči trj milje daleč od obale na morju v višini Rovinja, ko je ameriška osem-tisoč tonska iadja «Eugene Ly-kes» potopila jugoslovanski motorni stražarski čoln, smo se vsestransko informirali glede točneg-a poteka nesrečnega dogodka. Izvedeli smo z gotovostjo da je štela jugoslovanska posadka na čolnu n ljudi — kot smo že poročali — ter da sta se rešila samo dva. katera je ameriška ladija pripeljala v Trst, kot je to po mednarodnem pomorskem pravu predpisano. V Trst je ladja prispela okrog 7. ure zjutraj, potem ko je z me- Kie vse se kaže bes italijanskih šovinistov V torek zvečer se je vrnila iz Slovenije druga skupina slovenskih, in italijanskih ctrok iz Trsta. Na postaji se je zbralo seveda veliko število staršev, ki so z nestrpnostjo prič/kova H vlak, ki bi meral privoziti v Trst že cb 20.15. Zarad- dv ur. ne zamude je vlak prišel šele okrog pol 11, kar pa seveda ni motilo staršev, da ne bi vzdržali do konca ter tako priredili vesei sprejem svojim malim letoviščarjem. Sprejem bi bil potekel popolnoma v redu, če bi ne bilo incidenta, ki je jasno pokazal, da imamo v Trstu še vedno take ljudi, katerim je v aka stvar, ki ima kakršno koli zvezo z Jugoslavijo, trn v peti. Ko so bili namreč vsi starši zbrani na peronu, so prišle čistilke, ki so pričele s pospravljanjem, pometanjem ter pomivanjem tal. Da bi bilo čiščenje čim bolj stemcljVo», so si prinsle nekaj veder m d", ki so jih ha,-zlHe pod noge čakajočih staršev. Ker vemo, da se čiščenje pe rona in postaje mr i vedno ob “>'i, ko ni več potnikov in v likov, to je navidno po poln, či. so se starši ogorčeno vpraševali: ali je ravnateljstvo poseje spremenilo ta urnik prav «na čast» staršev, ki so čakili ni svoje otroke? sta nesreče odplula okrog 5. ure po dveumem brezuspešnem iskanju ostalih 9 jugoslovanskih mornarjev. V Trstu je bila takoj ustanovljena preiskovalna komisija. Jugoslovanska delegacija v Trstu pa je bila o dogodku obveščena šele okrog 12. ure istega dne in sicer s strani poveljstva, pristanišča na Reki, katero je posadka ameriške ladje po radiu obvestila o nesreči. Ni torej točno -— kot javlja neki tržaški dnevnik — da je bila jugoslovanska delegacija c-bveščena s strani tržaških oblastev ali s strani posadke aineriika ladje. O poteku samega dogodka povemo lahko le tisto, kar sta izjavila oba preživela rešena jugoslovanska mornarja. Iz njunih izjav izhaja samo to, da sta oba v trenutku nesreče spala. Nikakor pa.ne izhaja tisto, kar s tako trdno gotovostjo trdi že omenjeni časopis, da ni bil na jugoslovanskem motornem čolnu nihče buden ter da je bil čoln brez kakršne koli prižgane luči. Potopljeni čoln je bil dolg 20 m, noč pa zaradi mesečine izredne svetla. Izjave poveljnika ameriške ladje, ki je predvčerajšnjo noč že odplula iz tržaškega pristanišča, pa nam niso znane. V kolikor smo mogli izvedeti niso te izjave znane niti zastopnikom Jugoslovanske delegacije ki so bili o dogodku obveščeni, ko je bil poveljnik ameriške ladje že feaslišan. O devetih nesrečnih mornarjih pa še vedno ni nobenih v<* sti. dn bi jih našli. vanska specialiteta, vlada interes trgovskih krogov sikoro vseh držav, še prav posebej pa se za te vrste mra-morja inte-resirajo Švicarji. Razumljivo je, da vlada naj-večj-i interes za jugoslovanski les. ki predstavlja enega izmed glavnih izvoznih artiklov' Jugoslavije. Vsekakor pa je za les največ interesentov iz Italije in iz držav Levanta. Za konzervirane sardine je največ povpraševanj iz Trsta in iz Italije, za jugoslovanski cement iz Trsta in iz držav Levanta. za lesene sode iz Trsta in iz Italije. V teku so tudi zaključki prodaje — predvsem za Trst zaradi tranzita — velikih količin jugoslovanske suhojnesne robe, zlasti znamenite Gavrilovičeve salame. Za krasno in precizno izdela-; kinoprojektorje tovarne «Iskra» iz Kranja pa go se oglasili interesenti iz držav Levanta. Seveda ni potrebno še bose bej poudarjati — o čemer smo že ponovno pasati — da vlada vsesplošno zanimanje za prc krasne izdelke najrazličnejših oblačil po jugoslovanskih narodnih motivih. Prav tako je predmet vsesplošnega interesa in pažnje jugoslovanska kožna galanterija. Prj tem naj mimogrede omenimo. da izdelke, ki so označeni kot «svinjska koža« marsikateri italijanskih inte-esentev nepravilno tolmači kot pelle di maiale», kar pa ne od-.■ovarjia popolnoma, ker gre za zdelke iz kože divje, svinje, in se odgovarjajoči italijanski izraz glasi: «pelle di cinghiale*. Tud, za jugoslovanska namizna vina vlada veliko zanimanje' le da so pri tem glede plasmana neke carinske tež-keče glede na dejstvo, da je carina za vino v steklenicah mnogo višja kot za ostalo vino. Končno naj ponovno omenimo nenehno gnečo v tistem oddelku jugoslovanskega razstavnega prostora, kjer se prodajs-jo(igyffithe(kra;h-isk.e klobase in »Union* pivo. Kljub temu, da so prireditelji pričakovali velik kopautfi'a strani obiskovalcev velesejma in zato tudi pripra-ili odgovarjajočo količino kranjskih klobas in piva, se je vendarle zgodilo, da je klobas že trikrat zmanjkalo — sicer le za prav malo časa. Na splošno lahko trdimo, da je jugoslovanski del tržaškega vzorčnega mednarodnega vele sejma, še v prvih štirih dneh doživel vsestransiki uspeh, tako da se prav gotovo ne jnotimo če trdimo, da je zanimanje prgv za jugoslovanske artikle morda na prvem mestu pred vsemi ostalimi. Jugoslovanska kamiona »Pionir« in »Prvenac«, proizvoda tovarne avtomobilov v Mariboru Helikopter ne bo vozil Od tiskovnega uraia pri Vo. jaški upravi v Trstu smo dobili obvestilo, da napovedani helikopter, ki je včeraj popoldne dospel iz Milana, n-' bo vozil obiskovalcev tržaškega velesejma nad Trstom, kakor so nekateri listi že napovedovali in so organizatorji poletov nad mestom. že izdali propagandne lepake po tržaških zidovih. Poletov s , helikopterjem nad Trstom ne bo, ker vojaška uprava ni izdala tozadevnega dovoljenja organizatorjem, ki so na svojo roko, še preden so vprašali za dovoljenje vojaško upravo, napoveda- li polete in pripeljali helikopter v Trst. Ta helikopter je včerai s pompozno svečanostjo pristal na pomolu Auface, kjer so- ga čakali predstavniki civilnih oblasti z županom na čelu. Se prej pa -je pilot helikopterja napravil hud prekršek, ko je na izrecno prepoved tukajšnje policije, da ne sme biti nad Velikim trgom nikakih produkcij in ne pristankov kljub temu pristal. Zaradi tega je , ZVU začasno odvzela helikopterju dovoljenje za letanje nad mestom, pilotu pa zapovedala, da mora takoj zapustiti angloameriško cono STO. Helikopter je ob 18.30 odletgl v Ronke. SLAVA PADLEMU BORCU! tl/Lah!* Itla&ebml-lBianko Tov, Maks se je redil v Gočah na Vipavskem dne 13.7.1926. Po po licu je bil trgovski pomočnik. Ko se je vojna pričela, se je tov, Maks vključil v partizanske edini-ce. Dne 2. 8. 