BODI CLOVEK!, LETNIK 1, St. 2......
PRILOGATEDNIKA NOVI GLAS LETNIK XVI., ST. 8 (731) / TRST, GORICA CETRTEK, 3. MARCA 2011
^ BODI
Uvodnik
Primoz Krecic
Nasa Cerkev
Ko sem zaCel to razmiäljanje, sem v naslov zapisal ’Moja Cerkev', zelel sem namreC pokazati svojo pripravljenost za delo pri njeni rasti in boj proti njenim madezem, ki so pogosto tudi madezi mojih grehov. Potem pa sem pri molitvi oCenaäa zaCutil, da moram zapisati 'Naäa Cerkev'. Vsi skupaj smo Cerkev, ker imamo skupnega OCeta in Odreäenika Jezusa Kristusa. Cerkev je nosilka in posredovalka njegove poveliCane Cloveäkosti, najveCji izvir ljubezenske duhovne moCi. Obenem pa je tudi Cloveäka in greäna, obremenjena s teminami Cloveäke hudobije in potrebuje neprestano oCiäCevanje in spreobraCanje. Lahko ugasne v doloCenih delih sveta (Mala Azija, Severna Afrika, Nizozemska), kljub viharjem pa ne more propasti, saj ima Bozjega krmarja.
V zadnjih tednih je slovensko javnost presenetil polom gospodarske verige mariborske nadäkofije. Kristjane in ljudi dobre volje, ki zaupamo v moralno in duhovno moC Cerkve,
je ta dogodek globoko prizadel. Za marsikoga je bilo to poCetje tudi huda preizkuänja vere. Verjetno je to eden najtezjih udarcev, ki jih je dozivela naäa Cerkev po uniCenju domobranske vojske v sredini prejänjega stoletja.
V ozadju tega projekta, ki se je kuhal skozi fas tranzicije, sta bila zelja
po moCi in pohlep po kapitalu, ki se je povezal s klerikalno skuänjavo po strukturno in gmotno moCnem vodstvu Cerkve. Razlika med iskanjem te moCi in evangeljskim sluzenjem je na prvi pogled majhna, v resnici pa zelo velika. Zato terja temeljit premislek o nacinu dozivljanja Cerkve in njenega delovanja, da bo postala to, kar je - naäa Cerkev.
Slovenski cerkveni prostor se nahaja med dvema modeloma upravljanja, med tako imenovanim severnim modelom, ki je prisoten zlasti v nemäki Cerkvi in ima moCno upravo ter velika sredstva, ter juznim, sredozemskim modelom, ki je bolj ljudski, vezan na prostovoljstvo in neposredno dobrodelnost ljudi. Ta je prevladal pri delovanju Slovenske Karitas, kar se pozna pri mnogih njenih dejavnostih. Vsem je jasno, da Cerkev potrebuje ekonomsko osnovo za zivljenje in delovanje, ne sme pa ta postati neka nadstruktura, na katero se obeäata njena varnost in moC. V Izraelu so Levijevi sinovi ziveli od templja in daritev in niso imeli svojega deleza v zemlji kot drugi rodovi (5 Mz 18,1). Upam, da se bosta po vsem tem dogajanju rodili veCja samokritiCnost in odgovornost, da se bomo bolj trudili za evangeljsko miselnost in sredstva na vseh podroC jih, tudi v ekonomiji, politiki, sociali in vzgoji. Raje imeti manj in tisto poäteno, transparentno, zlasti pa v sluzbi ljudi in oznanjevanja. Ceprav je Cerkev urejena hierarhiCno, potrebuje veC ji pretok misli, sodelovanja in tudi kritiCnosti dejavnih laikov. Cerkev na Slovenskem se mora iz zaspane organizacije, ki äe vedno nosi spomine na mogoCno srednjeveäko institucijo in njene privilegije, spreobrniti v zivo evangeljsko Cerkev, ki kljub svojim ranam in madezem sveti kot zakrament odreäenja v Casu sekularizirane druzbe ter njene miselne, moralne, ekonomske in politiCne krize.
Cloveke
Sfrazar prav/; “Prislo bo jutro, cg tudi je noc!” (Iz 21,12)
Tezaven odnos mladih do Cerkve (2)
Drugacen svet
Pretrgana veriga
Dolgo Casa je veljalo, da je vera na Zahodu, pa tudi pri nas, prehajala iz roda v rod predvsem doma. Rojstvo in vstop v Cerkev sta bila praktiCno nekaj socasnega, lahko bi rekli, da so ljudje skupaj z materinim mlekom prejemali tudi kräCansko vero. Komunizem ni imel tako velikega vpliva na doloCene zasidrane drze, vrednote in tudi verske navade. To prvotno versko oznanilo je bilo zelo uCinkovito in uspeäno in ga lahko primerjamo z ucenjem kakega jezika od malih nog, ki je tudi zelo plodovito. Tisti prvi jezik se imenuje prav 'materni jezik', skupaj s tem jezikom pa so se mladi, ki so rasli pred letom 1980, uCili tudi evangeljskega jezika.
V preteklosti so torej zupnijske skupnosti lahko raCunale in se zanesle na to vlogo mater in babic. Ko so potem otroci preäli k vzgoji v sami zupniji (verouk in druge dejavnosti), so duhovniki in drugi vzgojitelji to vero samo äe utrdili in jih pripravili
na zunanje izkazovanje svoje vernosti in pripadnosti.
V nekem trenutku se je ta veriga medgeneraeijskega prenosa kräcanskih vrednot prekinila. V äoli sta se vzgoja in razumevanje Cloveka ze kar takoj po vojni oddaljila od kräCanskega pojmovanja, isto pa se je kakih trideset let zatem zaCelo dogajati tudi v druzini. Roditi se in postati kristjan zdaj ne gre vec z roko v roki, ampak sta to dve povsem razliCni zadevi. Druzba
ze kakih ätirideset let na Cloveka in svet gleda precej drugaCe, kot je veljalo v preteklosti, ko je bil äe kako mofan kräCanski vpliv.
V tem Casu je torej z vidika kräCanske vere priälo do novosti - mladim ni nihfe povedal, zakaj je dobro verovati, zakaj naj bi molili.
Tako se oddaljijo od Cerkve takoj, ko prejmejo zakrament birme, oziroma se drzijo na primerni razdalji od zupnije, na varno mesto pa tudi spravijo tisto Sveto pismo, ki (Ce) so ga nekoC dobili (to je lahko tudi kak antikvariat). Ne Cutijo tudi potrebe po tem, da bi obhajali nedeljo, kjer bi naäli hrano in zagon za veliko zivljenjsko pustoloväCino. NihCe jim ni pomagal, da bi v sreih razvili verski Cut. Teiava je kultume naiave KräCanstvo se je vedno vkljuCevalo v neko kulturo, da bi ga ljudje v doloCenem Casu bili sposobni razumeti in ga vzeti za svojega. To je nikdar konCana 'inkulturacija' vere. Tista velika inkulturacija evangeljskega sporoCila, do katere v Evropi pride v prvem tisoCletju, je danes vse manj uCinkovita, ker medtem ne pride le do zunanjih sprememb, ampak do spremembe srea. To je za oznanilo vere odloCilnega pomena.
