LISTEK. Vojni spomini. 'Januš (loiec). XIV. V bolnicah. V Miskolczu so me slekli v bolnici in porinilikar celega v čeber mrzle vode. Ta kopel je vplivatatako prebudno na moje uspavane ži\ce, da sem o ¦-prl prvič po dveh dneh oči, gledaje zafiudeno: kje sem in kaj bo z menoj ? Nieznosne boleSine v levici (er v glavi so mi privabile v spomin, da sem ran^enec, katerega življenjska usoda se bo odločila v lea i>rostorih. Ko so rae okopali, so me ponesli pred Ronigenov aparat, kjer so mi iotografirali rane od \seu strani Cakal sem nek;'.,i ur, ležeč na nosilih, dokler niso izdelali fotografične plošee. Nato so rae ^oicLiii iia operacijsko mizo. Trije zdravniki so mi zatt-le motreče pregledovati rane. Zaiajevali so molč^ z gla-vami in preštevali rane, katerih ni bilo nič manj ka- kor 14. Strežnice so jim prinesle razna svitla orod.ia, razpoložila jih krog mize, na kateri sem ležal v težkem prifiakovanju. Sedaj boš pj,?. fiutil. kam te je poIjubil Rus! Nikdo me ni vprašal: Boš li držal? Se boš pustil mrcvariti ? Dva krenkn madžarska vojaka sta me rosra.bila eden za noge in drugi za zdravo desnico. Zdravniki so se pa lotili s kleščami, noži in bodali rr.o.ie zdrobljene levice in plave. Kaj bi so bil branil in broal. ko sem bil oslablien vsled izgube krvi sko- ro do smrti." Pri trganju granatnih kosov iz mesa in kosti so me premogle bolečine tako, da sera se onesvestil. Prebudivši se, sem bil že ves v povojih in obvezah po glavt in levici. Zdravnik me je pogladil z roko po Belu in menil: nGlavo pač imate debelo kot vol. Samo eden izstrelek vam jo je preluknjal ravno pod levim očesom; vsi drugi so pa obtičali le pod kožo. Roka in lopalica sta paS zdrobljeni. Naravnali smo vam kosf., C*e se ne bo kaj obotavljalo, bo ostala roka, sicer p;i le pojde pod nož." V teh besedah se ni skrivalo nmogo tolažbe; a mi je bilo prav vseenO', imam li roko ali ne, ker me ¦6 bolela pvovefc. Ponesli so me v barako, me razložili na posteljo in strežnioa mi je vbrizamla v desuieo neke tekočine, ki me je zopet uspavala. Spregledalsem, ko so rae prevezavali. Na levo oko nisem videl niC, ne slišai na levo uho, niti govoril nisem, ker nisem mogel oopirati ust. Pri pregledovanju levice je siknil mlajši zdravnik: ,.Amputieren" (odrezati)! Starejši pai je odkimaval' da ne, na] se Se pofiaka nekaj časa. Razklenili so mi siloma usta ier mi vlivali poSasi po cevki čaja ter juhe. Videfi, da neznosno trpim. so me zazibali v spanje z vTtvi/.gavanjem v desnico. To vsakdanje pregledovanje. negotovo skimovanje ter krmlienje po cevi je trpelo do^cr teden dlni. Rane so so mofino gnojile; izpiranje in Ciščenje je bi!c za moje živco pravcnti pekel. Povrh se ie še upiralo v tanke bnračne stene juni.jsko žpoče solr.cn. rla me je nuifiil obfiutek: moj ubogi hrbet mora zaorett od vroftine. Tja^en sem bil. da mi Je kar poplesavalo pred o6mi vsled onemoglosti; a usta so bila dostopna le za tekofiine. Obiskoval me ni v začetku razun zdravnikov m strežnic nikdo. Ta moja družba je opravila te svoje vsakdanje posete kar najhitreje, govoreč med seboj le madžarski. Po preteku enega dobrega tedna me je obiskal židovski vojni rabiner (vojni kurat). Strežnica mu je pokazala na mene in prisedel je k raoji postelji. Izvlekel je nemške ftasopise in mi.čital iz njili po cele ure. Prebravši liste, me je Še gladil po desnici in me tolažil: ..Bog bo že dal, da bo kmalu boljše." Ti obiski rabinerjevi so se ponavljali od soclaj redno vsak dan skozi dobrih 14 dni. Moža, ki mi je edini kratil ftas, sem vzljubil, le njegova j)rl.inznost do mene kot kristijana se mi je dozdevala sumljiva. Slavil bi bil glavo, ¦ da presaja žid. sodec \o mojem kliukastem riosu, tudi mojo versko izpoved v Abrahamovo naroCje. Po 14. obiskn ga je nekdo le poufiil. da sem — kristian. Kar žp od vrat sem mi je uljudno naznanil, iekoS: ..'Oprostite, jaz nisem znal, da ste kfitoliški vojni knrat." Pomigal mi je z roko v zadnji pozdrav. odslej *?a ni bilo ve6 v mo;o sobo. Rane so se mi obraCale, dnsi so se pno]ile, na boljšo plat. Zdravniki so me mazali s tolažbo, da b"o ostala roka bržko^e liroma, a obvisela bo vnndar le na mojem telesn. Bolcčinam sem so privnffil s (^asom. Moja na.jljiite/iša trinoga v Miskolczu sta bila glad in kilometri iiolgega časa. Hranili in preživljali sa me le s Sajem 'in juho, kar je pa bilo vendar le premalo za moj sicer skromni relodec. Sem zahteval od strežnice kaj več in boljšega. pa me je bable zavruilo z osornim: ,,iNem sabat!" (Ni dovoljeno!) Cele dolge poletne dneve sem budal v strop — brez vsake družbe in Štiva. Strežnice so razumele nernški in slovaški, pa odgovarjala so na vsa vpraSanja le madžarski, krr razumem manj nego kitajski. V onih mesecih v Miskolczu sem se jezil na Mažare in na žensko postrežbo v vojaških bolnicah. V početku vojne je bilo v tem oziru bolje, ker je bilo še dcsti prostovoljnih sester Rdečega križa, za mojega nremetavanja po bolniški postelji so bile že izginile prostovoljke, nadomestile so jih plaiane. Svetlikali »c se jim na pokrivalu, na prsih in roki blesteči rciefii križi, vendar v srcu jim je po6ival mesto k.-*ižane ljubezni — kamen. Ženska je paC — ženska. Zagleda se v enega, temu bi postregla z vsem mogoSem — drugemu pa ])Onudi samo najpotrebnejše in še to a neusmiljeno osornostjo. Mene ni marala nobena,, a aato sera pa bil tudfi revež na zabavi in želodcu. (Dalje priliodnjifl.)