1944 je bil sprejet v Istrski odred in septembra istega leta je v borbi pri Kubedu v Istri položil svoje komaj 18-leto življenje za svobodo. KOLEDAR ^ieddildce - 'divM- - Uladio- Petek 1. septembra Egidij, Mladin PSonce vzide ob 5.25. zatone ob 18.45. Dolžina dneva 13.20. Luna vzide ob 20.28, zatone op 10.32. Jutri sobota 2. septembra Stefan, Miljeva SPOMINSKI DNEVI 1939 je nacistična Nemčija zahrbtno napadla Poljsko. OF Opozarjamo starše otrok, ki se nahajajo v mladinskem okrevališču v Martuljku, da bodo njihovi otroci ostali še en mesec na okrevanju. Kje je Bruna Savron? Z e v sredo okrog 5 ure popoldne je 12-letna Savron Bruna iz Spodnje Magdalene 357 šla v trgovino, da b; nakupila kar so ji naročili starši, toda še dosedaj, se ni vrnila domov. Zaskrbljeni sitar&i so obvestili policijo, ki išče mlado deklico. Savron Bruna je vitke postave, suha, visoka 1,20 m ima sive oči in kostanjeve lase. Kdor bi jo spoznal ali zvedel, kje se nahaja naj obvesti starše ali policijo. n OKRAJNI ODBOR OF OPČINE obvešča, da se prijave za Zagrebški velesejem sprejemajo za vasi OPČINE, TREBČE BANE, KONKONEL, BRISCKI in FERNECI na sedežu o-krajnega odbora OF na Opčinah v Brinjevi ul. (Ginepri) št. 7 (pri Ivanki Dolenčevi) VSAK DAN od 8-13 in od 16-19 ure. ZA VASI PROSEK IN KON-TOVEL pri tov. Alojzu Briščku na Proseku ob sobotah od 19-21 ure in ob nedeljah od 10-12. ZA PADRICE IN GROPADO pri tov. Ivanki Grgič v Fadri-čah v sredah in petkih od 19-21. ZA BAZOVICO, PESEK IN GROCANO na sedežu OF v Bazovici v sobotah od 20-22 in nedeljah od 10-1’2 ure. ZA COL pri tov. Jožetu Škamperle. ZA VELIKI REPEN IN MALI REPEN pri tov. Silvestru Škabar v Velikem Repnu ob ponedeljkih in sredah od 19-22 ure. OKRAJNI ODBOR OF ZA V. OKRAJ MILJE - DOLINA obvešča vse svoje člane in prijatelje, da se lahko vpišejo za izlet v Zagreb, ki ga organizira Primorski dnevnik in II Pro-gresso p,b priliki velesejma, pri sledečih tovariših na vaseh, in sicer: pri Sturmanu Josipu, Domjo - Sv. M. M. Sp. št. 549, pri Kuretu Silvestru, Ric-manje št. 19, pri 2erjal Josi-pini, Boršt št. 55, pri Sancinu Josipu, Boljunec št. 228, pri Prašlju Josipu, Dolina št. 122, pri Olenik Bernardi, Mačkov-Ije št- 52, pri Bandlju Mirku, Prebeneg št. 6, pri Veljaku Lazarju, Stramar št. 882, pri Jtm-šku Josipu, Plavje št. 169 in prj Sancinu Francu, Skcfije st ->1Q ir-;.-__________„_ ŠOLSKA OBVESTILA Vpisovanje v Državno nižjo trgovsko strokovno šolo v Trstu, bo trajalo od 1. do 25. septembra 1950. Učenci, ki imajo popravne izpite se lahko vpišejo do 30. septembra 1950. Prošnje za vpis sprejema tajništvo šole vsak dan od 9.30 do 12 ure. Prošr.jo naj prosilci napišejo na tiskovino, ki jo dobijo v šolski pisarni, kjer so navedeni dokumenti, ki jih je treba priložiti. Popravni izpiti vseh vrst se bodo pričeli v drugi polovici septembra po razporedu, ki je razviden z oglasne deske šole v Ulici Lazzaretto Vecchio 11-11. PROSVETNA DRUŠTVA Dramska družina Prosvetnega društva z Opčin bo gostovala v nedeljo dne 3.9.1950 v Lonjerju na dvorišču gostilne «Pri Zupanu« s Petrovičevo komedijo v treh dejanjih »VOZEL«. Pričetek ob 17 uri. K številni udeležbi vabi. ODBOR Prosvetno društvo v Bar kovljah javlja, da bo danes 1. septembra ob 20.30 pevska .vaja mešanega zbora, kjer bomo določili smernice za nadaljnje delo. Vabimo barkovljansko mladino, da pomnoži naše vrste. ’ODBOR fjleclaiiSh na c/iadu V soboto bo premiera Benatz-kyjeve eperete «PRI BELE" KONJIČKU«. — Predprodaja vstopnic na Trgu Verdi 1. »CINO TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 7800-7850; papirnati šterling 1570U600; dolar 652-655; dolar (telegrafski) 660-662; švicarski frank 151-152; 100 francoskih frankov 168-172; avstrijski šiling 23-24,50. Delodajalci odklonili vse upravičene zahteve pekovskih delavcev - Ce ne bo prišlo do kompromisa, bodo pekovski delavci stopili v protestno stavko 20 uslužbencem mn Modiano grozi odpust z delo Delavci tovarne zahtevajo, du se položaj razčisti Policijska postaja na velesejmu Poveljstvo tržaške policije iavlja, da je na prostorih tržaškega velesejma ustanovljena policijska postaja, ki bo delovala ves čas razstave. Pokli. čati je treba št. 96986 ali 6987. Prav gotovo bo v gneči na ve-te*ejmu pirgolelo žeparjev in razhlh postopačev, zato opozarjamo obiskovalce, naj pazijo na sv<>je žepe in denarnice, da ne bodo imeli žalostnega spo-4.a tržaški velesejem mina 2e pred približno dvema mesecema je vodstvo tovarne Modiano sporočilo dvajsetim izmed svojih uslužbencev, da so zaradi pomanjkanja novih naročil odpuščeni z dela. Prizadeti delavci so se že takrat obrnili do sindikalnih predstavnikov, vi so dosegli podaljšanje reka za odpust z dela za 60 dni. v katerih naj bi se našla rešitev, ki bi zadovoljila prizadete delavce. Ta rok je sedaj potekel, ne da bi bilo vprašanje rešeno; tako »topi seveda ponovno v veljavo ukrep o odpustu z dela 20 delavcev, ki zaradi splošnega gospodarskega položaja prav gotovo ne bodo našli nove zaposlitve. Prizadeti delavci se upravičeno vprašujejo: ali je bilo res pomanjkanje novih naročil vzrok ukrepa o novih odpustih s dela? Kot vse kaže je ta izgovor kaj jalov. Kot vemo je bila tudi ta tovarna deležna po- dva izleta IM ZAGRMI IflUSUlM PRVI IZLET ... l priredi »PRIMORSKI DNEVNIK" od 23. do 25. septembra DRUGI IZLET priredi 001 L PROGRESSO" od 7. do 9. oktobra za vsak izleti 3.100 LIR °b 7 uri zJutraj <*n e 23. sept. oz. 7. okt. PRIHOD V Trst: ob 24 uri 25. sept. oz. 9,okt. vseh okrainih i l ’ !“!Ptem,,ra *• *• se m,: Pn ki «A{.n0 LIŽOL rasnih vrst - PROSO, K AŠO, AJ PHLMORSKI DNEVNIK 1, septembra 1950 ik *iii m Ui IkJ m ^nii, G' m (j 'fcii jf ji® n lgf| * jggggi aaS Podri ižnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - UL Silvio Pellico 1\11, nadst. - Telefon 11-32 0- kif fidtKaninom in Stolom, ka-m- severozapadno cd Ta fffc' a 1 Bovškem, je vas Uče-bival J?, čez 600 P«- aščani govorijo vsi Jttjkot Nova krivična meja, 'zve*5 nemal° Slovencev še je t,,rt;m,eTia matičnega naroda, jih bi° Gdrczala od svo- 2 Sv** da 3e * vas sveta PJ-CC znasla Odrezana cd jo na pet, ki veže Uče-f-a lPOt’ ki na 2ago, *&» P01 ki veže Kanal-iM?l‘no. prek° b°všlfe kotli-■banda in Tolmina z G6-La pot je 73 prebivalce rrta oČ l 100 111 °d vasi za-. Obmejni stražarji so pri- MST’ bila 8 t0 ne- taem mejo storiena tem iaUkn ^?ada 3edaj Pcd rezi’ ^ v t, ki ™a svoj se-^ s poveza- ičein ” upravnim sredi- Skinii Tz^ neka,t-rimi §or- ®2ami. preko katerih Vsako°m^? di niti z vozovi. Za vib ™aleukost morajo napra. hine, da ItvUr hoda Ž€z pla' ?ih „° pridejo db dru- ^ Slcer va^^- takimi Pogoji B od w ani ne oddaljujejo bS!Jega do.ma- Vas živi drugega ,Q\ vVaščani nimajo reje, kj r ?ka kot od živino. iem' stana8 Z6l° v zacsta' nia denji/., zaradi pomanjka- Z6slUžkn„ ^ fredstev. Drugih da pocf...® B nj- V vasi vla-tisti K- na brezposelnost. Se Pojij. J' °d časa do časa »Usp Pa sezonska dela v vrnil; rai‘ne 4n V tujino so ln0gli ^biti't’ k6r niS° Srešajo*vdn° S* zdi ljudem ko P«haja Jfasi luiea- V vas ne 'Jektričnega ^Jasopis' nima jo -ato ga t°ka, ne ‘ujcev^ kprih°d zelo vas, v’ .-,1 slučajno pridejo v * iejp; .. d°g°dek. Ljudje, ki Vine, če pa je to premalo pa zaplembi nepremičnin. Tak je danes položaj v Uceji, ki je popolnoma odrezana od sveta in pozabljena od ljudi, ki jim je poverjena naloga, da upravljajo občino, pokrajino in državo. Zato pozivamo oblasti naj se spomnijo tudi na Učejo in ne to samo za davke, ampak naj poskrbijo, da bodo dali vasi cesto, ki jo bo vezala z upravnim središčem, spodobno šolo, luč in drugo, kar bo tudi zaposlilo precejšnje število domače delovne sile. Mislimo, da potem ko smo opisali kako živijo V Učeji, nam ni treba več ponavljati kakšne sc še druge d.olžnosti merodajnih oblasti, ker je dovolj, da pošljejo svojega zaupnika naj si ogleda ta kraj in jim bo lahko sporočil, to, kar jim sporočamo mi s tem našim člankom. Zborovan je goriških obrtnikov Pred1 dnevi je bilo v Gorici zborovanje obrtnikov goriške pokrajine, na katerem so razpravljali predvsem 0 vprašanju' družinske doklade, ki jo morajo plačevati obrtniki. Na zborovanju niso trenutno sLkler.ili nič konkretnega. Za sedaj je bilo sklenjeno samo, da se predlaga merodajnim organom rešitev tega vprašanja in je bila v to svrho sestavljena komisija, ki bo razpravljala z omenjenimi j organi. Na istem- zborovanju so tudj sestavili dnevni red Za praznik goriiških obrtnjkov, ki bo 1.7. septembra v Gorici. Pravila za organizacijo sejmov in razstav Trgovinska zbornica v Gorici obvešča vse ustanove in združenja na obstoječe zakone o organizaciji sejmov in razstav. Vse