Korenite spremembe Od druge polovice 19. stoletja pride v veC etapah do korenitih sprememb. Najprej na prizoriäCe stopita Darwin (evolueijska teorija) in Marx (Ne moremo priCakovati raja!). Pride do t. i. druge industrijske revolueije, ko so polozeni temelji svetovnega trga. Pod vpraäaj je postavljena veCnost, kljuCna beseda dotedanjega zahodnega gledanja na svet in Cloveka. Ce pa odvzamemo ta ’veCnostni pogled', kakäen smisel äe ima evangeljsko oznanilo?
Druga etapa sprememb se zgodi v zaCetku 20. stoletja z Einsteinom, Picassom (Les demoiselles d'Avignon), Schönbergom (6 malih klavirskih skladb), Joyceom in Proustom (V iskanju izgubljenega Casa), Freudom, po katerem spolnost ni veC namenjena le zagotavljanju potomstva, in äe bi lahko naäteval. Moderni razum, ki temelji na resnici, univerzalnosti, objektivnosti, prepusti mesto razumu, ki temelji na osebi, Custvih, temni strani Clovekovega srea. Se ena kljuCna beseda, resnica, izgubi svoj Car.
Na njeno mesto stopijo drugaCnost, odprtost
Foto M. Rijavec
in strpnost. Resnica postane relativna.
Cerkev tudi.
Tretjo etapo zaCne Auschwitz, kjer se zaCne 'tehniCna doba' (Anders, Galimberti). Iskanje naCina Cim hitrejäega uniCenja ujetnikov pripelje do tega, da tehnika ni veC v neposredni sluzbi potreb Cloveäke osebe.
Kar se da preizkusiti, je tudi treba preizkusiti. Resnica je relativna, zivljenje je sestavljeno iz moznosti in priloznosti. NiC ni veC stalno ali obstojno. Vse je relativno. Ce se je mozno izboljäati, zakaj le se ne bi? Pride do izuma funkeionarja (Galimberti) - Clovek samo Cim bolj natanCno izvräuje svoje delo. Tu se poCasi izgubljata Cut za odgovornost in angaziranost. Sistem mora samo 'delovati' (funkeionirati), ostalo spada na zasebno podroCje. Ker mora biti Clovek Cedalje bolj uCinkovit, je tudi pod vse veCjim pritiskom.
S holokavstom pa se zgodi äe nekaj zanimivega - umre moralni Bog, to je tisti Bog, ki svojo moralo utemeljuje na strahu. Kakäen strah naj bi vendar vzbujal takäen Bog, ki mu ni uspelo ustaviti Hitlerja? Naslednja etapa se je zgodila leta 1968.
Vsak zivi zase, kar pomeni, da niso veC pomembna obdobja zivljenja (odraäCanje, mladost, odraslost), kakor tudi ne oblike zivljenja (poroka, materinstvo, oCetovstvo), pa tudi druzbene vloge ne. Vse je dovoljeno. Vse, kar je doslej veljalo, so le lepe zgodbe (greh, zlo, resniCnost, zrtev).
Zadnji zadevi, ki sta postavljeni pod vpraäaj, so avtoriteta in zakoni. Ko leta 1989 pade Berlinski zid, se z njim zruäi tudi avtoriteta. NiC veC ne pomaga sklicevanje na svoj druzbeni polozaj ali vlogo, ampak je potrebna sposobnost prepriCevanja in komuniciranja. Treba si je torej dopovedati, da se je svet korenito spremenil, zato bomo vsi skupaj morali prevzeti pogum, da se tudi vpraäamo, kaj je v Cerkvi 'zivo' in kaj 'mrtvo'. Kakäna se torej zdi mladim danaänja Cerkev kot taka? Zakaj ne gredo veC k maäi?
Tu nadaljujemo prihodnjiC.
Andrej Vonäna
Druzbeni nauk Cerkve	Kaj	naj	kristjan razume pod pojmom “srce”
Prispevek pri iskanju	Srce	v Svetem pismu
"skupnega dobrega"	in	krscanstvu
KakSen je naS odnos do politike, do druzbenih vpraSanj, do vpraSanj, ki zadevajo skupno dobro? SreCujem se z mladimi ljudmi, ki jih ta vpraSanja sploh ne zanimajo. Zdi se, da zelimo zbezati v svoj mali raj uzitkov in nam je vse drugo odveC. Kje je vzrok za taka prepriCanja? Je taka drza razumna?
Ze vCasih so vedeli, da je politika tisti prostor, v katerem Clovek uresniä samega sebe. V politiki Clovek najde "dobro", ki ne obstaja zunaj politike in druzbe. Ce se Clovek ne zmeni za "skupno dobro", ne more postati dober.
KatoliSka Cerkev se zaveda pomena druzbenih vpraSanj, o CemerpriCajo Stevilne socialne okroznice. Druzbeni nauk Cerkve (DNC) ali katoliSki socialni nauk je nauk katoliSke Cerkve o socialnih vpraSanjih. Je del teologije oz. bolj natanCno - je del moralne teologije. Namenjen ni le katoliCanom, ampak je predlog za vse CloveStvo. Z njim katoliSka Cerkev stopa v dialog z drugimi krSCanskimi Cerkvami, pa tudi s pripadniki drugih religij in nevernimi, s celotnim svetom politike in gospodarstva.
DNC se ukvarja z druzbenimi, politiCnimi, ekonomskimi, kulturnimi in pravnimi vpraSanji. Cerkev pri tem ne razvija svojih konkretnih politiCnih in ekonomskih programov, ker meni, da je to naloga politikov in ekonomistov (tudi tovrstnih strokovnjakov, ki so kristjani). Tako "laiki v Cerkvi" niso samo tisti, ki sodelujejo pri bogosluzju in verouku (to pojmovanje je znaCilno za slovenski prostor), ampak nas DNC spodbuja, da bi zaCeli razmiSljati o "kristjanih v svetu"!