prošnje, ki se nanašajo na dovoljenja za organiziranje sejmov in razsitav y 1951. letu — medkrajevnega državnega ali mednarodnega značaja. — morajo biti poslane preko trgovinske zbornice ministrstvu za industrijo in trgovino — glavno ravnateljstvo za notranjo trgovino — najkasneje do 31. oktobra tega leta. Prošnje morajo vsebovati vse potrebne dokumente, program in načrt sejma in razstave ter finančni načrt. Raztolmačen mora biti tudi vzrok in pomen sejma oziroma razstave. Zes organizacijo krajevnih sejmov in razstav, ki so podvržene nadzorstva goriške trgovske zbornice, morajo biti prošnje poslane na trgovinsko zbornico, najkasneje do 20. oktobra tega leta. Z ribami sla se zastrupili Včeraj popoldne sta se v neki družini v Fari kar dva člana zastrupila in sicer mati in 15-letna hčerka. Preveč sta se najedli konzerviranih rib, ki so gotovo bile pokvarjene. Znanci so jima takoj priskočili na pomoč in poklicali rešilni voz Zelenega križa, ki ju je odpeljal bo bližnje bolnice Brigata Pavia. Tu so jima nudili prvo pomoč. Znižanje davkov oškodovanim kmetom Pokrajinski odbor v Gorici je na svoji zadnji seji sprejel predlog, da se zniža davek vsem kmetom, ki so bili oškodovani cd suše. Kmetje bodo morali v tej zvezi vložiti posebno prošnjo. Prodaja imovine ki so jo odpeljali Nemci Zavod za industrijsko obnovo javlja prvi seznam predmetov, ki so jih odpeljali Nemci za časa okupacije in so danes v prodaji. Kdor se hoče seznaniti z omenjenimi predmeti in s cenami, naj se obrne na trgovinsko zbornico v Gorici. Žrtev Soče? Mati 15-letnega Masolin Silvija je včeraj javila policiji, da se je njen mladi sin šel kopat kot običajno k Soči, od koder se ni vrnil. Upamo, da r.i Soča tudi letos zahtevala mlado žrtev. Vsakdo, ki bi vedel kaj o zgoraj omenjenem mladincu naj to takoj javi materi, stanujoči v Ulici Leoni. Policijsko vmešavanje v delavske zadeve je v Trzinu izzvalo silno ogorčenje Vmešavanje policije v delavske zadeve, kot je bil to primer vdora policijskih sil v tovarno Luzzatti v Tržiiu, je med tržiškim delavstvom in ljudstvom vzbudil veliko ogorčenje, ker vidi delavstvo v tem dejanju podporo oblasti delodajalcem pri izkoriščanju delavcev v splošni borbi kapitalistov proti delavskemu gibanju. Policijsko nasilje je v Tržiču izzvalo protestne stavke in takojšnje posredovanje sin- V sredo zvečer so člani «Ju-gendvereinau, mladinskega zbora iz Graza v Avstriji, priredili koncert štajerskih narodnih pesmi in plesov v dvorani ljudskega doma. Ze pred napovedano uro, je bila dvorana do kraja napolnjena. Poleg večine nemške kolonije v našem mestu, je bilo opaziti med občinstvom mnogo starejših ljudi, ki so del svojega življenja preživeli v stari Avstriji in z Veseljem sprejmejo vse, kar jih spominja nanjo, na takratno življenje, ali pa je z njim v zvezi. Zbor, v katerem je bilo 12 deklet in 6 fantov, je ubrano zapel več pesmi, vmes pa je njihova gedba na pihala, sestavljena iz 4 bratov in enega «polbrata» zaigrala nekaj koračnic in poskočnic, 4 pari so Nemški koncert v Ljudskem domu tudi zaplesali nekaj gornje -štajerskih plesov. Ves program se je izvajal v nemškem jeziku, ki ga torej niso vsi razumeli. Vendar so sprejeli posamezne točke z velikim navdušenjem in marsikatero je bilo treba ponoviti, zlasti na koncu. Tudi po končanem koncertu je čakala zunaj množica in s ploskanjem pozdravila nemško mladino. Njihova godba je za slovo zaigrala na cesti še znano koračnico eAlt e Kameradenh> Ze ta koncert, ki zanima le ožji krog tistih, ki razumejo nemški jezik, je pokazal, kako si goriško ljudstvo (ne tisto šovinistično, ki nima z Gorico ničesar opraviti, ampak je bilo umetno uvoženo), želi zbližanja s svojimi sosedi tudi na kulturnem polju. Zato upravičeno pričakujemo, da se bodo goriške kulturne organizacije pobrigale ih da jim bodo pri tem šle oblasti na roko ter omogočile gostovanje zborovskih in gledaliških- skupin naših bratov onstran meje. Taki kulturni obiski, ki zadevajo in zanimajo še mnogo širši krog Goričanov bi imeli v našem mestu še prodornejši uspeh in bi mnogo doprinesli k medsebojnemu spoznavanju obeh sosednih kultur. Seveda bi bilo pri tem treba pozabiti na razne eitalianissi-me» in «santissimen šovinistične argumente, s katerimi skušajo nekateri krogi opijaniti goriško javnost in ji preprečiti, da bi videla stvarnost, kot je v resnici. dikalnih organizacij pri oblasteh za rešitev vprašanja tovarne Luzzatti. Do danes to vprašanje ni bilo še rešeno. Nasprotno, delodajalci grozijo uradu za delo, da ne bodo pričeli z obratovanjem tovarne, če urad za delo ne sprejme njihovih pogojev glede namestitve strokovne delovne sile. Delavci oljarne Luzzatti so še vedno vsi na cesti in je njihovo gmotno stanje obupno. V Tržiču se je ustanovil poseben podporni odbor za te delavce, ki nabira med prebivalstvom prostovoljne prispevke za pomoč prizadetim delavcem in njihovim družinam. Člani tega odbora so pred dnevi protestirali pri goriške-mu prefektu in zahtevali od pokrajinske oblasti, naj, posredujejo pri lastniku tovarne, da se spor čimprej reši. Obenem so tudi zahtevali, naj oblasti preprečijo vsako nadaljnje podobno vmešavanje policijskih sil v delavske zadeve, kar predstavlja največjo žalitev za delavce, ki se pošteno borijo za vsakdanji kruh. Upamo, da bodo oblasti upoštevale zahteve tržiškega prebivalstva in da se bo vprašanje zaposlitve delavcev v tovarni olja Luzzatti V Tržiču čimprej rešilo. STARŠI IN DIJAKI, POZOR! Vpisovanje in izpiti na slovenskih srednjih šolah v Gorici Vpisovanje v vse razrede vseh štirih slovenskih srednjih šol v Gorici bo trajalo od 1. do 25. septembra. Natančnejša navodila so razvidna z razglasne deske vsake šole. Svetujemo vsem, naj opravijo vpisovanje čimprej, da ne bo zadnji dan prevelikega navala in bodo morali zaradi tega izgubiti mnogo časa s čakanjem. Pri tej priliki opozarjamo starše učencev, ki so dokončali ljudsko šolo, da vpišejo svoje otroke v čim večjem številu v nižjo srednjo šolo ali v strokovno šolo. Za strokovno šolo nj potreben noben izpit za tiste, ki so z uspehom dovršili V. razred, medtem ko morajo tisti, ki imajo samo štiri razrede ljudske šole, polagati sprejemni izpit. Za nižjo srednjo šolo pa morajo vsi delati izpit. Tudi za te izpite so vsa potrebna navodila razvidna z razglasne deske šole. Tisti učenci, ki so izdelali sprejemni izpit za nižjo srednjo šolo ali ga bodo izdelali v jesenskem roku, se vpišejo lahko tudi v strokovno šolo, če se čutijo zanjo bolj poklicane. Ta strokovna šola je primerna zlasti za take, ki ne nameravajo nadaljevati študija na višjih srednjih šolah. Izpiti jesenskega roka se bodo pričeli v ponedeljek 18. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine; samo obe maturi se bosta začeli 2. oktobra ob 8.30 isto-tako z italijansko nalogo. Za ostale predmete je vrstni red na razglasni deski. Izpiti se bodo začenjali točno in zamudniki ne bodo pripuščeni. Za tiste, ki bodo polagali izpite v jesenskem roku, bo vpisovanje do 30. septembra. Zahvala delavk podgorske predilnice Delavke podgorske predilnice, ki smo bile pred kratkim v Jugoslaviji, se najlepše zahvaljujemo IOOF Slovenije, Glavnemu odboru sindikatov in Ljudskem odboru v Solkanu za lep sprejem, ki smo ga bile deležne ob priliki svojega potovanja po Sloveniji. Posebno se zahvaljujemo za priložnost, ki nam je bila dana, da smo obiskale in videle največje objekte jugoslovanske socialtistične petletke. To kar smo videle v Sloveniji, nam daje še večjih moči za našo borbo proti izkoriščanju s strani delodajalcev. Videle smo, da se pri Vas gradi 'resničen socializem, katerega nobene klevete informbirojevcev ne bodo preprečile. Delavke podgorske predilnice Umetniška razstava v Tržiču V Tržiču bedo v nadeljo zjutraj odprli umetniško razstavo italijanskih in tržaških likovnih umetnikov. Razstava bo v prostorih hotela «Impiegati». Razstavljalo bo okrog 24 umetnikov, med katerimi so tudi najbolj znani furlanski in tržaški umetniki, ki so razstavljali že po vseh večjih razstavah = k = VERDI, 16.30; «Francis govoreča žival». VITTORIA, 17; «Vedno si se lagala« M. Ohara. CENTRALE, 17: «Krvava ogrlica«. ESTIVO, 21: «Krik» E. Parvo. EDEN, 17: «Tihotapec Manu« A. Benetti. MODERNO, 17: «Modra dalija« A. Laad, V. Lake. radia, redkih v judje, ki prašu- • °vje k r r‘°' r 50 dfupt) k m '-VRtu. kako ‘W4je živ?!“ karjlh, kako sploh HtiL* ln novic !?5< n\ I^ga V»°odd' hečejo do v’iti rJ ® išča morajo na-^ ' desete km. tlnske ,in >to\ er državne oblasti, vas popcl-|. 'rk't>enih Nobenih javnih Priprave za volitve v osnovne oiore fiSlZZ o BujšCioi višje pc- VDenli, javil1:,! 'trn , §radenj, niti grad-w’''«ohfa-f?0'vezavo s sred.i- t^h^kazil za pRd- c,,' Severi v vasi „>0 ^a ■talijanuka šola, w1 slovf Prebivalstvo ICO - ; te a"Sk0' Kck,na je ta vprašanje zase. .tOnte °}r°k i v °2, živinorejcem, tenko bolje preziv- nnajo Hi za 84 šcloob- V zadnjem času so tudi žene v bujskem okraju v predvoliv-nem tekmovanju zelo aktivne. Tako so pripravile in okrasile dvorane v katerih bodo jzvedle volitve. V nekaterih vaseh so postavile slavoloke, odnosno so se udeležile prostovoljnega dela pri raznih objektih. Tako so imele članice ASIZZ na področju Umaga več zborovanj, na katerih -so predisku-tirale naloge njihovega bodoče, ga dela. Posebno so podčrtale dejstvo, da bedo to druge vo- šoli‘81enEko ne cdgo li,Wi, Prostorom. V i j^Ue,*JO 3 m‘ade ita-to S® k -JlCe' Kakor var VkjHi ’on‘ Z‘VJW v vasi, tako 6, Hska •?Repuščene same teleti Vs0bIast J ta ne zna ^hje. UJ Primerno sta- ^a£eljiCe živij° v «rv ^ ča-JT Pl'0st0ru, ki so “Pokljali za V r^C V"!,aio iri v°- V dežuje, v šilili rar>e spravljati H L Tako so vsakikrat z -V?b Ropati ma^a>> Re se n<1' evih ,JHe v neprimer- Poravna:te naročnino! Vse naročnike Primorskega dnevnika m tudi drugih časopisov obveščamo, da lahko poravnajo naročnino pri Centru tiska v Kopru, Ulica Battisti št. 2, pritličje. Vsi naročniki naj redno in v naprej poravnavajo naročnino. CENTER TISKA ker ne morei° dosti h: Ker sami : kan Se m Sami ni* m 'ikri tUcii zan,ale Rb)as,Ji liNlad da ne Zanič da .^leL nimaj-o. zani-bodo C-miade C: posli r‘elrin cei°živ- >ia šoUs ce Sa„,_ 5°lsk ke uprave. zane- st '3nio ‘.Ho ,Leno stvar se obla- za Učejo. Tr l „d?vkj ravno tako la l c*vam Za Uče ^avkov. Ne viJV vasi glsde in va- ^ 'prIdeinliH''kjer t £ za?lužka- ^ju °ni O ob- Plačuj« rfl iU kcior ne Zarsi dcivke i« nrH V aP'einbi premični imo- ‘"ni ""Mii """»iMinnin litve. ko si žene izbirajo nove upravne odbore in postale s tem enakopravne moškim. Na vseh zborovanjih so se strinjale v tem. da morajo žene še nadalje delati za postavitev novih družbenih - socialističnih odnosov med ljudmi. V tej zavesti so y zdanjih dneh pre.d volitvami napravile samo žene iz Umaga 267 delovnih ur pri gradnji vinske kleti, čiščenju kanalov in pri urejevanju o-troškega igrišča, ki bo do volitev docela zgrajeno. Enako delavne so tudi žene iž Novega grada. Imele so več zborovanj, z udarniškim delom pa so prispevale nad 672 delovnih ui pri gradnji otroškega vrtca, k| bo prav tako kmalu dograjen. Za volitve so postavile lep slavolok z napisi. V Krašici jn okolici sn članice ASIZZ tekmovale med seboj katera bo napravila več prostovoljnega dela. Podatki samo lz nekaj osnovnih odborov navajajo, da sp pretekli teden napravile nad 368 delovnih ur. Med najboljše štejemo lahko žene iz Momjana, ki imajo aktiva 729 delovnih ur. Pomagale so zlasti z delom v otroški koloniji, ki je letovala v njihovi bližini. Poleg tega so obdarovale otroke z raznim sadjem. Zene v Bujah so bile večkrat na delu pri ondotni kmečki delovni zadrugi. Pred nekaj dnevi je delalo 135 žena na polju zadruge. Pri tem so spoznale deio in življenje zadružnikov ter so obljubile, da jim bodo prišle v kratkem zopet na pomoč. Iz Grožnjana so prispevale tamkajšnje žene 268 delovnih ur pri urejevanju otroškega vrtga. Pri vsem domačem delu, ki ga imajo žene, so ti prispevki k prostovoljnemu delu vsekakor veliki. Volitve v odbore ASIZZ potekajo dobro. V Novem gradu so se jih žene udeležile 100 odst. V Borodnici je bila udeležba 90 odst., v Bjelih Zemljah 97 odst. in v Lazarih 98 odst.. V vasi Martinčič pri Grožnjami ie bila udeležba nekoliko manjša in sicer 80 odst., v Poropa-tih pa že 90 odst.. V Krašici so žene razvile akcijo za pridobitev novih članic, ki do sedaj niso sodelovale v ASIZZ. U-speh je bil dober, tako da se je precej novih članic vpisalo v organizacijo naših žen. Želeti bi bilo, da bi se žene v Buj-ščini pobrigale še več za kulturno in politično delo ter za vzgojo svojih otrok. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - PL Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Čim boljši pridelek tein večja oddaja In dohodki Letos je bila precejšnja suša in zaradi tega ne bor .pridelek tako dober, kakor je bilo pričakovati. Zemljišia na hri bovitih predelih, na krašOcih tenčinah so mnogo občutila pomanjkanje padavin. V dolinah in ravninah Koprščine, Rokave in Mirne je zemlja bolj debela in s tem bolj rodovitna. Zato bi bilo potrebno, da bi napeljali vodo kjerkoli je teren pripraven za namakanje. S tem bomo izboljšali in pomnožili pridelke, kar bo v korist proizvajalcev in skupnosti. Oblast je prispevala že mnogo za dvig poljedelskih kultur našega okrožja. Zasluga za u-spehe je pa vsega delovnega ljudstva, ki tekmuje iz dneva v dan pri delu in s tem dviga njegovo storilnost, kar pospešuje splošen dvig njegovega gospodarskega položaja. Toda ne glede na ugoden ali neugoden terenski položaj je kmetski producent dolžan storiti vse za čim večji uspeh produkcije. Vsak kmet mora premisliti, da ne more dobiti oblačila. obutve in drugih industrij- skih izdelkov po nizkih cenah, .Če on od svoje strani ne poskrbi, da' prejme industrijski delavec izdatno jn ceneno prehrano. Iz tega razloga je dolžan pripraviti čim več pridelkov za oddajo. Ljudska oblast ima in teres, da odkupuje cd kmetijskih producentov blago vedno po cenah, odgovarjajočih njihovemu delu in trudu "er v razmerju z njihovo kupn0 močjo za nabavo njihovih lastnih potrebščin. Glede na to, da so industrijski izdelki itak že družbena last je važno samo to. da jih pravilno razdelimo med potrošnike za njihovo v.porsbo. S tem v zvezi se mora zlasti zasebni kmetovalec zavedati, da bo imel vež dohodkov, če bo več produciral in več oddal. Vsekakor pa bo za vsakega kmeta potrebno, da se loti tistih kultur, ki so zanj najbolj rentabilne — donosne. Kjer vidi, da mu žito ne uspeva, je na vsak način, bolje da posveti vse svoje sile vinogradništvu, zelenjavi, povrtnini in oljki, ki je zlasti važna za obstoj in u-speh naše industrije za konzerviranje rib. Obalni prebivalci bodo imeli veliko korist, če bodo še bolj razvili ribolov, ki zlasti v povojnih letih nadomešča del preskrbe z mesom. Končno je treba upoštevati, da imajo kmetijski producenti vedno večje potrebe, kar jim nalaga, da povečajo svojo kupno moč. To pa bodo dosegli zopet le s povečanjem produkcije poljskih pridelkov. V ISTRSKEM PORTICU V Bujah gradijo novo mizarsko delavnico Poleg stavbe zadružnega doma in hrvatske gimnazije, ki bosta kmalu dograjeni, gradijo v Bujah pri bivši železniški postaji novo mizarsko delavni-, c Pa in do- H tlisemi e mal0: em BrnjaC, jaz sem Vernazz, vedite Ver-nazz!« «Kakor ukazujete, gospod tajnik!