DNC torej zeli biti prispevek Cerkve pri iskanju
“Clovek je cilj in ne ‘sredstvo’ za doseganje ciljev vsakega druzbenega in politicnega programa. ”
"skupnega dobrega" in je stalno v razvoju, saj sledi spreminjanju druzbenopolitiCne resniCnosti. Skozi zgodovino (nastanek laiCne drzave, prehod v industrijsko druzbo, konec blokovske delitve in hladne vojne, globalizadja, svetovna gospodarska kriza...) se Cerkev odziva na nova vpraSanja, ki se pojavljajo. Ne zagovarja ali prepoveduje monarhiCne ureditve ali demokradje, prav tako ne zagovarja fevdalizma, kapitalizma ali komunizma, ampak postavlja temeljno vpraSanje o dostojanstvu CloveSkega zivljenja v vseh prej
naStetih ureditvah in pogojih zivljenja. Z vsemi druzbenimi ureditvami Cerkev ze dva tisoC let bolj ali manj uspeSno stopa v dialog in si prizadeva za upoStevanje CloveSkega dostojanstva. Ta dialog ni vedno enostaven (Cerkev je bila z mnogimi ureditvami v konfliktu), prav tako pa se Cerkev od razliCnih druzbenih ureditev tudi uCi in to, kar je dobrega, prevzema v svoje strukture.
Mnogi so mnenja, da je DNC veliko bolj uravnotezen kot teorije, ki so povezane s kapitalizmom in komunizmom. Morda prav zato, ker skuSa biti realistiCen, vseeno pa spodbuja k upanju. Ni neka "tretja pot", med liberalnim kapitalizmom in kolektivistiCnimi idejami (marksizem), ampak je preprost razmislek o zapleteni resniCnosti sveta v luCi vere. Pri tem upoSteva Jezusov evangelij, pa tudi izroCilo Cerkve. Vse te izkuSnje ze od nekdaj vplivajo na koncile, dokumente Cerkve, tudi na sodobne socialne okroznice, ki si prizadevajo za ljubezen, praviCnost, mir in odpuSCanje v CloveSki druzini. Povedano bolj preprosto, DNC sestavlja niz naCel in vodil za delovanje na druzbenem podroCju. Ta naCela niso padla z neba, ampak izhajajo iz CloveSke druzbe. Temelj za to izhodiSCe je uCloveCenje Boga. To, da je Jezus zivel na doloCen naCin in izvrSeval doloCena dela, ni le neki ideal. Gre za konkreten zgled zavzemanja za vsakega Cloveka. Zato je temeljno naCelo in cilj "Clovek" (kar naj bi veljalo v vsaki druzbi). Clovek je torej cilj in ne "sredstvo" za doseganje ciljev vsakega druzbenega in politiCnega programa. Ce to ni tako, smo lahko hitro pri Ca ideologijam, na katere tudi krSCanstvo ni imuno.
Bogdan Yidmar
Ta simbol tako pogosto uporabljamo pri naSih pogovorih, zlasti pa pri govorih in pridigah, pa pravzapravne vemo, o cfern govorimo. DanaSnji Clovek je kar nekoliko iz-gubil simbolno govorico in se mu tudi beseda "srce" zdi nekaj bodisi otroäjega (Jezus bo priSel v tvoje srce) bodisi si zi-vo predstavlja telesni Organ, ki neumorno Crpa kri in jo poganja po zi-lah. KrSCanstvo in Sveto pismo pa ne more brez tega simbola.
"Zelo znan je Pascalov stavek: 'Srce ima svoje razloge, ki jih razum ne pozna' (Misli 277).
Vendar pa za Sveto pismo ta simbol vkljuCuje tudi razum:
'Razumno srce si pridobiva spoznanje'
(Prg 18,15), saj tudi reCemo 'mislitivsvojem srcu' ali 'ukrasti srce'.
Kralj Salomon prosi Boga za 'posluSno srce', da bi znal praviCno in poSteno vladati (1 Kr 3,9). 'Srce' je torej neka notranja resniCnost Cloveka, ki predstavlja njegovo polno zavest, v Svetem pismu pa ga najdemo skoraj dva tisoCkrat.
Srce je torej srediSCe zavestnega zivljenja, simbolno domovanje razuma in vesti, odloCitev in morale: 'Clovekovo srce naCrtuje svojo pot, a Gospod vodi njegove korake'; 'srcekujezle naklepe' (prg 16,9; 6,18), saj je tudi Jezus rekel, da: 'iz Clovekovega srca prihajajo hudobne misli, neCistovanja, tatvine, umori, preSuStva, pohlepi, hudobije, zvijaCa, razuzdanost, nevoSCljivost, bogokletje, napuh, nespamet' (Mr 7,21-22). Bozja milost zato vedno skuSa otrdelo Clovekovo srce narediti spet odprto za dobro (Ezk 11,19).
Seveda je srce tudi simbol Custev in strasti, saj zaljubljenec v Visoki pesmi vzklika: 'Osvojila si mi srce, moja sestra, nevesta, osvojila si mi srce z enim samim pogledom' (Vp 4,9), modrec pa nas v knjigi Pregovorov opozarja, naj v svojem
srcu ne pozelimo zenine lepote (6,25). Srce tako prevzame lastnosti in vrline duSe in postane tudi bistveni element Boga-osebe, kot ga opisuje Sveto pismo. Gospodovo srce je CuteCe, se odloCa, misli: ' Kako bi te mogel
izroCiti drugemu, Izrael! ... Moje srce se obraCa v meni, moje soCutje prekipeva' (Oz 11,8). Tudi evangeliji pogosto upodobijo Kristusovo srce, Ceprav neposredno to napravijo le enkrat (v prizoru, v katerem vojak Jezusu prebode stran, evangelist Janez ne namigne na srce):
' Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obtezeni, in jaz vam bom dal poCitek. Vzemite nase moj jarem in uCite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponizen, in naSli boste pocilek svojim duSam' (Mt 11,28-29). Iz tega vzklika se je kasneje rodila ljudska poboznost k Jezusovemu srcu, ki jo je Se posebej spodbudila sv. Marjeta Marija Alacoque (1647-1690). V Apostolskih delih pa je o Bogu reCeno, da je ’poznavalec src1 (gr. kardiognöstes).
Za Cloveka je zato zelo pomembno, da svoje srce, torej vse svoje bitje v vsej globini, posveti Bogu. Zato je zelo pomenljiva znamenita hebrejska veroizpoved, 1 PosluSaj1 (heb. Shema'): 'PosluSaj, Izrael: Gospod je naS Bog, Gospod je edini! Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso duSo in z vso moCjo' (5 Mz 6,4-5). Tudi Jezus ima ta izrek za najveCjo zapoved (Mt 22,36-37). Vera, ki ima svoje srediSCe v srcu, tako ne pomeni neko sentimentalno ali osladno duhovnost, ampak popolno izroCitev celotnega Clovekovega bitja Bogu".
Gianfranco Ravasi (prevedel Andrej Vonfina)
G. Ravasi, 500 curiosita' dellafede, Mondadori, Milano 2009, 73-74
I
A
“Vera, ki ima svoje sredisce v srcu, ne pomeni neke sentimentalne ali osladne duhovnosti, ampak popolno izrocitev celotnega clovekovega bitja Bogu”.
Siroko polje druzbenih odnosov in vzgoje bi morali vzeti bolj resno in postaviti v njegovo srediSCe celovito rast osebe ter zivljenjsko sobivanje. Mnogi dogodki v naravi in druzbi, pa tudi osebne preizkuSnje nas kliCejo k razmisleku in spreobrnjenju.