* pritrdi krčmar in odide iz sobe. Zunaj pred vrati pa malo postane in ista lisičja poteza, katera mu je bila prej zaigrala samo malo na ustnih, mu je prevlekla za trenutek ves obraz; roko stisne v pest in zamrmra med zobmi: «Bodi Brnjač ali Vernazz! To vem, da si meni pet sto srebrnih kron dolžan; in da mi jih boš zdaj plačal, če tudi v francoskih frankih, zdaj, ko vem, kje te imam iskati; le čakaj!« Tako godrnjaje ide v kuhinjo. Gost v sobi pa je tudi za krčmarjem vzdignil pest, ko je ta duri zaprl za seboj, ter jezno siknil med zobmi: «Da bi te zlodej! Oderuh ti stari! Kaj te moram srečati ravno tedaj, ko bi se prej smrti domislil ko tebe? No, le čakaj, ti me ne bos odrl, ne. Dal ti bom dobro besedo, pa bo! Kaj sem zastonj tajnik maršalov? In glej ga, oderuha, prva njegova beseda je bila: «stari ostanki«! Nesramno terjanje!« Tako govoreč je izvlekel iz žepa kratko pipico, iz morske pene izdelano, kakor so bile takrat v navadi, in si jo je nabasal- Bil je visoko rastel mož, slok in bolj slaboten; obraz je bil malo pegast, lasje že redki; črni brki so mu zakrl-vali zgornji ustni Star je bil morda v resnici kakih pet in trideset let, a na prvi pogled je bil videti starejši, vtisk, katerega je povzročala njegova oseba, ni bil prijeten, nemirne njegove očj in tesno sklenjeni ustni ga nista storili takega, da bi mu človek naglo zaupal; rumenkasta barva na licih ter globoke poteze po njih pa so kazale, da ima mož že dobršen kos od strasti razburjenega živ-ljenja za seboj- Ko se krčmar vrne z bute-ljo vina, se gledata znanca zopet kakor prej prijazno; govorila sta o vremenu, kajti dekla, katera je pogrinjala mizo, je hodila vedno sem ter tja. Po obedu si je Vernazz zopet zapalll pipo in ker v to stransko sobo drugega gosta nt bilo, je prisedel krčmar k njemu. «Dovolite, gospod tajnik,« reče mu, «da ostanem malo pri vas! Dolgo se že nisva vi-dela in jako vesel sem, da ste me počastili tako nenadoma!« «Da, da, tudi jaz sem bil iznenaden; a po opravkih sem tukaj; pričakoval bom naših ordonanc, ki pridejo po Savi gor, da jih spremim Po Črnem grabnu do Ljubljane. Nocoj ali jutri pridejo in jaz sem pooblaščen od njegove ekscelence, našega vojvode samega«. Pri teh besedah se je Vernazz sklonil mogočno nazaj ter nekako od zgoraj dol pogledal krčmarja Medveda, češ da bos vede', kaj in koliko jaz premorem pri vladi. «A, čestitam vam, čestitam«, ponavlja zopet oni, «imenitna služba je to; boljša je nego avstrijskega generala in tam bi vi še ne mogli biti general!« «Molčite mi o avstrijski službi«, zavrne ga oholo Vernazz, «mnogo dela, pa malo jela! Apropos, gospod Med-ved, povpraševal sem že več krat po vaši adresl, a nisem mogel zvedeti, kje bivate Ljubo mi je, da sem vss tako po naključju našel, da vam pošljem tistih par frankov; veste — li?» «Oh, gospod tajnik, ta malenkost«, reče naglo krčmar; a takoj se domisli, da je [morda vendarle preveč rekel, zato pravi precej: «Seve-da, prav bi mi prišli, tisti franki; posebno zdaj, ko je taka težava z denarjem. Vam bo gotovo mogoče takoj.-« «Danes ne, ljubi gospod Medved, danes nikakor ne«, mu prestriže tajnik besedo; «vi sami veste, da ni varno potovati dandanes, in zato Človek ne jemlje mnogo s seboj; a pošljem vam v kratkem ono vsoto; vrag, to malenkost!« Pa krčmar se ni dal tako hitro odbiti. Ozrl se je nazaj čez vrata v prvo sobo in, ko je videl, da je prazna, je rekel bolj potihoma: «Jaz bi pa vendarle rad, da mi danes vrnete tisti dolg; zdaj ga lahko; pa v kratkem, kdo vš, kaj bo z vami, gospod Vernazz? Kdo v6, koliko časa boste gospodovali?« «Kako mislite to?« reče oni osorno. «Zdaj lahko govorim«, pra- iiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih vi tiho Medved, «ko sva sa ma. Človek ne ve, kako dolgo bomo Francozu pokorni«, — «Kaj?« zavpije Vernazz, «ali veste, da zapadete vojnemu sodišču, ako vas ovadim, da tako govorite?« V njegovih sivih očeh je Zalesketal nekak zloben svit «Tega ne boste storili«, nadaljuje mirno krčmar- «ker bi vojno sodišče tudi o gospodu Vernazzu zvedelo, kako je takrat, ko je bil še Brnjač, svojega prijatelja, plemenitega Basaja izdajalsko spravil pod ključ in potem v vojake, zato da mu je lahko in brez ovirov zapeljal lepo ljubico! Toliko dokazov za to pač donesem, da bo konec vašega tajništva. Francozi v takih rečeh tudi ne umejo norcev in maršal baje celo ne!« Oni skoči kakor besen kvišku. «Clovek, kaj noriš? Kdo ti je to povedal?« kriči divje. valstvo prava manifestacija in krajevno zgodovinskega pome. na. Domačini so pravilno pojmovali važnost tega objekta za vse ljudstvo Kort in bližnje okolice. Zato so se z vso vztrajnostjo poprijeli dela ne neneč se za razne težkoče. Danes so uspehi njihove požrtvovalnost vidni kajti zadružni dom kot socialistična ustanova na vasj bo to jesen že pod streho Slabe vremenske razmere so lani gradnjo doma zadrževale, tako da so morali z delom prenehati. Vseeno so bili do tedaj že zgrajeni temelji ter stavba vse na okrog do višine enega metra. Letošnjo pomlad so z vso vnemo delo nadaljevali. Se danes se udeležujejo dnevno prostovoljnega dela celo starčki in pionirji, bolj malo mladina čemur je deloma kriva okolnost, da so večinoma zaposleni v industrijah in drugih podjetjih v mestih. Vse. eno pa bi od njih pričakovali, da bi kot na primer lani vsaj v soboto popoldne in v nedeljo prišli na udarniško delo in tako tudi oni doprinesli k zgraditvi stavbe, ki bo ravno njim kot bodočemu rodu v največ),, korist. Pričakujemo, da bo mladina vsaj sedaj, ko gre za to,'da spravimo zadružni dom še pred deževjem pod streho, vsaj deloma nadoknadila to, kar je zamudila. Nasprotno so bile ves čas zelo delavne žene in niso opusti le nobene prilike, da ne bi prispevale s prostovoljnim delom. Tako se je tudi dan pred volitvami v osnovni odbor ASIZZ udeležilo 30 domačih žen udarniškega dela. Le tako je bilo mogoče, da je zadružni dom zgrajen danes že več kot do prvega nadstropja. Dom bo stal na lepem, zrač nem in sončnem prostoru pri Me m cltaite (Nadaljevanje) | Plimo'i!iki dnevniki V Kortah pa ne gradijo sa-m > zadružnega doma, ampak še dva vodnjaka in sicer enega sredi vasi, drugega pa v bližini zadružnega doma. Zgraditev obeh vodnjakov ni lahka stvar in tudi v ta namen bo treba žrtvovati še mnogo napora. Dolžni smo omeniti, da pomaga pri gradnji doma tudi ljudstvo iz Mali-j in drugih vasi, ki pripadajo v krajevni odbor Korte. Korte se že do sedaj ponašajo z lepim spomenikom, ki so ga domačini postavili v spomin padlih borcev in aktivistov. ki spominja na čas?, ko s0 naši junaki po 25-letnem tlačenju izgnal; z domačih tal fašističnega okupatorja in njegovega nemškega zaveznika. Ženska obrtna šola Vpisovanje v I. in II. Idnik ženske obrtne šole v Kopru bo 1.. 2., 4., in 5. septembra v prostorih šole - Ulica Mario Bratli št. 1-1. nadstropje od 9 do 12. ure. Javna produkcija dramskega tečaja V soboto dne 2. septembra ob 20.30 uri bomo imeli v koprskem gledališču kulturni večer, pri katerem bodo nastopi, li gojenci in gojenke dramskega tečaja iz Kopra. Spored bo sledeč: 1.) Bratko Krelt: »Celjski grofje« III, dejanje (Scena pred sodiščem). 