Ljudje v Noetovem Casu niso hoteli razmiSljati o tem. Potopili so se v svoje dejavnosti, se utapljali v svojih dejavnostih in se smejali Noetu, ki je sprejel Bozji klic in dogradil ladjo.
Vstopiti na ladjo reSitve
PropadajoCi civilizadji se je mogoCe upreti z osebnim spreobrnjenjem, potem ko smo prisluhnili Bogu, ki dovolj jasno kaze, kam naj gremo in kaj naredimo, pa Ceprav se bo kdo zaradi tega smejal. Sprejeti bomo morali ladjo, ki nas bo zavarovala v tezkih trenutkih povodnji in nasprotnih tokov. Preziveli bomo v okolju druzine in drugih zdravih okoljih. ReSila nas bo ladja Cerkve, ki je sicer potolCena z vseh strani, vendar Se vedno najbolj varno pluje, ker ima najbolj izkuSenega Kapitana. Potrebno bo Se kar nekaj Casa in hudih nalivov, da se bomo zavedeli pomena ladje odreSenja in resno vzeli Bozja naroCila. V ljubeCem okolju in ozdravljenih koreninah bo prostor za rast v tisti CloveSkosti, ki bo obnovila druzbo po njenem potopu.
Zaliveti zavezo z Bogom
Voda, ki je uniCila svet in CloveStvo, je tudi napolnila doline in pokrila hribe, da je mogla po njej zaplavati ladja reSitve. Bog nam poSilja krstno milost in nam daje svojega Duha, da bi napolnil naSo notranjost z njegovim mirom. Sveti Duh prinaSa moC za preseganje kaosa in vzpostavitev pobude duha, razuma in volje. V njegovi moCi vztrajamo v duhovnem boju, ko nas okolje in sladka prvinskost nezavednega vleCeta v brezobliCni ocean brezCutnega zivotarjenja. Vsak posameznik in skupaj se moramo podati na trdna tla resnice, oCistiti pogled od umazanije in zaziveti zivljenje, ki bo preseglo potop potroSniSke in liberalistiCne civilizacije.
Tudi z nami sklepa Bog zavezo, njena podoba je mavrica, ki povezuje nebo in zemljo v pestrosti najrazliCnejSih bozjih in CloveSkih darov. KrSCansko zivljenje je povezava neba in zemlje, Boga in Cloveka, duha in telesa. Bog nas bo spremljal, potem ko se je v Kristusu spustil v vse naSe hudobije in nemoCi, da bi se ga v ljubezni oklenili in zaCeli plezati navzgor v smeri mavrice. Pri krstu smo ze stopili v ta odnos, zato ga moramo uresniCiti v veliko veCji meri. To pa je kultura zivljenja v moCi velikonoCne zmage.
PrimoZKreäd
je osebni potop
Vzivljenju dozivljamo razliCne potope in nesreCe, najhujSi pa je greh, ker nam uniCi bistveno moC reSitve, vendar Se ni vse izgubljeno.
Vesoljni potop Po pripovedi Svetega pisma in vzporednih mitov iz okoliSkih dezel se je v najstarejSem Casu zgodila huda poplava, ki je uniCila velik del tedanjega sveta in CloveStva. Pomenljivo je svetopisemsko spoznanje, da za to nesreCo ni bila kriva le narava, ampak tudi Clovek s svojim grehom. Ce je Bog izvir zivljenja, Clovek opravlja njegovo sluzbo razvijanja in upravljanja sveta, potem mora to delati odgovorno, varovati ga mora in ne uniCevati. Tako je mogoCe priti do spoznanja, da se najveCje katastrofe porajajo v CloveSkih srcih, tarn se sprejemajo odloCitve za zivljenje in smrt.
CloveStvo je kmalu pozabilo na Boga, ljudje so se predali svojim dejavnostim in videli, da zmorejo sami uravnavati tek zivljenja. Prav tako so se prepustili svojim uzitkom in niso hoteli posluSati Bozjih zapovedi. V bistvu je Slo za nadaljevanje napuha in samozadostnosti, ki sta bila prisotna ze pri izvirnem grehu in sta globoko zasejana v CloveSkih duSah. Ljudje pristanemo na greh, zelimo si reSitve, ki bo bolj poceni in s Cim manjSim naporom. Tako pa se znajdemo v brezCutnosti, zvezani z lazjo in sladko greSno skuSnjavo. Najhuje je, da ta naCin postane normalen in se ne borimo za svojo pristno podobo ter svobodno zivljenje.
GreSni beg vnezavedno
Zgodba o vesoljnem potopu nam pomaga razumeti greh kot najgloblji zivljenjski polom. Ko se prepustimo skuänjavi in se greh naseli v naäem dnu, zbezita napetost in disciplina duha ter se zaCnemo utapljati v prvobitne vode nezavednega. Nekateri govorijo o ponovnem vraCanju v varnost maternice, da se nekam skrijemo in pozabimo. Greh je osebni potop, krajänica pozabe in sanjanja ali celo omame. Ker pa smo ljudje med seboj povezani in soodvisni, s svojo brezCutnostjo in praznino oäkodujemo Se druge ter svet. Namesto iskrenega zaupanja najblizjim in Bogu nastopi povodenj brezosebnega in razpuSCenega. Ceprav ima vsak greh v sebi neko zeljo po sladkem in privlaCnem, dejansko ruSi in puSCa za sabo razdejanje. Greh uniCuje ljubezen, odnose in dostojanstvo, zato je potrebna Cim bolj hitra pot reSitve v odpuSCanju, spravi, postu, pokori, disciplini in spreobrnjenju. Kjer ni veC zelje in moCi za reSitev in oCiäCenje, nastopijo huda brezCutnost in nemoC ali celo maäCevalne hudobije. Tek zivljenja gre slepo naprej in ljudje ne gledajo veC z enim oCesom, Custva so zmedena, veliko je dvoma, Ceprav navzven vse to izgleda moderno in zanimivo. Propadanje druzbenega in osebnega Zivljenja Podobno kot v Clovekovi notranjosti se odvijajo polomi tudi v druzbi in svetu, nekateri imajo celo globalne posledice. Dozivljamo zlom banCnega in ekonomskega sistema, ljudje so v velikih stiskah, za vsem tem je mnogo krivice in sebiCna sla po dobiCku za vsako ceno. Ta kriza je v svojem jedru moralna in duhovna. Zadeli smo v ledeno goro nemoCi, potem ko smo mislili, da lahko delamo, kar hoCemo, in da nas ne brigajo drugi ljudje, okolje in Bog. Vrednote v druzbi so zmedene in brez moCi, pojavljajo se protizivljenjske strukture in zakoni, zakonsko zivljenje je globoko razvrednoteno, Cez vse pa vladata uzivaStvo in trenutna korist.