2.) Fran Finžgar: »Razvalina življenja« II. dejanje, aZVallDa taci]eUmet“ISka beS'da • recl- ,tvVab'”° PMivamo občin-stvo, da se polnoštevilno ude-i **a PTega nastopa naših dramskih tečajnikov in dajo s len-s f|tn,e mladini, ki dela področju. di 0a PRIMORSKI DNEVNIK S 4 =3 1. septembra 1®* PET L£T SLOVENSKE KINEMATOGRAFIJE 5^0 heeia[ izdelana dva Celovečerna (Uma «lfla 'jvofi zemlfiv in uTfobtv tet 70 doluunenta'inih (Umov in mefrecniliov v blovenbcini9 ,Yil*o~ Ur vab cini9 ituliiunbčini9 (rancoScini9 'n ih cini in ringle&cini Osvobodilna vojna in revolu. cija, ki so ju izvedli jugoslovanski narodi, sta ustvarili čisto nove pogoje za kulturno ir; mate. rialno delo. Medi tiste panoge umetniškega ustvarjanja, za katere ni bilo v prejšnjih niti trdne materialne osnove niti primernih vnanjih okoliščin, da bi sg mogla uspešno ir; .tvorno razvijati, spada filmska umetnost. V okviru kapitali-stičnega družbenega reda, ki zlasti majhnim narodom ni dol voljeval niti nacionalno gospo, darskega niti nacionalno kultur, nega razmaha v tisti meri, kakor bi bilo to potrebno, se je tako imenovani gospodarski in kulturni imperializem najbolj čutil pri filmski umetnosti. Razvoj filmske umetnosti je pri Vsakem narodu tesno povezan z njegovo gospodarsko materialno kapaciteto, ki more dati filmski produkciji vsa potrebna materialna in tehnična sred. stva, da se lahko filmska umetnost tvorno polnovredno in svo. bodno razvija. Ta materialna sredstva za slovensko filmsko umetnost je priborila in ustvarila osvobodilna borba in revo. Iucija. Ce hoče kdo to v vsem bistvu razumeti, mu ni treba drugega kakor da se samo malo ozre po prizadevanjih in teža. vah tistih posameznikov, ki so v prejšnjih časih skušali tudi na tem področju nekaj ustvariti, a so morali tako rekoč sredi poti omagati, ker jih je zadušilo težko vprašanje gmotnih sredstev. Nova Jugoslavija, osnovana na novih v socializem rastočih družbenih temeljih, je edina mogla ustvariti tiste nujne gmotne in moralne osnove, iz katerih more rasti filmska umetnost jugoslovan. skih narodov. T° zgodovinsko kulturno dejstvo nam potrjuje že kratek pregled razVoja slovenske filmske produkcije, ka. tere petletnico slavimo rayr;o v teh dneh. Ni moj namen, da bi se spuščal v podrobnosti' raz. voja te naše prve slovenske petletke, saj je o tem že izčrpno razpravljal kongres filmskih delavcev Slovenije. Toda za oživitev tega, kar se je storilo in kar še morda marsikomu, Jii ne ve, s kakšnimi težavami s kakšno požrtvo. valnostjo in trudom so bili priborjeni tisti objektivni in ne sa. rao-v okviru slovenske republike znani umetniški in splošno kulturni uspehi slovenske film. ske produkcije, ni znano, mo. ram navesti nekaj podatkov v številkah, ki matematično zgovorno pričajo vzpone ir* uspehe. V teh petih letih je bilo ustvarjenih v celoti 79 filmov, kar ni majhna številka, če jo primerjamo s tem, kar se je pri Slovencih storilo na filmskem področju pred letom 1945. Res je, da so v tem času zaradi različnih tehničnih težav ustvarili en sam celovečerni film, toda kvantiteto produkcije je tukaj uspešno nadomestila kvaliteta prvega slovenskega umetniškega filma «Na svoji zem. lji», ki ni dosegel priznanja samo v Jugoslaviji kot doslej najboljši partizanski film, temveč si je nekaj priznanja priboril tudi v tujini. Da niso ustvarili več umetni, ških filmov v tem času, ni bil vzrok le v kadru In tehniki, marveč tudi v pomanjkanju scenarijev,noveliterarne zvrsti, s katero se seveda .V prejšnjih Iz novega slovenskega filma „TRST“ TUDI STANE SEVER IN TONE POTOKAR NASTOPATA V FILMU «TRST» časih slovenski pisatelj ni mogel ukvarjati in jo zato tudi ni poznal. Zato so vrzel y tem delu slovenske filmske produkcije izpolnjevali poleg mesečni-kov, ki so vsi dosegli toliko oblikovno in tehnično višino, da V svoji panogi nikakor ne zaostajajo za umetniškimi filmi, če dokumentarni ir; kultur, ni filmi. Slovenska filmska produkcija je dala 18 dckumentar. nih filmov, 11 kultuVna poučnih dokumentarnih, 7 agitk in 43 mesečnikov, skupna efektivna metraža znaša 41.943 metrov. Od vseh naštetih je bilo izde. lanih 605 kopij, od teh 258 v slovenščini in 326 v srbohrvaščini, 32 v italijanščini, 5 v francoščini, 2 v ruščini in 1 v angleščini. Med nagrajenimi in odlikova-nimi filmi navajam dokumentarni film «Mladina gradi«, ki je dobil poleg zvezne nagrade tudi bronasto medaljo na med-narodnem festivalu y Benetkah 1947. leta. Zvezne nagrade so dobili dokumentarni filmi: ((Partizanske bolnice«, «30 let slovenske drame« in ((France Prešeren«, prav tako pa tudi slovenski umetniški film «Na svoji zemlji«, ki je bil nagrajen z zvezno nagrado, kakor tudi z nagrado predsednika Vlade LRS, tov. Marinka, Posebej naj omenim, da ie Prezidij Ljudske Skupščine FLRJ odlikoval ob novem letu 15 filmskih delavcev, od katerih sq 3 pre. jeli red dela II. stopnje, 4 red dela III. stopnje in 8 kolajno dela in da je delovni kolektiv ((Triglav — filma« dobil pre. hodno zvezno zastavo za leto 1949. Statistika obiskovalcev raznih filmov, ki najzgovorneje priča za njih množični, politični in kulturni uspeh, izpričuje, da je film «Na svoji zemlji« do danes videlo 462.471 obiskovalcev samo v Sloveniji in približno 3,800.000 v Jugoslaviji.'Umetni, ški uspehi, ki so jih dosegli, pa ne bi bili možni br.ez nekaterih tehničnih napredkov in brez novatorjev doma, kakor v lahki industriji. Tu moramo o. meniti novatorja tovariša Rudi. ja Omoto, ki je napravil tonsko kamero in tovariša inženirja Spilerja in Vidmarja,, ki sta skonstruirala tip za domač Ulmski kinoprojektor, ki ga sedaj na veliko izdeluje tovarna Iskra. Ti proizvodi sn enakovredni inozemskim. Jugoslo. vanski filmski tehniki so z naj. večjimi napori ustvarili tiste tehnično bazo in ustroj, ki sta nujno potrebna za vsako pre- S vedska-Jugoslavija 114,5:104,5 Medtem, ko sije Švedska priborila veliko prednost v točkah prt skokih, pa je Jugoslavija zmagala v plavanju in vaterpolu LJUBLJANA, 31. — V novem športnem kopališču «Ko-lezija« se je danes nadaljeval plavalni dvoboj med Švedsko m Jugoslavijo; edino skoki so se vršili na starem Centralnem kopališču- Pri SKOKIH S 3 M DESKE je zmagal Sved Johnson a 154.03 točk, drugi je bil Jugoslovan Dobrin s 138,47, 3) Keber s 132,82 in 4; Sved Oeh-man 122,04. Z 10 M STOLPA sta Učakali Svfdm.ii Shervvage in \Vahl-b( g. kt sta dosegli 68,46 in 52,55 točk. Jugoslavija v tej disciplini ni imela tekmovalk. Tržaški kolesarji bodo v nedeljo tekmovali v Italiji For.tanot, Colja in Sclausero bodo v nedeljo sodelovali na tako imenovanem «Giro del Ve-neto«, ki bo šel v nedeljo iz Padove. Na tej dirki bodo sodelovali najboljši italijanski (profesionisti in diletanti in je zaradi tega uspeh naših kolesarjev skoraj nemogoč. Colja, Fontanot in Sclausero pa bodo storili vse, da zasedejo vsaj častna mesta. Po njihovih uspe. h ih v dirkah okoli Slovenije ir; Hrvatske kakor tudi okoli Avstrije smo prepričani, da bo. do tudi v Italiji častno brar.ili barve našega mest*. Ta dirka bo obenem najboljši trening za dirko okoli Tržaškega ozemlja za pokal športnega lista •Trieste Šport«, ki bo, kakor je že vsem znano, 17. septembra z veliko udeležbo kolesarjev Jugoslavije, Italije, Avstrije in Francije. Upajmo, da nas bodo Fontanot, Colja im Sclausero presenetili z dobrim plasmajem. To jim tudi iz srca želimo. Današnji rezultat v skokih ’c bil torej 13:14 točk zn Švedsko. V skupnem plasrn. nu je ob pričetku današnjega plavalnega programa vodila Švedska pred Jugoslavijo z 72,5 točk proti 59,5. Pri posameznih plavalnih točkah so bili doseženi naslednji rezultati: 100 M HRBTNO - ZENSKE; 1) Fredin (Sved.) 1:21.8, 2) Li-gorio (FLRJ) 1:22,8, 3) Vauhnik (FLRJ) 1:28,2, 4) Walberg (Sved.) 1:31,9. Pripomniti je treba, da ie Svedinji Walber-govi postalo med plavanjem slabo, tako da je komaj pri; spela na cilj in so jo morali potegniti iz vode, sicer bi bil njen plasman gotovo boljši. 20« M PRSNO - MOŠKI: 1) Rask 2:47; 2) Barbieri (FLRJ) 2:47,3;; 3) Cerer (FLRJ) 2:49,8; 4) Johnson (Sved.) 3:05,2. Pri obratu na 150 m so se vsi trije prvi plavalci obrnili istočasno. Potem je pri 175 m Barbieri celo vodil, a v zadnjih metrih ga je Rask dohitel in čeprav sta z Barbierijem dosegla isti čas mu je žirija vendar prisodila prvo mesto. 400 M PROSTO - ZENSKE: 1) Lundquist (Sved.) 5:53,00; 2) Grkinič (FLRJ) 5:55,2; 3) Ahlgren 5:57,9; 4) Juvančič (FLRJ) 6:23,9. ŠTAFETA 4x200 M: 1) Jugoslavija 9:17,1, (Kvinc 2,21,. Stefanovič 2:21,9, Vidovič 2:18,8, Stipetič Marjan 2:17,8); 2) Švedska 9:17,2. 100 M PROSTO - MOŠKI: 1) Stipetič Marjan (FLRJ) 1:00,4; 2) Larsson 1:00,7; 3) Skanata 1:01,8; 4), Synnerholm (Sved.) 1:02,8. Pri tej točki je bila krasna borba med Larssonom in Stipetičem. Na 50 m sta obrnila istočasno, pri 75 m pa je Larsson že znatno vodil. Tedaj pa je Stipetič v silnem finišu svojega tekmeca dohitel in zmagal. Ta Stipetičeva zmaga nad Larssonom je pomembna, ker je znano, da je imel Larsson na evropskem plavalnem prvenstvu na Dunaju boljše uspehe od Stipetiča. 1500 m PROSTO: 1) Stefanovič (FLRJ) 20:27,2, (nov rekord Srbije), 2) Vidovič (FLRJ) 20:46,2, 3) Oestrem (Sved.) 21:31,6, 4) Oehlin (Sved.) 24:47,8. Stefanovič je ves čas vodil. 3x100 MEŠANO - ZENSKE: ŠAHOVSKA OLIMPIADA V DUBROVNIKU Jugoslavija-Peru V sedmem kolu šahovske olimpiade v Dubrovniku je Ju. goglavija dosegla krasno zmago nad Perujem 3:0 (1), Trifunovič ima še prekinjeno partijo, ki lahko zmago še poveča. Jugoslavija je s to zmago še nekoliko povečala razliko v točkah mea njo in njenimi zasledovalci. Gligorič -je imel za nasprotnika Canala, Pirc Su-mara, Trifunovič Zapata in Rabar Pinzona. Razen Trifunoviča, ki partije še ni končal, so vsi Jugoslovani zmagali. Ostali rezultati: ZDA: Nemčija 2,5 : 1,5; Nizozemska: Finska 1:2 (1); Italija: Belgija 1,5 : 0,5 (2); Grčija: Cile 1 :0 (3); Avstrija: Norveška 1 :0 (3); Francija: Švedska 0:2 (2); Argentina; Danska 1 : 0 (3), 1) Švedska (Fredir;, Ekstrem, Ahlgren), 4:04,2, 2) Jugoslavija (Ligorio, Korpes, Grkinič) 4:07,8. (nov jugoslovanski rekord - edini, ki je bil postavljen na tem tekmovanju). VATERPOLO: Današnja tekma v vaterpolu ni spadala v dvoboj in je bila le prijateljska. Zmagali so Jugoslovani z 10:1 (4.0). Strelci: Stakula (2), Kur-tini (3), Radonič (3), Grkinič (2). Johnson (Sved. 1). KONČNO STANJE TOČK: SVEDSKA 114,5, JUGOSLAVIJA 104,5. Švedska je torej v dvoboju zmagala, zahvaljujoč se predvsem veliki razliki v točkah pri skokih, kjer je zmagala v razmerju 28:12, medtem ko je Jugoslavija zmagala v plavalnih disciplinah z 82,5:80,5 in v vaterpolu, kjer so točke izražene z 10:6. Vsa prireditev je krasno u-spela, organizacija je bila zelo dobra. Gostje so bili zelo zadovoljni tudi s sodniškim zborom, Odlično je sodil obe tekmi v vaterpolu italijanski sodnik. Jugoslovanska nogometna reprezentanca na Švedskem BEOGRAD, 31. — Jugoslovanska nogometna reprezentaiv ca odpotuje jutri z letalom na Švedsko. Reprezentanco sestavljajo: Mrkušič, Horvat, Stankovič, Čajkovski I., Jovanovič* Djajič, Ogffljanov. Mitič, Va-lok, Bobek, Colič* Spajič in Vuka«. SPORED TEKEM V NEDELJO 3. SEPTEMBRA 1950 ZA KRAŠKI POKAL (zadnji dan). Kontovel-j - Bazovica, igrišče na Opčinah ob 10. uri. Opčine - Sesljan, igrišče na Oučinah ob 16.30 uri, Prosek - Nabrežina, igrišče na Opčinah ob 17.30 uri- prosto filmsko produkcijo, če-prav so za začetek dobili v roke najprimitivnejša in skrajno nepopolna tehnična sredstva. V isti meri moramo govoriti o silnih naporih in prizadevanjih umetniško filmskega aparata, ki je začel delati brez trdne tradicije in izkušenj. Morda je za uspešni razvoj tega dela slovenske filmske produkcije najlepše priznanje snemalna krtji. ga za drugi celovečerni umetni, ški film ( ustvarjalci filmov v prvih dveh letih imeli v rokah le nekakšen sce. nosled, ki ni bil dognan niti literarno niti filmsko in so morali ves proces oblikovanja vršiti vzporedno s praktičnim delom, kar je sicer snemanje filma zavlačevalo in otežkočalo, imelo pa je silno važno lastnost, namreč to, da je šolalo slovenski kader. Razvoj kinofikacije LRS prav tako izpričuje velik porast od leta 1945 do danes. Takrat so imeli 57 stalnih kinematogra-fov, danes jih imajo 108. Leta 1945, je bilo 1,288.000 obisko. valcev, leta 1949 pa 8.388.000. Najvažnejše v bilanci je, da se je umetniška usposobljenost razvijala hitreje, kakor ustvari, tev potrebne tehnične baze sredstev. Med motnje na tem področju moremo navesti tudi tukaj zlg posledice inform-birojevske politike, ker marsikdaj že narečsnih stvari iz inozemstva niso dobili. Po tem pregledu se moramo vprašati, kakšne sa perspektive filmske produkcije? Ce hočem0 dvigniti umetniško kvaliteto slovenskih filmov tako visoko, da bodo mogl; tekmovati na mednarodnem trgu, je nujno petrebno, da se ustvarijo zato vsi tehnični pogoji v mednarodnem smislu, to se pravi, da je treba najti vsa potrebna gmotna sredstva, £ katerimi bo mogoče a’i nabaviti moderne tehnične aparature iz inozemstva, ali Pa jih izdelati, doma. Brez moderne napredne filmske tehnike, ni moderne kvalitetne filmske umetnosti. Njihova na. lega je, da si prizadevajo kljub še vedno težkim tehničnim uko. liščinam ustvariti kvalitetne umetniške filme, ki jih bodo lahko poslali na mednarodni trg, kjer jim ne bodo priborili samo umetniških priznanj, ampak bodo tudi materialno uspe. vali, kar jim bo dalo potrebne devize za nakup modernih tehničnih sredstev. Ta naloga ni nič manj težka, kakor so bili težki njihov početki, toda z zaupanjem i razumevanje državnih činiteljev, kakor tudi v ustvarjalno in delovno moč slo. venskih filmskih delavcev in kulturne javnosti, začenjajo s podvojeno vero drugo slovensko filmsko petletko, globoko se za. vedajoč, kako velikega pomena je filmska umetnost za razvoj narodne kulture in socializma. Izvršene naloge ne bodo le izpolnitev kulturnega dolga slovenskemu ljudstvu in narodom Jugoslavije, ampak najkultur. nejši odgovor vsem nasprotnikom Titove Jugoslavije, ki jim ni trn y peti le njena politična in gospodarska osamosvojitev, ampak tudi velika kulturna in umetniška tvornost jugoslovanskih ljudstev, med katero spada tudi jugoslovanska filmska umetnost. OMAHEN DUŠAN SPOZNAVAJMO LEPOTE IN ZANIM MED PASO. NOZEMSKE RAFINERIJE imajo v Italiji io Trstu sijajne dobičke Standard-Italo-Americana Pe-troli, d.d. s sedežem v Genovi, ki ima v Trstu enega spojih velikih obratov izkazuje po nedavno predloženem poslovnem poročilu sijajno finačno stanje in prinaša lastnikom vedno večje dobičke. Podjetje je znano tudi pod znamko «Esso«, s katero označuje svoje petrolejske proizvode. Od pretekle poslovne dobe je družba povečala delniško glav-nico Od 250 na 5595,4 milijonov lir in sicer brez novih vpisov, zgolj iz sklada za prevrednotenje. Za leto 1949 je dosegla po poročilu 203,4 milijonov lir dobička, poprejšnje leto le 27,3 milijonov lir. Obseg prodaj je razviden iz celotnega zneska izstavljenih računov, ki je dosegel vsoto 65,4 milijard lir. Zmogljivost skladišč, tankov itd. za shrambo proizvodov podjetja se je povišala na 400.000 kub. metrop. V 1949 je družba prodala skupno za 1,4 milijone ton petrolejskih proizvodov. Družba je obnovila v.se nekdanje naprave, jih znatno povečala in modernizirala. Za finansiranje vsega tega se je po-služila italijanskega finančnega trga in je razpisala 20-letno obligacijsko posojilo v. višini 5,5 milijard lir in z obresiova-njem 6 odst. V ROBANOVEM KOTU. Lepo je opazovati zvečer črede živine, ki se od vseh strani pomikajo proti estanun, kakor pravijo pastirji naselbini, in po. tem, kako gre vsaka goved v svojo kočo. Zvonci zvonijo v vseh mogočih tonih, živina mu. ka, pastirji pa kričijo nad zapoznelimi trmoglavci, ki bi še radi ostali na prostem. Sicer jih tudi pustijo na prostem, če vreme lepo kaže, toda le blizu koč- Ko potem pastir pomolze, povečerja in pospravi, je opravil svoje delo tega dne. Le posamezni kravji zvonci se rahlo oglašajo, ko živina prežvekuje ali pa se premakne. Tam v daljavi proti jugu pa zažarijo luči v Ljubljani in