Propadanje civilizacije in klic k spreobrnjenju CloveStvo je zrelo za nov potop, potrebovali bi ga, da bi se zresnili in odpravili laz nezivljenja in uzivaStva. Bog se je sicer odpovedal kaznovanju s sploSno katastrofo, govori pa po mnogih alarmih, ki jasno opozarjajo, da ne more iti veC tako naprej. Tu je pomenljiv odnos do okolja, ki ga kot pozreSni in brezvestni potroSniki brezglavo izkoriSCamo in mazemo, vendar kriCi in vabi k spremenjenju navad, odnosov.
//
Pogovor / Marko Rijavec
Vedno ko clovek govori s srcem, pise poezijo"
Spodbuda za poglobitev nasih odnosov
Imeti cas za prijatelje
Marko Rijavec je goriSki duhovnik mlajSe generacije, sedaj je duhovni vodja dijaSkega doma Skofijske gimnazije v Vipavi. Te dni je pri OgnjiSCu izSla njegova tretja pesniSka zbirka z naslovom Dimenzije maja. Ker je eden od Stirih duhovnikov, ki urejajo prilogo Bodi Clovek, smo ga povabili na pogovor, ne nazadnje zato, ker verjame v Besedo in besedo.
Zakaj nosi zadnja zbirka naslov Dimenzije maja?
Dolgo sem iskal primeren naslov za to svojo tretjo zbirko pesmi. Naslov vedno izraza te-meljno idejo, glavno sporodilo celote. Zato je moral naslov biti nekaj, kar bi odrazalo, da so za lepoto, za veseljem, za sredo zelo dolga pot, rast, vztrajanje, tudi trpljenje. O tem govorijo moje pesmi v tej zbirki, o dozorevanju, o iskanju, o spoznavanju. Zato so to "Dimenzije maja", ker "maj" - to je moja metafora za nekaj lepega, svetlega, veselega, sijodega, mladostnega - ni samo to, kar se vidi, ampak $e veliko ved. Je rast, je pot do tega "maja". Mislim, da so iz tega sestavljeni vsaka, prav vsaka dlovekova zelja, nadrt, uspeh, veselje.
Vsak cilj ima pot za seboj.
Kaj odgovoriS tistemu, ki ne verjame veC v moC besede in se zato poeziji posmehuje? Normalno, da se, saj je vsaka umetnost, tudi poe-zija, nekoliko "nekoristna". Spomnim se, da so
Moji mali vrtnici
Preden bil sem, sem te ljubil, znal sem, ko si zrasla v cvet; nikdar videna lepota mije spomladila svet.
Nezno sem te stisnil k sebi, ti prebodla srcno stran... saj... ni vrtnice brez trnov, ni ljubecega brez ran...
ljudje vedno govorili, da so pesniki tisti ljudje, ki se jim ne ljubi delati. Poezija ni koristna, de jemljemo koristnost kot ustvarjanje nekega dobidka. A beseda je vedno imela in tudi danes ima mod. Tudi nad tistim, ki se ji posmehuje, saj ga je vendar nekako vznemirila, da se je moral s posmehovanjem zadeti braniti. Tako da sem mnenja, da poezija nagovarja vsakogar, tudi tistega, ki je sploh neprebere. Ze samo iz dejstva, da je. Kajti ze samo to, da je, ljudem pove, da je v dloveku nekaj ved kot samo telo in klobasa in pivo. Odgovor takemu dloveku sploh nipotre-ben, ker ga je ze dobil. Njegovo vznemirjenje, to sta namred mod in cilj besede in poezije.
Kje vidiS stiCno toCko med besedo in Besedo? CloveSka beseda je odgovor nanjo. Tako se mi zdi. Clovek nima nobenega boljSega odgovora, kot je beseda duSe. To je tudi poezija.
Gotovo ti je Ze kdo povedal, da na prvi pogled tvoja poezija deluje melanholiCno, zakaj tako? Kar nekaj takih odzivovje bilo, seveda. Pred-vsem zato, kersicerne delujem kotmelanho-lidna oseba, ker sem velikokrat vesel, kerpo-skuSam narediti dobro vzduSje, keriSdem neko lud tudi tarn, kjer je tema. Ampak, saj sem vam povedal: "maj" ni samo to, kar se danes vidi.
Nokturno
Vsaka nocmine.
Le da je treba veliko tisine, pred krizem, na krizu, pod krizem, da se clovekprerine do svojeglobine in najde topline vsoncu, kimine.
% i §\
"Maj" je tudi pot do tega. Vsakdo mora opraviti to pot. Sicer veselje ni pristno, ker ni izgarano, kervnjem ni odloditve. Ce hodeSnekomu dati upanje, ga moraS najprej odkriti sam, ga moraS najprej najti vsebi. Zato tudi melanholija, seveda, ker je pot do tega vsaj nekoliko uzaloSdena.
V vsakem je vsaj nekaj te melanholije. Zato se nas take pesmi dotaknejo. Ker so resnidne. Ker so na neki nadin tudi naSe, ne samo pesnikove.
Zakaj poezija in ne proza?
Kerpreprosto ne gre drug ade. Nisem si sam iz-bral, da bom pesnik. Tega ne moreS izbrati. Saj bi tega verjetno ne izbral nihde, de bi vedel, kaj vse to skriva za seboj. Ni lahko biti pesnik.
Pesnik je straSansko obdutljiv. Obdutljiv za lepo, a tudi obdutljiv za grdo in zlo.A pesnik je pesnik. Ne more biti nid drugega. Mora pisati, mora dutiti zase in za druge. Ker sem izbran, da sem pesnik, moram pisati pesmi. Ce sem izbran za pisatelja, bom pisal tudi prozo. Za zdaj pa ne.
To mora zrasti, to ima svoj das. Kar je vliteraturi prisiljeno, je grozljivo tezko branje.
KakSen smisel ima danes (Se) pisati poezijo? Enak smisel kot ziveti. Ce najdeS smisel tega, po-tem najdeS tudi smisel poezije. Meni se zdi smi-selna, ker jo ljudje potrebujemo. Ker je poezija majhen grizljaj, majhen postanek in premislek za dloveka. V njem nekaj zbudi, neke nove poti,
Velikonocna
Le spomni se, kaj vse trpis, kaj vse s srca ti lusci kriz.
Ln spomni se: sred'te resnice te Bogpoljubilje na lice.
Ln spomni se: vse od takrat je smrtpriloznost za pomlad.
nova odkritja ali pa morda potrditev, da ima tvoje iskanje neki odgovor, morda celo odlodilni odgovor na vpraSanje tvojega zivljenja. Prava poezija je tudi nezna in kako modno danes dlovek hrepeni po neznosti, pa je v vedini de-lezen le krutosti, robatosti, formalnosti. Poezija je potreba, ne le priboljSek.
Odnos med duhovnikom in poetom, Ce je?
Je. Vedno bo. Saj ni mogode biti duhovnik, de ne govoriS s srcem. In vedno, ko dlovek govori s srcem, piSe goezijo. Vedno, ko pikem, sem tudi duhovnik. Ceprav je res, da si po navadi ljudje vedno predstavljamo, da je duhovnik nekdo, ki ima vse razdiSdeno, ki je o vsem na jasnem, ki mu ni treba ved iskati. Takega duhovnika ni. Ker tak duhovnik ne bi bil ved dlovek. Jaz sem dlovek. In rad bi, da ljudje vejo, da sem dlovek. Da sem prav zato lahko z njimi tarn, kjer so oni, tudi vnjihovih vpraSanjih. Tudi jazse moram uditi ljubiti, tudi jaz kdaj ne vidim poti naprej, tudi jaz kdaj obupujem. A je cilj predmenoj.
Cilj, ki ga poskuSam narediti spesmijo. To je moja beseda. Tako govorim, kot me jenaudil tisti, ki me je poslal na svet. Poslal kot duhovnika in kot poeta.
JurijPaljk
Ena od velikih zivljenjskih vrednot so prijatelji - v tem se najbrz kar strinjamo. Nekateri pravijo, da si jih izbiramo sami. V neki meri to drzi, kot bomo lahko videli, v prvi vrsti pa so velik in neprecenljiv dar. Vsaj sam jih tako dojemam.
Andrej Sifrer poje, kako si je treba za prijatelje vzeti Cas, kar je zanimiva trditev. Moja izkuSnja je taka, da nisem Se nikdar obzaloval, ko sem se odpovedal kaki svoji zadevi, ki bi naj bila v danem trenutku pomembnejSa, in se odpravil na klepet ob kavi s prijateljem ali prijateljico.
Tedaj sem se sprostil, povedal svoje tezave in prijatelj ali prijateljica mi je povedala svoje ali pa tudi ne, pa tudi kaka resna debata se je vnela.
Bil je to vedno milostni Cas, kar pomeni, da je na tovrstnih sreCanjih imel prste vmes tudi Bog. Zame je namreC prijatelj velik Bozji dar, velika milost, ki mi je bila dana,
Ceprav si tega najbrz nisem zasluzil. Iz tega razloga so se potem prijatelji vedno znaSli (in se Se) v mojih veCernih zahvalah, rad pa sem se jih tudi spomnil (tudi danes Se) v molitvi. Seveda ob takSnih obCasnih sreCanjih nikdar ni Slo brez kake 'pozornosti'.
Velja pa tisti PreSernov izrek: "Dolgost zivljenja naSega je kratka”. Ljudje smo Sibki, krhki, omejeni in si izbiramo tudi to, komu bomo posvetili veC Casa, energije, ljubezni, potrpezljivosti... Skratka, pridemo do tega, da si izberemo, kateri so bolj prijatelji od drugih.
“Vzemimo si cas za prijatelje, kerje to tudi cas zanassame”
Tu pa naletimo na prvo tezavo - ne znamo biti neposredni. Ko se na kateri koli ravni v naSi druzbi zgodi neki izbor, se tistim, ki niso bili izbrani, to tudi jasno pove. Mi pa, nasprotno, nekaj slepomiSimo, se izmikamo, govorimo o vremenu in drugih nepomembnih reCeh. Ce nam kdo ni vSeC ali nam ni kaj preveC do njega, mu navadno tega ne jasno povemo, da ne bi povzroCali boleCine in bi se izognili Custvenim izbruhom. A kje je tu ljubezen, ki "ne iSCe svojega"?
Pa tudi iskrenosti ne sme manjkati v nobenem odnosu. Znamo pred prijateljem biti taki, kakrSni smo, brez nekih mask in igranja? To ne pomeni, da med nami
ni skrivnosti, te vedno ostanejo, jih pa mora biti samo toliko, kolikor je nujno potrebno. Tako sem pred nekom res jaz, brez maske in igranja.
Koliko truda in Casa je potrebno vlo2iti v naSe odnose
(prijateljstva), in vendar se splaCa in se obilno poplaCa. Ko vas bo naslednjiC prijateljski glas poklical, da bi se sreCala, prosim ne recite, da nimate Casa (Ceprav to drzi, ker v tem primeru ima Cas vas ©). Cas imamo! Morda ne takoj, ampak Cez kakSno uro. Morda ne danes, temveC jutri, a Cas imamo. Vzemimo si Cas za prijatelje, ker je to tudi Cas za nas same. Ne bi rad, da bi komu izmed vas na stara leta v uSesih donela ljudska pesem: "Ti si ur'ce zamudila".
AV
Berlinske kronike poroCajo, kako se je brezStevilna mnozica, ki je priSla ob podrtju zidu na Zahod, takoj napotila v nakupovalna srediSCa, kjer so med ostalimi trgovinami tudi prav posebne. Za tiste, ki morda tega ne vedo, v NemCiji je morda najveCja veriga erotiCnih trgovin na svetu, nekatere, kot npr. prav tista v zahodnem Berlinu, pa so celo veCnadstropne. V njih se najde prav vse, najbrz je se domiSljija premajhna za tako veliko in raznovrstno ponudbo v tem sektorju, ki jo nudijo nemSke trgovine.
Kronike pa tudi poroCajo, da se vzhodni Nemci niso napotili le v te trgovine, ampak so dobesedno razgrabili ves erotiCni material, vse revije in knjige po berlinskih kioskih in knjigarnah. Seveda so se mnoziCno napotili tudi v erotiCne kinodvorane, kjer so se lepo po prusko postavili v vrste in Cakali, da bi lahko vstopili.
Zdi se torej, da so bili ljudje na vzhodu bolj kot kruha laCni pornografije. Ne smemo se temu Cuditi, saj so komunistiCne drzave, vsaj uradno, bile najbolj moralne in Cistunske v zgodovini CloveStva (spomnim se, kako so naSi 'odrasli' sodrzavljani pornografske revije kupovali v Italiji, dokaze lahko Se vedno najdemo na kakem podstreSju ali omari). V Sovjetski zvezi, na Kitajskem in Se kje je bila za producente in trgovce s pornografskim materialom
predvidena celo smrtna kazen, ki so jo veCkrat tudi izvrSili. Seveda so bili na smrt obsojeni tudi tisti odrasli, ki bi jih zasaCili pri homoseksualnem spolnem dejanju, kakor tudi posiljevalci zensk, da o tistih, ki so si privoSCili mladoletne in otroke, sploh ne govorimo.
Mladi so seveda vsi bili vzgojeni v tem strogem duhu, vendar pa niso niti pomiSljali, da bi ob osvoboditvi ne zavili v najblizjo erotiCno trgovino ali trafiko, da bi dobili prepovedan sad.
Tu se torej pokaze tragika in slepota totalitarnih rezimov, ki zelijo ustvariti "novega Cloveka" po svojih sistemih. Ko so izrabljali samo politiCne, Solske in druzbene vzvode, so dosegli samo materialno revSCino, zraven katere prideta Se duhovna in moralna. Namesto novega pridemo tako samo do "starega" Cloveka, o katerem govori tudi sv. Pavel. Ta je brez vsake zaSCite tako prepuSCen trgovcem s spolnim materialom.
Potrebno je torej vse kaj drugega kot policijski rezimi s svojimi pedagogi, ki predavajo na "urah spolne vzgoje”, da bi spremenili srca ljudi in njihov naCin odkrivanja skrivnosti zivljenja, med katere spada tudi spolnost. Nobena revolucija ni mogoCa, Ce se ne zgodi najprej v Clovekovi notranjosti. Zunanje revolucije tako niso niC drugega kot minljive fasade, ki trajajo samo toliko Casa, kolikor traja rezim.
AV
mivost
Nekemicne odvisnosti (2)
Odvisnost od nakupovcmja
HE The King's Speech - Kraljev govor
Film o tezavah odraslih s sporocilom za mlade
Koliko trgovin! Reklame nas usmerjajo v lagodno uzivanje. Paradoksalno je, da liberalizem na deklarativni ravni poudarja dlovekovo svobodo in dostojanstvo dloveSke osebe ter se skusa prikazati kot dlovekoljuben. Da bi nas popolnoma osvojili z nakupovanjem, trgovci poudarjajo, da je potrebno troSiti "razumno". Zlahten in kultiviran potroSnik zbira podatke in raziskuje trg ter kupuje na osnovi odnosa med ceno in kakovostjo. To pa nujno pomeni, da velik del svojega zivljenja in modi namenimo nakupovanju.
Toda, ali si tega zares zelimo?
S takSnim dlovekoljubjem marketing prikriva
nastavljene pasti in lovke, na katere zeli ujeti potroSnike.
VpraSanje, s katerim se ukvarja marketing, je, kako ljudi prepridati, da bi nakupovali tudi "brez potrebe". Pri odkrivanju "vstopnih mest" se posluzuje skupinske dinamike, psihologije, statistike in sociologije. Ne brez uspeha. Toda, kar je za nekatere uspeh, je za druge poraz in "smrt". S pomodjo neetidnega marketinga potroSniäke druzbe je vedno ved ljudi odvisnih, Sirijo se nekemidne odvisnosti, prida smo pandemiji depresije. Govori se o svobodi, temu pa potem sledi dejstvo zasvojenosti. Ce je svoboda najvecja vrednota, potem bi moralo biti soodanje z odvisnostmi najvedji izziv! Tudi z odvisnostjo od nakupovanja.
Zakaj nakupujemo?
Razlogi so lahko zelo razlidni: resnidna potreba, raziskovanje, avantura, socialna izkuSnja, sprostitev, pripadnost dolodenemu "plemenu", "religija". Da, nakupovanje je tudi obred, ritual, religija, v najSirSem pomenu besede, veliki trgovski centri pa so sodobne katedrale. V nakupovalnih srediSdih se obiskovalci sprostijo ob pomirjujodi glasbi, na policah je po ved deset razlidic med sabo podobnih izdelkov, tako da dlovek lahko med njimi dolgo izbira. V trgovini smo, vsaj glede moznosti opazovanja in porivanja vozidka, vsi enaki - od delavca s 300 evri plade pa do predsednika drzave. Razlike seveda vseeno obstajajo, de pomislimo samo na debelino denarnice.
Po nakupu in pladilu je ob izhodu iz trgovine Se moznost za miloSdino za dobrodelne ustanove, nato pa pride Se najlepSe v baru ob izhodu iz trgovine: "agäpe" (skupni bratski obed po maSi pri prvih kristjanih) - klepet ob kavici, sladoledu ali ob kakSnem drugem posladku. Poleg tega nakupovalna srediSda ponujajo Se frizerja, bazene, igriSda, kino... Mnoge sodobne druzine v nakupovalnih
srediSdih prezivljajo kar cele nedelje. Nekateri se zavzemajo, da bi tja preselili Se cerkve in samostane. Razlogi za in proti? Kdaj smo z nakupovanjem zasvojeni?
Ta zasvojenost je lahko dolgo prikrita, kajti vsi ved ali manj hodimo v razne trgovine in brez nakupovanja bi danes tezko preziveli. Znaki za preplah so: ko se ne zmoremo ved nadzorovati, ko nakupovanje postaja zelo pogosto, ko nakupujemo preko svojih zmoznosti, ko so nakupovanja zelo dolga in
v nakupovalnih srediSdih izgubimo obdutek za das, ko nakupujemo in kopidimo nepo-trebne ali ene in iste stvari, ko zaradi nakupovanja trpi druzina, ko zgolj nakupujemo, ko je vozidek poln, pa ga pustimo med policami in zapustimo trgovino, ker se zavedamo, da za nakup nimamo denarja.
Kdo je Se posebej vnevamosti?
Zdi se, da nekateri vici o dragih zenskih krznenih plaSdih kar drzijo. Med zasvojenimi z nakupovanjem je vedina zensk, nekatere raziskave ugotavljajo, da celo 90%. Tej zasvojenosti so bolj podvrzeni mladi in nizji sloji. Pogosto je ta odvisnost povezana z depresijo in drugimi odvisnostmi ter s "slabo samopodobo".
PotroSniStvo si zeli narcisoidnih ljudi, saj se narcisoidnost hrani iz kulta lepote, ki trgovcem omogoda razcvet njihove dejavnosti. Narcisoidna oseba nakupuje obleke, devlje, kozmetiko... vse, kar je povezano z zunanjim videzom.
Kako se upreti?
Morda nam pri tem lahko pomagajo na-slednja vpraSanja: KakSni so moji obdutki, ko nakupujem? Se teh obdutkov sploh zave-dam? Je pot do pripadnosti le "shopping"? Kdaj zares nekomu pripadam? Je bolj pomembno biti ali imeti? Kaj sporodam s svojimi darili? So moja darila nadomestek za odnose? Kaj se skriva na naSem podstreSju in v ropotarnici? Sem narcisoiden? Moram res biti nesreden, de dolodenih predmetov nimam? Se veselim in Bogu zahvaljujem za to, da sem v dobrih odnosih z ljudmi, da morda zivim v dobri druzini, imam prijatelje, sem veren, stanujem v hiSi, ki ni natrpana z razno Saro, uzivam v lepotah narave, imam mirno vest?
Bogdan Vidmar
Po filmu The Queen (Kraljica) prihaja na velika platna nov kinematografski izdelek o angleSki kraljevi druzini:
The King's Speech (Kraljev govor). Starodavna in mogodna evropska kraljeva druzina ima v svojih vrstah ved kot dovolj osebnih zgodb, ki jih lahko s ponosom predstavi tudi sodobnemu dloveku, kar omenjeni film ponovno dokazuje.
Film The King's Speech predstavlja mladega vojvoda Alberta, odeta sedanje kraljice Elizabete II., ki mora po bratovi odpovedi prevzeti angleSki prestol. Nahajamo se v obdutljivem zgodovinskem dasu prvih radijskih oddaj, Hitlerjevega politidnega vzpona in vstopa Anglije v drugo svetovno vojno. Anglija in Evropa tedaj potrebujeta jasne voditelje, da se bodo postavili proti krvavim ideologijam, vendar vojvoda Albert, ki po kronanju prevzame ime Jurij VI., ima tezko govorno napako in modno tremo pred javnim nastopanjem.
S pomodjo osebnega trenerja iz Avstralije, ki se posluzuje alternativnih logopedskih metod, premaga zadetni strah in po velikih naporih pripravi svoj radijski govor narodu in svetu. Zgodba postavlja v ospredje osebni napor dloveka, ki se zaveda vladarjeve dolznosti ravno v trenutku, ko ga ljudje najbolj potrebujejo. Lik kralja Jurija VI. je predstavljen zelo osebno, do odtenkov psiholoSke intimnosti, saj razkriva, da se pod vladarjevo krono skriva krhek, a vztrajen in temperamenten dlovek.
Zakaj film priporoditi? Modno se mi je vtisnil kontrast med osebnim hotenjem mladega Alberta, da bi zivel normalno druzinsko zivljenje, in obdutkom dolznosti do domovine, ki se mu ni odpovedal, ko ga je domovina potrebovala. Ceprav je moral sprejeti in omiliti svojo hibo, ga to ni ustavilo, da bi dosegel cilj, h kateremu
Rad bi vam predstavil lep primer "zdravstvene korektnosti", ene od razlidic "politidne korektnosti". Tovrstna ideologija je v danaSnjem svetu zelo razSirjena, po njej pa dlovek in njegova usoda sploh nista pomembna, ampak je pomembno predvsem to, da se drzimo Svetega Nadela.
Vsi se najbrz Se dobro spominjamo avgustovske nesrede v dilskem rudniku, ko je pod zemljo ostalo ujetih kar 33 rudarjev. Preko listka, ki so ga nalepili na iskalno sondo, so sporodili, da so zivi in kje se nahajajo. Hitro so organizirali pomod in v ZDA naSli stroje, ki so lahko zvrtali poseben predor, po katerem so potem lahko v neke vrste koSari iz rudnika na dan potegnili rudarje. Seveda ne vseh naenkrat, ampak enega po enega. Med kopanjem predora pa so po ozkem jaSku lahko ujetim rudarjem dostavili vodo, zdravila, prehranske dodatke, celo igralne karte, NASA pa je priskrbela liofilizirano hrano (kakrSno imajo v vesolju astronavti).
Vendar pa je vsaj dvajset rudarjev bilo tudi kadilcev - torej so prosili za cigarete. Severnoameridani so pripeljali svoje drage pripomodke za reSevanje, ob tovrstni proSnji pa njihov obraz ni bil prav nid ved prijazen. Znano je, da so "Jenkiji" najprej pol sveta naudili kaditi (samo spomnimo se, kako so njihovi vojaki povsod delili Lucky strike cigarete, ki jim jih je zagotovila vladna Propaganda), potem pa so postali veliki duhovniki v boju z novim satanom, najviSjim zlom z imenom tobak. NezasliSano je bilo torej, da bi si lahko tisti "greSni" rudarji prizgali cigareto. Tezavo je tudi predstavljalo "pasivno kajenje", ki bi ga bili delezni tisti, ki tarn spodaj niso imeli te preklete razvade.
je bil poklican.
Pred sabo imamo torej film, ki nas popelje v drugadno druzbeno in zgodovinsko okolje, film o tezavah odraslih, vendar s sporodilom za sodobne mlade. Nagovarja jih, da nobena ovira ni pretezka, de imamo pred sabo cilj in osebe, ki jim zaupamo.
AljoSa Vodopivec
The King's Speech - Kraljevi govor (Rezija: Tom Hooper; V glavnih vlogah: Colin Firth, Geoffrey Rush, Helena Bonham Carter, Guy Pearce, Derek Jacobi, Michael Gambon, Timothy Spall; Zanr: Zgodovinska drama; Trajanje: 111')
Izpod zemeljskega povrSja so nesrednezi takoj pojasnili, da je spodaj ved kilometrov rovov, kakor tudi ved kadilnic, kjer bi si greSniki lahko prizgali cigaret, kolikor bi hoteli, ne da bi kakor koli motili svoje krepostne, "tobacco-free", tovariSe tarn spodaj. Pa nobeno pojasnilo ni pomagalo, da bi prepridali "zdravstveno osveSdene" Ameridane.
Prav zaradi te osveSdenosti velja stroga prepoved kajenja tudi po ameriSkih prepolnih kaznilnicah, kjer obsojenci dakajo na izvrSitev smrtne kazni po ved let, celo desetletij. Umreti pa morajo s distimi, neasfaltiranimi pljudi. Tudi dilski rudarji so bili v smrtni nevarnosti, ko bi se lahko v trenutku znaSli na "onem svetu", a bi se morali tja preseliti, ne da bi se Se kdaj dotaknili tistih "nedistih” belih palidic, polnih nikotina. Prav nid niso pomagale proSnje, de ne ze kar rotenje juznoameriSkih reSevalcev, ki so oditno bili bolj razumevajodi in strpni - ideologija je pad neusmiljena. In vendar so se tudi Severnoameridani omehdali in so velikoduSno naklonili nikotinskim zastrupljencem dozo njihovega strupa. Poslali so jim zvedilne gumije z nikotinom. Sele tik pred tem, ko so rudarje zadeli vledi na plano (po dveh mesecih in pol), so, najbrz zaradi sploSne evforije, tistim trdovratnim in nepoboljSljivim kadilcem poslali skatlico Marlboro cigaret.
Gre seveda za zalostno zgodbo, pa vendar se je tovrsten razplet dalo predvideti. Treba je le poznati fanatizem sodobnih ideologov, ki po drugi strani obtozujejo katoliSki moralni nauk, deS da je nedloveSki.
AV
Srecko Kosovel: "Veliko moras pretrpeti1
Veliko moraspretrpeti, prijatelj, da le-to spoznas: kdo hoce ljubiti, ziveti, ta mora ubiti v srcu laz.
Veliko moraspretrpeti, da to spoznanjepridobis: kdo hoce ljubiti, ziveti, tamora poljubiti kriz.
Veliko moraspretrpeti, da vstanes od zanikovanj: ziveti je lepo, trpeti in umreti strt inpoteptan.
Manj znana zgodba ujetih rudarjev v Cilu
Najprej zdravje, potem clovek