drugih krajih po Kamniškem polju. In ko se naglo spušča na zemljo mrak, se med temnimi obrisi smrek in macesnov belijo po planjavi razsejane skale. Tam v ozadju pa se dvigajo kot mo. počen zid silni sivkasti skalnati skladi. Mesec je prilezel izza orjaškega gorskega grebena ter s svojo srebrno svetlobo obsijal vso pokrajino. Tedaj se življenje v naselbini umiri. Duša pa uživa to veličastje, to prelest narave. Pastirjev jedilni list je kaj skromen. Navadno se hrani z mlekom, sladkim in kislim. Krompir s kislim mlekom, žganci s sladkim, žitna kava m kruh. Nekateri so si napravili celo majhen vrtiček blizu svoje koče, kjer raste solata. Jedil- nik je pri tem že bolj bogat: solata s kislo smetano. Smetana je rumena in za prst debela. Mleko je na planini mnogo boljše kot doma. Kako bi tudi ne bilo, ko se hranijo krave s tako sočno planinsko travo! Ob nedeljah pride po navadi od doma gospodar ali pa kdo drugi, ,da prinese pastirju živil ter odnese domov maslo in skuto. Letos so ustanovili na Mali planini zadružno mlekarno, ka. mor oddajajo obvezne količine mleka. Zaenkrat je ta mlekarna še skromno opremljena, toda za prihodnje leto jo bodo povečali in bolje opremili. Vsekakor pa je to že velik napredek. V tem goratem predelu Slovenije daje glavni dohodek le živinoreja in gozd. Kmetije so skoraj neprimerne za zadružno obdelovanje, ker so posamezne njive daleč narazen in težko dostopne. Ob. delovati jih je moči le ročno, vse je treba znositi v koših, gnoj, semena in pridelke. Pred vojno je bila živinoreja že precej dobro razvila, toda med vojno so dali kmetje večino živine partizanom, kar je ostalo pa so pobrali Nemci. Po osvoboditvi je ljudska oblast ta. koj podprla tamkajšnje živinorejce in jim dodelila po znižani ceni ali brezplačno mlado živino, ki šelg letos daje zadovoljiv dohodek. Ko sem vprašal nekega člana odbora mlekarske zadruge, če se živinorejci zavedajo pomena te zadruge in če za^vbliW^'' dajajo mleko, mi je deja- vsekakor, nekaj pa J« F, ki jim je samo za njihove osne koristi. Prepričan pa ' da bodo tudi ti spoznali, de prav vsi dolžni vsak P0.3?",, prispevati svoj delež^ zau, šanje našega položaja, s mora delati: delavci v in1 ji. kmet na polju, uradni* ’ pisarni. Samo tako bomo ,. segli, da bo postala država na in neodvisna». Na Malo in Veliko prihaja zelo mnogo ljuW«" planin. Saj ni to prav nic no, saj je dostop prav je■ iz Ljubljane razmeroma zu. Pod Malo planino so IV dili železničarji svoj dom, jako prostoren in kamor hodili na oddih. Planinsko ? štvo pa gradi sedaj med in Veliko planino večji ski dom, ki bo verjetno do P hodnjega leta že P°d ‘z ln zavedni planinci bodo F skočili na pomoč ter prot ^ no pomagali pri 0raditVh tudi na tej planini prto ^ zrasel dom, ki bo v p^ ljubiteljem planin, ki boo ^ našli gostoljubno streho, jih bo.pot zanesla tja. . V načrtu je tudi gradnj jega planinskega doma. na ._ ki planini. Zaradi lazjeod trejšega dovoza vreijoe stapljajo sedaj tudi ^ kateri bo mogoče prevezo blago, ki bo Pdlnebrm na ^ planinah za gradnjo av ^ pozneje za njuno oskrbo, ^ la bo seveda tudi za..J:levi prtljage planincem, da J1 bo treba nositi v strmim^ ( Ko odidejo jeseni planine, niso njihove K ne. Prav radi jih Prep, proti majhni odši cem, da v njih pre>^,-.- ^ In pozimi, ko zap^ ki zagrne ves gorskiJ ,e'nfO so vse kotanje in vse s* j,(io zalite in zravnane s o dejo, dobi planina pd Ljubitelji zimskega šf>° ^jjji hajajo za krajši ali čas. Tudi ti smučarji ih p varno zatočišče v pas*'” čah. . K* Vedno več je pr°n.1. jp#* hodijo smučat na plan*n^ ^ Čanje v gorski prirodi tt, strminah in poljanah, p bom, ki je jasno, hot^^fC, in v soncu, ki je žgoče ^ leti, je v resnici preden Ta planina nikoli fl* ^ Skozi vse leto ima go gostov, ki se za lepot vedno in vednP da si okrepijo telo. in dušo. ■ ; NOV ; LITERARNI 151.MO K NOVA KNJIGA Župančičevih dej Pri Cankarjevi založbi■ je izšla peta, zaključna knjiga Del Otona Zupančiča v isti obliki in opremi, kot so izšle prve štiri knjige (/., II- in III. leta 1936. IV. leta 1938) pri Akademski založbi v Ljubljani. Pri petem zvezku urednik ni podpisan, medtem ko je prve štiri uredil Josip Vidmar■ Tako smo dobili celotno izdajo zbranih del našega prvega ljudskega umetnika, ki pa je — vsaj TRŽAŠKI MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM 1950 prvi štirje zvezki bibliofilska redkost, 2e zdaj morajo misliti na novo, popolno kritično izdajo mojstrovih del v primerni nakladi s potrebnimi uvodi in opombami- Prva knjiga vsebuje pesmi iz zbirke Mlada pota; te pesmi so izbrane iz zbirk Čaša opojnosti. Cez plan in Samogovori; v drugo knjigo je prišla zbirka «V zarje Vidove«, pesmi iz «Pisanic» in «Lahkih nog naokrog«, «Ci-ciban«, Sto ugank, Paberki, Jerala, Epigrami in napisi. Tretja knjiga obsega dramatsko sliko Noč na verne duše, petdejansko tragedijo Veronika Deseniska in fragment «Iz nenapisane komedije«. V četrti knjigi so zbrani Zupančičevi članki, govori, ocene in eseji. Peti zvezek pa prinaša pesmi iz zadnje zbirke «Zimzelen pod snegom«, nato «Zadnje pesmi« ter Zupančičevo delo, v katerem se kaže njegov odnos do kulture in novega časa, ki ga zaključujejo spet politični govori in članki. Prav na koncu beremo pesnikovo vozilo maršalu Titu za rojstni dan: Kaj hoče hrušč in trušč krog nas? Petletka naša teče. Piscu tega poročila ni zna no, v koliko je ta zadnji zvezek Zupančičevih del popoln kar zadeva zadnje razdobje njegovega ustvarjanja in v koliko je bila objava vsega gradiva sploh že namen te izdaje, vendar bi rad opozoril na Zupančičev pozdrav cSvobodi*, kulturno - političnemu mesečniku Slovenske Koroške, ki je pričela izhajati v Celovcu leta 1948. Tega pozdrava namreč peti zvezek Del nima. — Spričo majhne razširjenosti «Svobode» je mogoče, da je uredništvo te njegove verze, ki pričajo o veliki ljubezni Zupančiča do koroških Slovencev, prezrlo. Verzi se glasijo: Ko svetu priborjena bo pravica in bo vseeno, kod bi meja tekla, tedaj bo glas P°v^'*d0 re^V In zmagovito bo be , pra ,, «Tod trti meja, kot ki Je pravične sto ln pote«% Na zemljevidu krepk bo črto, brate brato Revija je Prioft^n 9 $ ze čez vso prvo 5tr p()df similu z avtorjevf som «Oton Zupani $ zdrav *Svobodt*- 1948*. Pri zbiranju a » ga življenjskega P piti ne bodo smeli P jih L duhovite verze, v st . marsikomu && minsko knjigo- J rotn0 K, ima n. pr. t(^ar^a in menarit iz Gradif6s0 jetno še kdo. Ti ^Lina bi prispeval} , nega k Zupanči kreKp ški podobi, PaC Pa.,etliU 30 je in prijetno osve vo, toplo in $Vl°loKra9Ktf plat velikega Bem tisv Kar zadeva s« > L opremo P^aJa radip pančičevih del, pa sl0»fl*. lovimo, da znaj ttidi »t Izdajati in tiskati nično najlepM. n(ieti sO^ ^ pri tein vsi jejo z vso volio, fstraKl sposobnostmi- S tlleVtn .(, peti zvezek zuP% ,epe W primer tehnično dl" UREDNIŠTVO- ULICA MONTECCHI St, 6, III. nad. — Telelon Itev. 93-808 ln 94-638. — Pojtni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV- FRANČIŠKA »t. 20. — Telefonska žt 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Širini 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-' upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine l stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. . Q Odg. urednik STANIBLAV RENKO. — Tiska Tržalkl tiskarski zavod. — podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico Ul., Tel. 11-34 ■ Koper, Ul. Batt la , T NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, ,ne3“ tjsK» J Poštni tekoči račun za STO-ZVU; založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega >no2C^toZi - 1* -4 Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 48-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska •