298. številka. Ljubljana, v soboto 30. decembra. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan h'p*w, lzimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a vstr ij s k o-ogersk e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za joden mesec 1 gld. 40 kr. — Za ujubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta I gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopna petit-vrste po 6 kr., če --e oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoU frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „Gledali»ka stolba'. D pravni 8tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi praznikov izide prihodnji list v torek 2. januvarija 1883. H koncu leta. Za Časnikarja konec leta nijma tolike važnosti, kakor na primer za trgovce, a vender je običaj splošen in po svojej zastarelosti tudi opravičen, da stoječ na pragu mej starim in novim letom v kratkem pregledu ponovi vse markantneje dogodke končuj očega se leta. Ako tedaj danes obračamo pogled nazaj na dolgo vrsto dnij, katerej pravimo 1. 1883., moramo priznavati, da to svojemu koncu bližajoče se leto nikakor ne smemo prištevati najslabšim. Akoravno nijsrno dostgli vsega, kar bi koprneče želeli v svojem domoljubnem srci, moremo vender s končnim rezultatom biti zadovoljni. S trdim bojem za ravnopravnost slovenskega jezika pričeli smo leto in v rnalo mesecih izzvali smo znani justičuega ministra ukaz na prezidij graške nadsodnije in upeljavo slovenskega učnega jezika na paralelkah v Ljubljani in na spodnjh gimnazijah v Kranji in v Rudolfovem, katere naredbe, dasi nijso vrhunec na šib želja, so nam vender dobro došle vsaj kot a conto plačilo. Zabeležiti nam je na dalje potrditev volilne reforme, ki razširja mej drugim volilno pravico do takozvanih „petakarjev" in novo obrtno postavo, ki odpravi nedostatek v dosedanjem zakonodajstvu, in mnogo druzih za nas več ali manj važnih zakonov, ki ao plod našega parlamentarnega življenja. Posebno živahno pa ]e bilo gibanje v našej ožjej slovenskej domovini. Priborili smo si večino v mestnem zboru ljubljanskem in deželnem šolskem svetu kranjskem ; sijajno zmagali smo pri volitvah v Rudolfovetn, na Vrhniki in v Ljubljani; začeli smo zidati „Narodni dom", kateri je po darežljivosti vseh stanov in po previdnem in vztrajnem delovanji od-borovem uže osiguran; osnovali smo „Slovensko društvo" in »Slovensko posojilnico v Mariboru", „Po-sojilnico za ljubljansko okolico", »Narodni dom v Ptuji", „Soko! v Mozirji", „Posojilnico na Vrhniki", „Šaleško Čitalnico", priredili smo velikansko Jurčičevo in Tonejee-Sarnostalovo slavnost, imeli smo velike veselice v Ljubljani, na Vrhniki, Borovnici, v Trstu itd., pri katerih vseh se je kazalo, da je narodna zavest prešinila in zavrela uže maso naroda — storili smo vse priprave, da z novim letom pričneta svoje blagodejno delovanje posojilnici v Po-stoji ni in v Sevnici in odposlali smo nad 500 peticij na državni zbor. Ne omeujaje mnogih drugih vsako leto so ponavljajočih veselic, moramo hvaležno se spominati, da nam je naš presvitli in ljubljeni vladar letos naklonil redko milost, da je obiskal našo Koroško, Goriško in Primorsko, da smo iz njegovih ust culi osrčujoče besede: „Nijso tu Slovenci?" Na slovstvenem polji bilo je preteklo leto tako plodovito, ki-kor še nobeno d o zdaj. Kazen več nego dvajset časnikov, mej katerimi je posebno „Mir" jako uspešno uplival na naše koroške brate, mnogo-brojnih leposlovnih proizvodov, dobili smo vse našej šolskej mladini potrebne učne knjige, da smo za prvo potrebo popolnem in povoljno oskrbljeni in da naši nasprotniki, ki so na političnem torišči povsod podlegli, začudeni in zavzeti glednjo naš napredek, naš razvoj. Ta napredek na slovstvenem polji treba pred vsem poudarjati, ker je vse naše delovanje in gibanje bilo in bode tudi še v bodoče oprto na literarno podlago. Koncem leta treba se sočutno spominati tudi tistih izmej našib rojakov, ki so zapustili „lepi svet", in pri tej točki moramo priznavati, da „smrtna žetev" nij bila tolika, kakor druga leta, kajti mej odličnejimi izgubami imamo samo štiri: škof Do-brila, dekan Grabrijan, dr. Koeeli in Kapoc. Naposled preostaje nam še pogled v vnanjost, osobito v slovanski svet. Z veseljem osvedočimo se, da je Slovanstvo v obče storilo korak naprej, da so avstrijski Slovani prisvojili si važne pridobitve. Opominjamo le na češko vseučilišče, na volilno zmago v Spljetu in po drugih mestih Dalmacije, na tesno par- Iameutarično zvezo mej nagimi poslanec Čehi in Poljaki, katera nam daje nadepolno poroštvo za bodočnost — na rastočo slovansko vzajemnost in solidarnost, in na vedno večji upliv Slovanov v mero-da]hili krogih. S tem kratkim, površnim pogledom okonču-jemo staro leto. V živej nadeji, da nam bode bodočnost, ako ne radodarneja, vsaj jednako mila, kličemo vsem čitateljem, vsemu slovenskemu in slovanskemu svetu iz dna srca: Veselo, srečno novo leto! „Trento e Trieste". Nijso še prenehala brzojavna sporočila o raznih demonstracijah, katere vročekrvna itulijanska mladina prireja po večih mestih „zjedinjene kraljevine" povodom justifikacijeOberdankove, — uže nam hrzojav poroča o novej, naravnost proti avstrijskemu poslancu grofu Paaru namerjenej demonstraciji; o demonstraciji, katera jasno spričuje, kacega dobrohotnega mišljenja ima se naša država kljubu vsem oticijelnim in oficijoznitn pomirljivim sporočilom nadejati od sosednje nam države. Kakor vselej, kedar ima „Agenzia Štefani" poročati o kacih demonstracijah, katerih ostrina je na-merjena proti jedinstvu naše države, tako se tudi sedaj prizadeva v razburjenost, ki se mora vsacega avstrijskega domoljuba polotiti o tem sporočilu, uliti nekoliko kapelj olja pomirljivosti- Dasiravno je italijanski oficijo/.us neizmerno grešil o naivnosti ey-ropejskega javnega mnenja, zatrjujoč, da se je napad na avstrijskega poslanca izvršil zato, ker je „napadovalec bil lačen", vender utegne semtertje najti še lahkovernežev, ki mu bodo to v resnici ne-10 d no laž verjeli. Mi kot dobri in zvesti državljani želimo si le, da bi se naši odločujoči krogi v tej zadevi ne dali preslepiti, temveč, da bi stvar smatrali tako, kakor-šna v resnici je, in ako ima naša država v Rimu iskrenih zastopnikov, — o Čemer se ve da ne dvomimo — tedaj je o dogodkih v Itcliji in o mišljenji, LISTEK. Domači pogovori. XIV. Domače pogovore sem srečno dovršil za leto 1882. in sem jih navzlic raznim zaprekam dognal do XIII. številke, kakor sem rekel, da jih bom. — Kaj bo leto 1883. seboj prineslo za nas uboge felj-toniste. kdo bi to vedel povedati uže sedaj, ko stojimo z jedno nogo še v starem letu, a z drugo na pragu novega leta. „Nova" se nam nij treba več bati, to vemo, ampak od druge strani nam preti nevarnost: ljubezniva naša kolegica Janja Miklavčič namreč bi nas utegnila motiti v mirnem faktičnem posedu prostorij pod stropom za par mesecev, če ne bomo dosti marljivo branili svojega faktičnega poseda. Ker imamo Slovenci za romane, za novele in za novelice dokaj prostora v »Ljubljanskem Zvonu" in v ,,Kresuu, bi jaz lepo prosil uredništvo „Slov. Narodau, naj nas ne zanemaruje in naj nas ne goni izpred praga, ampak naj nas pusti orati in gospodariti po svoje v prostorijah našim rastlinam namenjenih, temveč, ker imamo mej seboj tudi g. prof. Steklaso, ki nam bo pomogel včasih in nam bo postregel s kakšno tečnejšo pečenko iz ruske zgodovine, posneto po Aksakovem in druzih, če bo nuša vsakdanja zelenjad preslaba hrana za razvajen želodec p. n. občinstva. Sedaj, ko se je naprosila in tudi obvezala še-storica odličnih rodoljubov in pisateljev nad črto, da vsak mesec za list napiše gotovo število uvodnih člankov in stroko vojaških razprav, ki bodo gotovo dobro došle kakor listu, tako tudi čitateljem, sedaj se moramo tudi mi izpod črte obvezati, da bomo uspešno konkurenco delali gornjej partiji in da bomo tudi mi nase vlekli ne samo oči, ampak tudi srce Čitajočega občinstva, tako, da bode vsak čitatelj najprej pogledal v spodnje prostorije, potem še le v gornje. Meni se je te dni zagrozil Vrhniški pohajko-valec z nezaupnico, ker nijsem v življenje spravil felitonske zadruge, kakor sem obljubil, da jo bora; temeljna glavnica mojemu projektiranemu konsorciju je tistih 100 gld , katerih še nij mamo, in katerih bi si stoprv zaslužit) morali, ko bi nam jih hotelo dati lastništvo „Slov. Naroda" ; ker pa rečeno lastništvo nijma preveč denarjev, kakor se mi dozdeva, in ker so „izvirni telegrami" predragi, si mi ne bomo mogli nič zaslužiti, a brez kapitala naj kdo drugi ustroji akcijsko društvo, jaz ga ne bora. Sicer sem pa jaz itak uže sam nazaj potegnil stavljeni predlog, ko sem sirom odprl tisto leso, kroz katero vodi cesta pod črto, zato, ker je nek nemškutarftek v Deutsche Zeitunu" kvasil, da je bilo prišlo 67 slovenskih pisateljev na Jos. .Jurčičevo svečanost, mej tem ko je bilo prišlo le toliko telegramov; mej pisateljem in telegramom je pa vendar še precejšnja razlika, in čeravno lastništvo našega dnevnika za telegrame več denarjev izda nego za pisatelje, bi jaz rekel, da je jeden sam slovenski pisatelj, če je kaj jalno. Novela se baje ne bode spreminjevala, nego kolikor mii/.n:) vzprejela v tistej obliki, v kateri jo je sklenila državna zbornica. — „Pokrok" poroča, da bode dotičn« koniisijon državnega zbora takoj po praznikih obravnaval vUdino predlogo o kongrui in izdelal postavni načrt; ob jednem se bode tudi bavil s poboljšan jem plače pravoslavne duhovščine v Galiciji. Minister za trgovino, baron Pino, dobil je od Nj. Veličanstva v priznanje njegovih izrednih zaslug red železne krone prvega reda. VivanJ«* države. Crnagrora vzprijela je definitivno po Viso kej Porti ponujeno jej zemljo. Dotična dela za ure-jenje meje pričela se bodo takoj po pravoslavnih praznikih. Na Italijanskem vršile so se ob smrti Oberdankovej v raznih mestih demonstracije proti Avstriji. Z malo izjemo so vsi listi povehčavali Ober-danka kot narodnega mučenika ter napadali Avstrijo. Posebno je to z neko divjo navdušenostjo storil vseučiliščni profesor in pesnik Carducci v Bologni, ki je mladino kar k orožji na osveto pozival; v desetih letih, pravi on, morajo biti Planine njihove. — Ko se ie avstroogrski poslanik grof Paar vračal od avdijenee pri papežu, zagnal se je bil kamen v njegov voz, ki ga pa nij poškodoval. Dofi )IS1. Iz tijorice 29. decembra. [Izv. dop.] V sredo na večer sklical je naš državni in deželni poslanec dr. Josip Tonkli v mentu bivajoče rodi.ljube v svojo pisarno na posvet. Obravnavale so se tri prav važne točke. V Gorici smo imeli politično društvo „ Sloga", katero je pa uže dolgo časa spalo in nij dalo nikakega znamenja življenja od sebe. G. ir. Tonkli je vsled tega sklical goriške rodoljube, dii bi se ž njimi posvetoval očigled prihodnjih volitev v deželni in /.nabiti tudi državni zbor, bi li ne bilo umestno „Slogo" zopet oživeti ter sklicati občni zbor društva. Vsestransko bila je potreba imenovanega društva pripoznana in sklenjeno je bilo, društvo zopet oživeti. Pristopilo je tudi takoj društvu mnogo novih udov, odličnih narodnjakov; nadejamo se torej od društva za naprej mnogo vspeha za naše slov. ljudstvo. Druga za nas Goričane nič manj važna točka dnevnega reda so bili otročji vrti, ki so nam potrebni, kakor ribi voda, ako nečemo v mestu s časom izgubiti ves teren. Prosto ljudstvo v mestu, večinoma slovensko, je sedaj primorano pošiljati svoje otroke v laške otročje vrte, ker slovenskih v mestu nij; s tem pa se izneveruje slovenskemu narodu zmiraj večje število otrok, iz katerih postanejo kasneje največji sovražniki Slovenstva. Da bi se temu v okom prišlo, bil je voljen odsek peterih, kateri ima namen takoj nabirati mej rodoljubi prostovoljnih doneskov ter za to skrbeti, da se uže v prihodnji vspomladi ustanovi za sedaj jeden vrtič za slovenske otroke v mestu. S tem se bode poita-lijančenje slovenskih otrok deloma zajezilo. Ako bode vspeh povoljen, o čemer nij dvomiti, ustanovili se bodo za naprej še drugi. Tretja točka dnevnega reda bilo je posvetovanje o ustanovitvi posojilnice za Gorico in okolico. Živa potreba tacega zavoda za naše ljudstvo bila je obče pripoznana, vsled tega bilo je tudi v tem oziru soglasno sklenjeno, da se voli odsek peterih, kateremu pripade naloga preiskrbeti vse, česar je za oživljenje in izpeljavo te ideje neobhodno treba. Več o tej točki drugikrat. ■z Kamnika 2f>. decembra [Izv. dop.] V štev. 288. »Slov. Naroda" se neki dopisnik iz kamniškega okraja spravlja na nekatere Kamničane, ter jih imenuje omahljivce, katerih politika je po hribovsko rečeno šviga-svaga. Ker zadeva ta graja večino občinskega odbora kamniškega in tiste može iz odbora, ki so bili od te večine voljeni v krajni šolski svet, ali zavoljo tega ne izvoljeni, ker so občinski odbori okolice kamniške, kateri volijo z nami v krajni šolski svet, bili v večini, sem prisiljen varovati teh mož napadeno čast. Jaz ne mislim, da je g. dopisnik poslal ta dopis mej svet iz hudobije, ampak men m, da je slabo poučen o naših razmerah, in da išče nasprotnikov tam, kjer jih nij. On se nekako identificira s 4 možmi prejšnjega šolskega sveta, kateri pa nij-majo nobenega pravega pojma o izomiki otrok in o namenu šol. Imenuje jih značaj ne in korektno postopajoče može, a dobro ve, da, če jednemu izmej njih reče: „vi ste značajen mož", ga bo ta debelo pogledal in vprašal: „kaj ste rekli VM Da se izve, zakaj nij večina odbora kamniškega mogla ustreči želji dopisnikovej z izvolitvijo njemu na. srci ležečih mož, naj bode povedano sledeče: Trije udje bivšega krojnega šolskega sveta so kmetje iz okolice, ki ne /amorejo vsi skupaj s hvaljenim predsednikom vred zapisati najkrajšega stavka, nekateri celo citati ne znajo. Kako so vneti za izomiko šolskih otrok, priča faktum, da so se v nekej seji krajnega šolskega sveta z vso silo upirali nasvetu, da bi se za šolsko bukvaruico naročil list nVrtec" in knjige društva sv. Mohorja, Češ, otrokom nij treba doma citati. — Mesto Kamnik je s postavljenjem za Šolo namenjenega poslopja storilo za šolo toliko, da nij niti previdno niti pametno šolsko zadevo izpustiti iz rok. Če plača občina Kamnik a/3 vseh troškov za šolo, jej gre tudi večina v kraj nem šolskem zastopu, ako se neče, da se nekega dne zgode velike homatije v zadevi šolskega poslopja. Kdor me hoče razumeti, me razume. Gospod dopisnik hvali stari šolski svet, oziroma njegovega predsedn ka zarad korektnega in značaj-nega postopanja posebno v zadnjih burnih časih. Če je to tako, potem pa vem, da ima g. dopisnik jako čudne pojme o značajnem in korektnem postopanji. Je-li korektno, da je krajni šolski svet ves Čas, ko je občinski odbor kamniški vsled jednogiasnih sklepov obračal se do šolskih oblastij s peticijami in protesti, molčal in spal ? Ko se je celo mesto Kamnik, razen g. Keela, ki je v deželnem zboru pomagal s svojim glasom odvzeti g. patrom borno re-muneracijo, zjediudo v prošnji do Nj. Veličanstva, ali je tačas ta krajni šolski svet kaj storil? Še le ko je bila ta prošnja odbita in ko je bil s tem naš boj za gg. patre v naše obžalovanje, na škodo občine in dežele za nas izgubljen, česar jih mnogo pa Dalje v prilogi. ki glede Trsta in Trentina preSinja vse sloje italijanske družbe in vso birokracijo od ministra do najnižjega uradnika, dobro poučena; tedaj bode pa tudi vse storila, da uspešno paralizira rovarsko delovanje onih tajnih družeh, katere imajo Bvoje sedeže v Italiji, svoje agilne zastopnike pa po vseh večjih krajih Trentina in Primorja. Doslej, žal! nijsmo še prišli do spoznanja, da bi si vlada b.la svesta nevarnosti, katera državi preti, ako se bode posebno v Primoiji ravnalo italijanskim rovarstvora nasproti vedno po principu nlaisser faire, laisser aller", in ako bode njenim organom dovoljeno Širiti italijansko narodnost in z njo — kajti to je nerazdružljivo — irredentarsko propagando samo zato, da se ovirajo primorski Slovani v svojem napredku. Slučajno a vendar pomenljivo je, da se je v Trstu morala izvršiti smrtna obsodba nad mladim italijanskim fauatikom, ki je segal po življenji našemu vladarju in konspiriral z irredentarsko stranko italijansko proti jedinstvu avstrijske države ravno takrat, ko so se nekatere druge kronovine avstrijske pripravljale, da hvaležno oslave šeststoletnico svojega spojenja z avstrijsko državo. M;*.nje slučajno a še pomenljivejše pa je, da v Trstu izhajajoči naj-razši rj enej ši italijanski list „Indipendenteu Ober-dankovo smrt slavi kot mučemšao, za sporočila o šeststoletnicah pa nijma v BVOJem listu prostora. A ne samo to, temveč še mnoga druga znamenja, katera mora videti vsak, kedor nij slep, in na katera smo mi uže mnogokrat opozarjali, spriču-jejo, da je gravitacijo italijanskega elementa v resnici in jedino onstran Soče iskati in da je najnevarnejše početje, ako se podpira ta element, kateri našej državi nikdar nij iz srca udau bil in jej tudi nikdar udan ne bode. „Trento e Trieste" je deviza vseh izobraženih Italijanov ob Tagliamentu, Padu in Tiberi; »Italia irredenta" pa odgovor naših Italijanov. Prvo se poudarja v Italiji o vsakej priliki in „sans gene"; drugo pa pri nas v Avstriji sicer ne tako odkrito, a vendar dovolj jasno in razumljivo. „Trento e Trieste** pomeniti ima tudi najnovejši napad na avstrijskega posh.nca v Ilimu, navzlic kateremu je le želeti, da bi se o Avstriji ne moglo reči: kogar Bog hoče poguoiti, udari ga s slepoto. X. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 30. decembra. Deželni zbor Koroške sešel se bode dne 8. januvarja v izredno zasede nje, da se bode posvetoval o napravah proti povodnji in o daljnej podpori. — Iz Podonovja, Češke in Nemške prihajajo zopet žalostna poročila o pretečej povodnji. K zadujej seji obrtnega komisij ona gosposke zbornice prišel je bil tudi ustavo verec baron Engerth, ki se je udeležil debate in govoril za vzprejem novele. Hpsner pa je pismeno opravičil svojo odsotnost. Iz tega se vidi, da hočejo ustavoverni pairi odtegniti se samo posvetovanju o šolski noveli. Generalna debata o noveli se je končala in prdiodnji četrtek prične komisijon speci- prida, več vreden kakor vseh 67 telegramov, ki so bili prišli v Višnjo Goro. Ko je bil prišel na svitlo dotični moj predlog glede naše feljtonske zadruge, je po meni za na-rodno-gospodarstvene članke predloženi pisatelj rekel, da bi res dobro bilo, ko bi se ustanovil tak kon-sorcij, pri katerem bi si mogel človek v sili hitro kak krajcar zaslužiti, dočim se sedaj pri nas hiško kaj zasluži, ker mi dobrovoljci kvarimo ceno literarnim proizvodom in kratimo zaslužno takim žurnali-stom, ki živijo od peresa tako rekoč iz rok v usta, od danes do jutri in ki še toliko svojega nijmajo, kolikor je imel svoje dni Diogenes, namreč sod, v katerem je vedril, kedar je deževalo po starej Gre-ciji, v katerem je prebival in spal. Glede Diogenesa še nijso učei '^ki na čistem in nij še dognano, da li nij bil malo -ismojen Diogenes, ker si je pri belem dnevi prižgal luč in je šel človeka iskat po ulicah. Ko bi danes kateri naš filozof kaj takega naredil, bi ga precej policija po- brala in posadila v Stenjevec; kar se pa kvartira tiče, nij mož neumno ravnal, da je stanoval v sodu, ker tam se mu nij bilo treba bati — potresa! Da bomo zapili sto goldinarjev, kakor misli gospod iz Vrhnike, o tem nijsem jaz nikjer nič govoril, ampak spravljali bomo denar in na kup de-vali, sem rekel, ker drugače, ko bi hoteli zapiti kaj, ne bi nam bilo treba takega blagajnika, kakošnega sern predložil jaz, in kateri bo gotovo nerad izdal težko zaslužene naše denarje za tako nepotrebno reč, kakor je vino. Razun tega, ko bi zares hoteli zapiti kaj, in bi bil, kar se razumeva, pravi član zadruge g. Prostoslav Kretanov zraven, bi ga to zapeljalo in on bi v jednem prihodnjih pisem zopet varijacije delal o pitji in o vinu, kar bi mu jaz oponašal, in konec vsega bi še bila nemara zamera in nastal bi lehko domač prepir, katerega se pa moramo izogibati mi pod stropom, če hočemo složno živeti in delovati drug poleg druzega in drug za drugim; itak nas pisano gledajo nekateri in pravijo, da smo še neotesani, in zato treba, da dokažemo protivno, da pišemo elegantno s peresom in da se ne kregamo z besedami, kakor s ne so v navadi drugod po svetu, ne y Ljubljani. Napokon imam Še nekaj opaziti „pro domo", da se ne bi reklo: „qui tacet, consentiré videtur*. Vrhniški pohajkovalec namreč misli, da jaz rajši pijem vodo nego vino. Na to izjavljam odločno: da me mladi gospod krivo sodi, ako tako misli, in da to nij res, a za dokaz, da se vina kar nič ne bojim, se pozivam na g. Proatoslava Kretanovega, ki je v tej zadevi gotovo klasičen svedok in na g. Ahasvera Nr. 2. v Rimu, ki se je leta 1880. jedenkrat z menoj vred zadeval ob svet, ko sva iskala „po noči" njegove štacune na Markovem trgu, kar ima gotovo še zabeleženo v svojem dnevniku. „Po noči" sem pridejal zato, da naju nebi vrhniški pohajkovalec ali celo g. Publicus iz Amerike primerjal z — Diogene-som, ali s katerim drugim modrijanom starega veka. Sp eetabilis. Priloga ^Slovenskemu Narodu" št. 298. 30. decembra 1882. še verjeti nij hotelo, takrat se je še le predsednik krajnega šolskega sveta vzbudil. Da bi si dal videz, da se je on kaj pobrinil za rec. katero zastopa, je začel tekati okolu od Poacija lo Pilata, zabavljal, kakor je to u/e navada pajdaša in intimusa zunnega čevljarja, ki hodi h Keclu po povelja, pri ljudeh čez občinski odbor, da je ta kriv, da je tako prišlo. Hodil je tudi prav pridno h firmi, na jako slabem glasu stoječi, kjer so se kovale in se Še kujejo vse intrige in spletke zoper vsako še tako dobro in koristno stvar, katero je občinski zastop ukrenil. Tukaj so se kovale laži o celem občinskem zastopu posebno še o meni izduhtane so bile tako fino in diploma-tičuo, da so se marsikaterega prijele, celo takih, o katerih bi sodil, da imajo dokaj lastnega razsodka; saj se laž in natolcevanje človeškega srca rajše prime nego resnica in dober nauk. — Laž je, če kdo pravi, da se je kaj opustilo v celej tej borbi za prejšnje gg. učitelje, ravno tako pa je tudi laž, izmišljena od nekoga, kateremu sem na potu, da bi bil jaz ali kdor koli iz občinskega odbora drugače postopal, kakor je bila občna volja; značajuosti in korektnega postopanja pa se mi ne bomo učili od Podgorskih kmetov ali od dopisnikovega predsednika niti od brezimenega dopisnika samega. Če pa on meni, da se da cesarjev odlok kar tako zavreči, in da bodo nasprotne nam šolske oblasti pred njegovim razsajanjem, če je tudi korektno, potegnile, je to njegova reč. Dopisnikov predseduik je šel tudi (to je: hotel je priti) do g. deželnega predsednika, ali v kakem kostumu. Dobro, da tega predsednika po svetu spoznali nij so, lepo bi bili sodili o nas, ki prezentiramo take figure! Voščim prav iz srca in čestitam g. dopisniku k takemu pajdaštvu. Kaj je vse dopisnikov predsednik govoril kmetom tega ne vem, ali to je gotovo, da se je govorilo, da pridejo kmetje šolske zadeve v Kamniku v red devat — z vilami in sekirami. In kamniški občinski odbor naj bi imel ime, da je take ljudi volil za šolske svetovalce svoje srenje! Trdno sem prepričan, da mi bode g. dopis nik prav dal, ako rečem, da on sam spozna za popolnem nesposobne te može za tak posel, razloček mej nama pa je ta, da misli on, da se tudi s takimi ljudmi da vnanjemu svetu nasproti demonstrirati in da je zagovarjanje trditev bolj temeljito, ako pri tem ljudi sumniči in obrekuje. Dr. Samec. Iz Trbovelj 27. decembra. [Izv. dop.] (Gospodom državnim poslancem v preudarek.) Nij daleč čas, da pride v državnem zboru postava o nrudarskih bratovščinah" (Bruderladegesetz) v obravnavo. V našej trboveljskej občini bo tri take bratovščine, zatorej nas to precej zanima. Po starej tej postavi se je odbor bratovščine tako-le sestavil: Vsi delavci, udje bratovščine, izvolili so izmej sebe določeno število odbornikov v odbor, kateremu je bil predsednik tamošuji vodja rudaruice. Pri sejah se Ye da so mogli vsi odborniki glasovati tako, kakor je bila želja predsednika. Ako bi kateri tako ne glasoval, bati se mu je bilo hut ih nasledkov. Ne rečem, da bi se bilo kaj tacega zgodilo, ali bati se je, da se ne zgodi. Bilo bi torej uasvetovati: Iz vsega odbora naj se izvoli predsednik, vodja ru-darnice naj ima virilen glas. DotiČua občina naj bi imela pravico v odbor bratovščine volili dva odbor nika, katera bi imela pravico bratovščinih sej bo udeleževati in glasovati v vsakem gibanji bratovšči-nega premoženja. Vem, da bodo rudarske gosposke rekle: kaj se ima občiua v naše zadeve in naše premoženje mešati? Ali premisliti je treba: Ako bi bratovščina s svojim premoženjem slabo gospodarila in bi pozneje ne mogla vseh svojih onemoglih udov rediti, komu bi ti udje pozneje v preskrbovauje pripadali? Občini, komu drugemu! In tako bi naša občina v takej nezgodi imela na stotine siromakov rediti. Ne bom trdil, da so moje misli v tej zadevi jedino prave, jaz sem hotel le nasvetovati. Naj še kdo drugi v tej zadevi kaj nasvetuje! Domače stvari. — (Ljubljanski župan) se je d.iues opoludne poklonil gospodu deželnemu predsedniku Winklerju in ga ie prosil, naj blagovoli Njinima Veličanstvoma presvitlemu cesarju in cesar.ci pa Njinima Visokostima cesarjeviču in cesarjev Cevni poročiti ljubljanskega mestnega zastopa prepo-korna voščila za novo leto, katerega se glavno mesto Kranjske posebno veseli, ke. se nadeja, da bode to leto v svojem ozidji gledalo in slavilo milega si vladarja in Njega obitelj. Naposled] je župan Čestital na novem letu tudi pre-svitlega cesarja namestniku v našej deželi, gospodu deželnemu predsedniku, in njegovej blagouaklonjenosti priporočal ljubljansko mesto. Gospod deželui pred-sennik je prijazno obljubil, da bode mestnega od bora čestitke takoj naznanil na Nt j vitjem mestu, za svojo osobo pa ljubljanskega občinskega zastopa delovanje rad podpiral, kjer in kedar bo mogel. — (Iz mestnega zbora.) Ker se včeraj nij bilo sešlo za sejo potrebno število mestnih odbornikov, bode v prihodnji torek 2. dan ianuvarja meseca 1883 zboroval ljubljanski mestni zastop in takrat obravnaval tiste stvri, ki so bile za 29. dan t. m. postavljene na dnevni red; vrhu teh pa,utegne na vrsto priti še kako drugo kratko poročilo, če bode dopuščal čau. — (Silvestrova veselica), katero priredi jutri večer ljubljanska Čitalnica, obeta po obširnem programu veliko zanimljivosti. Lepi možki zbori iu izvrstne godbene točke bodo se vrstile; osobito za bavna pa je opereta: „ Vinska pokušnja"; razen tega bode srečkunje raznovrstnih lepih dobitkov in kar je glavna stvar za naš lepi spol, ples, ki se bode po polunoči gotovo improviziral. Torej na veselo svidenje še v starem letul — (Občni zbor „ Sokola" lj ubij an s k eg a) bode v soboto dne 6. januvarja 1883. 1. (v praznik sv. treh Kraljev) ob Vil L uri dopoiu-due v društvenej telovadnici. — (Slavna kranjska hranilnica) je na prošnjo odbora društvu „Sokolu' prepustila v brezplačno porabo realkino telovadnico. — S tem činom prihranjenih bode Sokolovej blagajuici vsako leto 200 gld., kateri so se morali plačevati kot najemnina za pretesne prostore dosedanje telovadnice. — Živijo! — (Iz Ptuja) se nam piše 28. t. m.: Tukajšnji rodoljubi so tudi letos naročili 32 iztisov „Mira". Naj tudi v drugih krajih na Slovenskem marljivo za Mir nabirajo, kajti Korošci so gotovo podpore potrebni in ta list bode v kratkem do>egel to, da tudi Korošci svojega zastopnika v prihodnjih volitvah v državnem zboru zadobe. — (Morilca žand ar j a Lengarja na 8 m r t obsojena.) Včeraj in danes trajala je obravnava proti kmetskima fantoma 22 let staremu An tonu Bezlaju in 35 let staremu: Janezu Pavčiču, oba iz Spodujega Kašlja, katera sta bila zatožeua, da sta v noči od 30. do 31. oktobra t. 1. na okrajni cesti blizu postaje južne železnice v Zalogu umorila c. kr. žan-darja Janeza Lengarja, ki je bil tačas v službi. Be-zlaj tajil je odločno, Pavčič pa je izpovedal, da je bil zraven, in da je ža uda rja umoril Bezla), on da mu nij storil nič hudega. Ko so porotniki (načelnik Henrik baron Lazzarini) njim stavljena vprašanj,: in sicer pri Bezlaju na umor, pri 1'avčtču pa na soudeležbo umora, j edn oglasno potrdili, razglasilo je sodišče ob 11. uri po noči razsodbo, da sta Be zlaj in Pavčič obsojena na smt in sicer da ima biti obešen naj prvo Pavčie potem B zlaj. Porotniki so bili gg. Lassnik, Auer, Gerčar, Fortuna, E. Miihiei-seu, Rdssman, baron Lazzarini Henrik, GoršiČ. Ma-tlnau, Križaj Janko, Celesnik in Juh. Občinstva je stalo okoli solnijškega poslopja oba dni veliko stotin, tako je bila tudi sodniška hiša vsa polna „kri-minaldoktorjev", ki so siiili v porotno dvorano, hoteli ulomiti vrata, pobili šipe iu zabavljali, da se vsem ne dovolij ustop. Do 11. ure po noči čakalo je več stotin ljudij na razsodbo in še le, ko so morilca odvedli na Žubjak, odšlo je ljudstvo. — (Vrhniška Čitalnica) je pri svojem občnem zboiu dne 26. t. m. vsled predloga gosp. Gab Jelovšeka jednoglasno imenovala gosp Franc Kotnika, veleposestuika in tovarnarja iz V rda in g. dr. Jo s. Vošujaka, državnega iu deželnega ;ca, Kastnim članom omejenega društva. — G. Kotnika imenovali so častnim Članom radi njegovih mnogih podpor, ki jih je storil društvu, gosp. dr. J. Vošnjaka pa radi njegovih \ en ki h zaslug za slov. narod, osobito za njegovo nesebično potezanje za narodne pravice. — (Vabilo) k veselici, katero napravi „na-rodna Čitalnica" v Kranji Silvestrov večer točno o Vi 8. uri. Spored: 1. Govor. 2. „Slovan", (možki zbor). 3. Deklamacija. 4. „Smrt in deklica" ; (duet). 5. „Brati ne zna", (burka v jednem dejanji). 6. Šaljiva loterija. 7. Ples. — (O Božiči Čudno.) Iz Borovnice nam poroča prijatelj 28. t. m.: Močan jug pregnal je včeraj in predvčeranjim ves sneg, ki ga je padlo za dober čevelj na debelo zadnjo nedeljo. Vreme je sedaj toplo, ali oblačno. Na nekaterih krajih pa so se danes pokazale spomladanske cvetlice razcve-tene: trobentice ali jagoce (priinula veris) pa sol-datki (galauthus uivalis). Čudna ta izprememba. — (Za turiste.) Naš neumorni turist gosp. Kadilo i k bil je letos razen druzih večjih izletov 27urat na Šmarni gori. Na sv. Štefana dan vrnil se je, klobuk ovenčan z raznovrstnimi cvetlicami, katere je izvabila za ta čas nenavadno ugodna temperatura iz tal. — (O shodu „Slovenskega društva" v Celji) priredila se je zaradi priinanjkanja prostora posebna priloga. Telegram »Slovenskemu Narodu4': Pariz 30. decembra. Včeraj so zdravniki pri Gambetti konstatovali, da se vnetje širi na zvunaj, da je stanje globeje ležečih delov nepremenjeno, vsled tega je pričakovati, da se mrzlica še malo pomnoži. Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 22. decembra. Dne 22, decembra zatožeua je bila jako odurna m zanemarjena Ženska Jera Pogorele, 28 let stara vlačuga, doma iz Lipelj v logaškem okraji, hudodelstva požiga. Zaradi potepanja bila je uže nešteviluokrat kaznovana in odgnaua v svoj rojstni kraj, zaradi tatvine petkrat, zadnjikrat v Trstu in obsojena na dve leti v ječo. Dne G. oktobra t. L. komaj dva meseca potem, ko je bila izpuščena iz kaznilnice v Begunjah, prijela jo je ljubljanska policija zaradi vlacuganja in drugi dan izpovedala je, da je prejšnjo noč ob Va'o\ uri hotela zažgati kozolec ljubljanske pekovske zadruge. Detektiv Šober našel je res v tretjem štantu kozolca v otavi ožgane in v papir zavit«- žveplenke, okolu katerih je bila otava uekoliko osmojena. Ogenj se zbog tega nij prijel, ker je bila otava še mokra. Zatožeua obstoji dejanje popolnem. Pravi, da se je ho tela prišedAa iz Begunj, poboljšati iu s- poiskati službe. A doma jej župan nij hotel dati potnega lista. Ko je prišla v Ljubljano k nzubr.nge;cia, tako zvanej Šuštarci pri Ši*cu, jej je ta napovedala tri službe, a nikjer je nijso hoteli brez poselskih bukvic, katerih jej pa logaška županija nij hotela dati. Hodila je potem po noči po Ljubljani okrog. Kar je zaslužila, je hitro zapravila. Če pa denarja nijma, pravi zato/ena, potem je sposobna vse storiti. Tako je '»ilo tudi 5. oktobr... Jeza jo je zgrabila, da nijma poselskih bukvic in šla je zi.zigat kozolec pekovske zadruge. Ko je videla, da se je pokadilo, zbežala je, ker so prišli ljudje m bila je potem na mestnem trgu. ko je šla z nekim gospodom, po policajih zaprta. Zažgala pa da je iz jeze, da naj In pogorela Ljubljana. Porotnik1 pot rde njun stavljeno vprašanje jednoglasno iu Jera Pogorelec je bila obsojena na šest let težke ječe, poostrene s postom in Vsako leto 5 oktobra B tamnico in ti dim ležiščem. Vabilo na naročbo. Gg. naročnike, katerim koncem leta poteče naročnina, pros' ). da jo o pravem času ponove, ako hote list dooivati redno v roke, ker ^Slovenski Narod" pošiljamo samo onim, ki naročnino naprej plačajo. »SLOVENSKI NAROD velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. - kr. n Pol leta........6 „ 50 „ p četrt leta .......3 „ 30 „ „ jeden mesec ......I ID Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........16 gld. — kr. • pol l**ta........8 „ „ „ četrt leta .......4 „ — n jeden mesec.......I „ 40 TJpravnistvo ,98lov. Naroda*'* Vsem prijateljem in znancem vošči veselo novo leto (8ia rodbina Mosché-tova. • • • • Tujci: 29. decembra. Pri Slona i Doitrich z Dunaja. — Zarnik iz Srednjo vasi. — Boara iz Trsta. — Blondlocka iz Štajerskega. — Perušič iz Reke. Pri Malici: Wagner, Hruckner z Dunaja. ID-u-23.3osl£3, borza dne 30. decembra. Papirna renta.......... Srebrna renta .... ..... Zlata renta........ , 5u/0 marčna renta......... Akcije narodne banke . ..... Kreditne akcije...... . . London . . ..... . . Srebro .... ....... Napol. ........... G. kr. cekini. ...... Nemške marke ..... 4«/0 državne srečke iz l. 1*54 250 gld. Državne srečke iz l. 18H4 . 100 „ 4" „ avstr. zlata renta, davka prosta . , Ogrska zlata routa ti°/0...... * • » * ...... „ papirna renta 5°/0 . . . . 5°/, štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dnnava reg. Brečke 5°/,. - . 100 gld. Zemlj. obč. avBtr. 4l/l°/0 zlati zast. listi . Pnor. oblig EHzabetine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Budolfove srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 Trainmway-društ. volj. 170 jrld. a. v. 76 gld. 30 ki 77 05 R 9 40 Ti 91 71 05 • 832 71 — 282 71 20 » 119 71 40 71 -— 71 — t) 9 7> 49 71 6 71 61 58 71 70 n 119 rt — n 1G7 r 25 ti 95 n 15 n 118 n 70 n 85 50 84 r 55 71 103 n — 71 113 75 Tt 118 75 98 — 105 n 40 173 75 n 19 • n 117 — n 91 b _ — *r* Obit.ij Karol Gallé-tova W* vošči po tem potu vsem sorodnikom, prijateljem ¿•'m in znancem Q srečno novo leto! (806) »J? V Bistri, dné 31. decembra 1882. ••• ■•■ '•• <«. • .. ■•• ••■ ■•- <•) -•- ••- -•- <• (l? ....414 \» (Z' \» f ■ \» »i " ^ t- ■ J t, ' Vt t ' 4 1/ ' ^ ^ ' 4^ ' 4»' -»t * 4 * , -7 ... ■ 4- * r 9 ... t. ■ * ... t ,» "»'.-» » Gospodu Franu Iv. Kwizdi, c. kr. dvornemu založniku in okrožnemu lekarnarju v Korneubargu. Blagovolite mi nemudoma zopet poslati t2 sklenic Vašega c. kr. prir. restilucijskii/a (liiiihi in \2 puslo nta:ila za kopita. Vaš rutitueijski fluid reHl mi Je zopit lepo prusko kobilo, katera bi bila z učna' adnim skokom na trda tla kmalu prizadejala si zajčjo Oteklino, Ko st ni uže vse znane teke zaman uporabljal, segel sem, ko je vročina nekoliko ponehala, po c. kr. prhi. retttituc.ijskem fltiidit, katerega som pustil takrat neprimešanega, ter ga po pravilu rabil in po 12 dnevih bil je moj konj zopet popolnem zdrav. Tri tej pri liki moram'Vam tudi povedati, da se mi je poskus z Vašim mazilom za kopita prnr posreči/; plemenit konj si je bil pri dresuri v post atiskej hoji z jako močim bradico (štoloi desne zadnje noge levo zadnje kopito hudo //oškodoval. To kopito sem potem s k avjckoin najprej omehčal in potem z Vasi mi kopitnim mazilom ogrel. Sedaj je konj zopit okreval, ne šepa reč, kopiio zailobito je prejšnjo elastičnost in srifek prav Všpešno ranfe. O pti v a dne 20. marca 1870. Z odličnim spoštovanjem llrnest Mornoiistem, konjar. Glede prodajalnlo opozarjamo na anonco ,9re*ti-fueiJHki fini«! /:& konje46 v daiiašnjej številki. (610, Poslano. Zahvala. Odbor tukajšnjega čevljarskega bolnisko-podpornega društva izreka čast. g. dr. Jos. Drču za prijazno brezplačno in trudoljubivo zdravljenje obolelih društvenih udov najtoplejšo svojo zahvalo. (810) V Ljubljani, dne 00. decembra 1882. Vabilo na naročbo. Preverjeni, da nam je ilustrovan Šaljiv list živa potreba in uvažujč razne, po odličnih rodoljubih ponavljane želje, začeli bodemo počenši od novega leta 1883 izdajati sabavno-zbadljiv in šaljiv li*t mmmmmmmMmm mm p ki bode izhajal za sedaj dvakrat na mesec in prinašal razen lepih, v Pragi izdelanih slik in kratkih šaljivih povestij raznovrstno zabavno gradivo, razpravljajoč vsakdanja politična in socijalna vprašanja v kolikor možno nnkavnej obliki, ozirajoč se pri tem tiu samo na Ljubljano, ampak tia vse slovenske pokrajine. Za to podjetje zagotovilo nam je sicer uže nekaj v Ljubljani bivaiočih rodoljubov svojo duševno pripomoč, a da bede list dovolj mnogovrsten, obračamo se zaupno do vseh rodoljubov, katerim je pri naših sedanjih razmerah ostalo še kaj humora in dovtipa, da blagovoljno pomnože kolo naših sodelavcev. Ker ima pa vsako podjetje tudi svojo gmotno stran, prosimo rodoljube, da nas z obilno naročbo podpirajo v našem, zlasti v začetku težavnem početji. ^709—5) Cena listu bode: Za vse leto .... 3 gld. — kr. „ pol leta .... I „ BO „ „ četrt leta .... — „ 80 „ Inserati vzprijemajo se /a primerno ceno in naj ae, kakor novci, pošiljajo upravništvu. Uredništvo in upravništvo šaljivega lista „ŠKRAT", v Ljubljani, v ,,Narodnej Tiskarni". Vabilo na naročbo ..SLOVENSKEGA PRAVNIKA", ki bode tudi zanaprej izhajal vsakega meseca petnajsti dan v zvezkih, obsežnih po dve poli navadne osmerke. Slo venski Pravnik66 stane: Za vse leto .... 4 gld. „ pol leta .... 2 n Naročnina naj se pošilja uredništvu Slovenskega Pravnika" v Ljubijani, v FraučiškaiiMkili ulicah s«. 16. Pod tem naslovom naj se pošiljajo tudi spisi. V Ljubljani, dnč 2'.i. decembra 1882. U i> rut v m i iS t v o 808-2) »Slovenskega Pravnika". Vslol močnih viharjev je pomuheljski lov r(Jz jeter teh rib se prideluje ribjo olje) letos LotOtoem in (Juhonecm kaj malo prida prinesel in to malo ribjega olja, ki je bilo poČetkom sezije dobro, Be je pozne j.' le prav počasi pridobivalo; sbog tega je cena ribjemu olju veliko bolj j»o-skočila, kakor se je v začetku balo in vsled tega je ponarejanje obilnejše, kot lansko loto. Pri nakupu je treba torej sedaj jako pazljivim biti; posebno najboljše vrste ribje olje je mnogokrat pomešano z drugimi oljarni. Slučajno posrečilo se je tukajšnjemu lekarnarju G-. Piccolli-ju, da jo koj s početka sezije naravnost iz severnih krajev dobil lepo zalogo tega elja ter je sedaj v prijetnem položaji, da zmnore (dokler je Pe kaj blagaJ pro dajati naravno pomuhljevo olje in sicer tako dobro, kaker-šno se ne dobi pri iabrikantih in veletržeih, ki svoje olje gotovo dražje prodajajo, kakor rečeni lekarnar Piccoli. — Skleniee s V4 kilo po Ou kr.; 5 sklenic 2 gold. 50 kr. 5 1 kilo 2 gld. (753—5) Poslano. (54-48) GLAVNO SKLADISTE najčistije lužne K1SELINE poznate kas najbolje okrepljujuce pice, I kas Izkuian liek proti trajnom kašlju plučevine I ieladoa bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru, u" 'pSKSS? " (PASTI LLEN) Hinke Mattonija K .111.: vi v.111 u Ceskoj). n»l*xi *e kod Na etiketo in x»niali9 kakor kaže podoba. ¡Jíf treba osiro i»a>.iti. MATTONI's GIESSHÜBLER Na prodaj Planetni* /,:t s,uvne> ležeč ob cesti pri parnem mlinu, I I UoLUl blizu nove cerkve Jezusovega Srca in nove vojašnice, meri 1000 štirjaških sožnjev ter se da r;iztleliti za tri stavbe. PflCPCtun ,ut obstoječe s hiše, hrama, hleva, rUooo IVU, dveh sup in poda; tik hiše sadni vrt, po-leg njegu njive in senožeti. Vse vkup ineri od 12 do 15 oralov ter se prostovoljno takoj predaje. Na ljubljanskem močvirji, pri Kožuhu, je več kosov s proste roke na prodaj. O vsem tem zve so nataujčneje pismeno ali ustno v Kr« Vi i Dolini It. O. (800—2) »Notranjska posojilnica" y Postojini, registrovana z omejenim poroštvom z odlokom si. deželne sodnije od 9. dec. 1882 št. 8375, naznanja p. n. občinstvu, da prične svoje delovanje s 1. ju-nufnrjem Issrt. Uradni dan bode vsako soboto in ako pade na ta dan praznik, vsak ponedeljek. Prvi uradni dan bode v ponedeljek 8. januvarja 1883. Posojilnica sprejema uloge po 4*/a°/o ter daje posojila na osobni kredit po 8in na hipoteke po 6°/u. Postojina, dnč 28. decembra 1882. Ignacij Doxat 1. r., ravnatelj. Josip Lavrenčič I. r., Peter Kraigher 1. r., deuai nič:i.. kontrolor. Alojzij Kraigher 1. r., Dr. Ivan Pitamic I. r., namestnika. (809) Poročilo z;sLT7-circ"vsiliiegrst zavoda „3 A J% U S" na Dunaji. Dobiček za leto 18811. je pri oddelku za življenje nastavljen z 21 odstotki letnega upla-čila. Tega so deležni oni družabniki, kateri so pristopili pred 1. januvarjem 1881 I., in ka terih police so z dnem 31. decembra 1882. 5o v veljavi. V zadnjih 15 letih so so uplačila (premije) s tem dobičkom zmanjšale za 18 do 22 odstotkov. Načrte in izvrši ju podaje generalni agent B. Zegner, v Ljubljani, tiosporiske ulice št. 14, Knežji dvor II. nadstropje. (812) EPILEPSIJO fbožjast) ozdravi indijski zeliftki aok, ki se kot posebnost, da kot jedino sredstvo z najboljšim vspehom rabi zoper božjast. ,218—44) Božjastni so hitro in srečno ozdravi, ako štirikrat ali petkrat na dan tega soka po 15 kapljic na sladkorji zavžije. Celo najstarejša in najzlobnejša bolezen se ublaži in naposled popolnem odpravi. Dobiva se flncou po 2<> kr. v skoraj vseh lekarnah Avstro-Ogerske, a v l.jubljitiii ima ta sok lekarnar g. Julij |»1. Trnkoezy, v Jieiuu pa prirejuvatelj Kudoli' Stabl, emer. lekarnar. S pošto se menj kot 2 flacona ne pošilja. Priznano izvrstne, na tržašlej razstavi s srebrno svetinjo odlikovane voščene sveče iz garantirano pravega, nepokvarjenega čebelnega voska, ponudijo P. &. R. SEEMANN v Ljubljani. (G3ti Vž) NAJBOLJŠI LE HQÜBL0I Franoosk fabrikat. PltEI) PONAREJANJEM SE SVARIM! Pravi je ta papir za cigarete samo tedaj, če ima vsak list znamko LE HOUBLON in vsak karton nosi varstveno znamko in signature CAWLüY lid. L-jifJrtV, al eiuiijo Fabrikanlen, PARIS souls Ftbríoentt brevetes dos Marques : Couleur Mais j Blano ou Mala °»aJltd Sliperle^ j ^.lrniMdeehif»»,rt* Pri i i — K.-iiji in založn i le it v IN o ve 111 Mestu, je izšel: Koledar in dnevnik za leto 1883, posebno krasno in trdo renn, po poŠti svinčnikom, kr.; cena 7() kr., potem Žepni koledar za leto 1883, v miniatur-obliki z zlatim obrezkom, cena 20 kr.. po pošti *S kr. Dalje elegantno izved6na slovenska Viseča pratika za leto 1883, cena 30 kr., po pošti 3f> kr. V isto ceno se dobiva tudi nemški „Wa.ii dkalender". Imenovani koledarji dobivajo sc pri založniku in v vseh knjigarnah na Slovenskem. (787 — .'}] V novic bistveno znižane cene! izvrstne kakovosti po pravi cngros-ceni, iz znane razpošiljalne trgovine lt< bert I4ap-li<>rr. Ilaiulmr»;. v vrečicah po 43/« kilo prave vsebine (ne brutto 5 kil za netto-težo) z všteto poštarino in Batno-taiijom po poštnem povzetji: Avst. vr. Rio, močen..........gld. 3 25 Domingo, okusen.......„ 8.60 Santos, jako močen, lep.....„ 3.75 Java, Bvftlozelen, droben, močen . . „ 4.10 Cu/ba, temnozelen, jako droben, močen ,, 4.45 Java II., zlatornmen, jako droben, oiule- den............„ 4.20 Java L, zlatornmen, jako fin ... . „ 4(»0 Perl-Mocca, lin, zdaten.....,,4.75 Ceylon, moarozelen, plemenit ... „ 6.80 Ceylon, Perl-, izredno fin .... „ 5.40 Menado, jako fin ga okusa .... „ 5.86 Mocca, pravi arab., lepodišeč ... „ (J.45 Priporoča se zmes: Ceylon, Perl z Javo I. — V no eiharne \rste kave so prereletane in izbrane, tedaj prosto prahu in črnih zrn. — 0 rednosti mojih pošiljatev dobivam sleherni dan najpohvahiejša (732—6) priznanja. Neposredni kup — največja varčnost! P. ii. 1'dano podpisani dozvoljujem si naznanjati, da 8em v Ljubljani otvoril knjigoveznico (na Kongresnem trgu št. 14, nasproti nunskej cerkvi) ter sprejemam vsakerfna aniigovezniška in galanterijska del* v malih in večjih naročilih Posebno se nsojam priporočiti Bestitej p. n. dtibovščini, g^. učiteljem, Čitalnicam in drugim narodnim društvom. Naročila sprejemam tudi po pošti ter je naglo izvršujem. Prepričan lem, da bodo p. n. občinstvo zadovoljno z mojim delom, ker se;n v svojej obrtniji popolnem,izkušen, deluj .<'• \ ee let po večjih delalnicab v. Nem-iji, Švici, na Francoskem In Laškem. Z odličnim spoštovanjem Franjo Dežman, (801- knjigovez. Zdravilstveno parfumerijsko blago. Anatherinova ustna voda a tU) kr., Zobni prašek i 40 kr. priznana kot najboljša sredstva za čistenje ust — Pudra za dame, bela in rolna, tsdetan iz najfinejšo rižne moke, prav neškodljiva za kožo, v zavitkih a 1») kr. in v škatljieah a 10 kr. Eaprit de Essboutraot, Heliotrope. Beseda, Violetto n p trt ime vanje perila robcev itd., v elegantnih miniatur tl.ico-nih s kovinskim zaporom a 40 kr. za komad. Gly-Carin-Cremo, posebno vspešna pri ra/.pokanili ustnah in praskali po roki, l Bacon 30 kr. Zadilni papir, NŽgan v sobi razširja prijeten iluh, 1 zavitek 10 kr. Toaletno medono-gltcerinsko milo od Šarita, 1 kos 80 kr. Mandoljnovi otrobi, rabljeni mesto mila, store ko/.o nežno, tiuo in mehko, 1 zavitek 10 kr. — vse to pro- i t;*. * r» tO) daje In razpošilja Gr. PlCCOlI, lekarnar ..pri angelji'" v Ljubljani na intjlklj cesti. Ui ¿/8$ Izdelki, kateri niiiiiHJo te posta\ no deponirane viti-Ntvoiic /n oiiKc naj se kot poimrvJtMii koj vrnejo. Cvet zoper trganje, po dr. Malici, je odločno nnjttoljSo zilravilo lOMf jnuitin tor I *VntaMMaU*% trt/najr )>o mltli, liolrritt* v I. n , t< r iirclh, otvldluu, atrftle wlr in kite itil., mnlo (osa r«< N rabi, pa mine popoIOeU tr-ptanjo, luUf itoka / u ie Obilno /tliv.tl. Z:ilitif. 1 'opp-O VII Anatherin ustna voda in Popp-oi vegeUbilni tobni prašek ■0 najbolj priljubi jena in najboljša čistila za zobe, da N ustje in ZODOVJe ohrani čisto in zdravo. Gospodu ilr. .1. ii. 1'opp-u. c. kr. dvornemu zobozdravniku na iMiniji. I, ito^ncrgassc št. 2, Prosim Vas n4judno. da pošljete s poštnim j»o- VZetjem koj pO prihodujej posti na mojo adreso 1 sklenico Vaše lekovite anatheHn uttm vodi in pa 1 škateijito Vašega izvrstnega rr » »1. . «■ . oW♦ »W. > W. . W« . C^s. kruli, i /.kij. priv. Konfekcija J. I SMEM v Ljubljani, Kongresni trg, krojaški izdelki za civil in vojaštvo, odlikovan za svoje izdelke na trzaškej razstavi z zlatu svetinjo- priporoča svojo veliko zalogo najmodernejšega douiučegu in iiioatraiiaUegn motluegu blumi. Vsa v njegOVO Btroko spadajoča tlela, moNlt» ali žeuHka, izgotovč se umetno dovršeno po najnižjih cenah Posebno so priporoča prečastitej duhovščini za izdelovanje tularjcv, ««ol-iii NiiUrnj (paldo), kateri hojo ne ovirajo, in izvrši v«o lepo, dobro in prav ceno. Z odličnim spoštovanjem (766_3) T- "T^7\ Strecl^er. restitucijsk fluid za konje Frana Iv. Kwizde v Korneuburgu, c. kr. dvornega založnika in okrožnega lekarnarja. Taisti je za vse avstrijsko-ogrske in italijansko dežele izključkljlvo privilegiran in se je v konjušnicah NJ Veličanstev kraljioe angleike, kralja pruskega, cesarja nemškega, kralja švedskega in v konjušnicah mnogih visooih oseb z izrednim vspehom rabil, ter rabi vsled večletnega izkustva v okrepilo pred in po večjih naporih, kakor tudi v podporo pri lečenji vnanjih poškodb, putike, trganja, i/.vinkov, utrilelili kit in mušic itd. — 1 skleni, a 1 gld. 4») kr. Gospodu Franu Iv. K w i zdi, c. kr. »h ornemu založniku in okrožnemu lekarnarju v Korneiiburgu. S tem spričujem, da sem Vaš c. k^\ priv. restitucijsk tluid za konje h imiiv «lol»riiii iiNpi>lioiu rabil, pom*hiio po lovu uli trpežni ravno tako tudi pri otrpneujl v plateh. JTbha Blavnhlel, Dunaj. nadkonjušničar Nj. sviti .sti kneza Seh\var/.enberga. Gospodu Franu Iv. Kvvizdi, c. kr. dvornemu založniku in okrožnemu lekarnarju v Koniiulniigu. Prav z veseljem Vam javim, da sem Naš Ur. priv. reMtlluelJNk lluitl pri konjih gospoda grofa laiiii-koroiiskj - tu v Boadola pri otrpnenji, zvinkib, posebno pa za OJaČenje mišic in žil po lovu aii OStrej ježi vedno z zadovoljnim uspehom uporabljal, s spoStovanjem lVHIl Iv« II« i , kioijuštr.čar Nj. svetlosti gospe kneginje IIolifiilolie. Srebro (Mies) na Coskem, v dan P.». marca 1881. Izvirno pravi se dobiva: (015) V Ljubljani: W. Mayr, bkar; J, Svoboda, lekar; II. h. \Vencel. V Loki: Karol Fabiani, lekar. \r('elji: A. Marek, lekar; .1. Kupferschmied, lekar; Karol Krisper; Fran Janeseh, \ Krškem: F. IJtdunsehes, lekar. V Kranj i: Karol Šavnik, lekar; Karol Puppo. V Tržiči: Otto Maly, lekar. V VVietingu: W. Konig. Kazen teh so zaloge v vseh mestih in trgih v kronovinah, katete se časih po listih oznanjajo. Jedino pravo, če je skleničen vrat ovit z radeoim papirnim pasom, kateri nosi naslednji tacsimile in mojo marko. Kdor mi ponarejalca moje zavarovane znamke, tako skaže, da ga morem tožiti, dobi «lo ROO ^lvp«'l. štapski nadzdravuik. Ivan Hoffovo sladuo ozdravljajočo pivo (Molzextract-(rosundlioits-bier) jo izvrsten diatotlčen lek za rekonvalescente iz toških boloznij, tudi za na prsih buluo, ker na vzbuja živcev; isto tako se prav posebno priporoča za bolezni v želodcu in na hUmorrhoidah. Manj ko za 2 gld. se ne razpošilja. 4«lit>n«- zaloge: V Ljubljani: Peter Ijrsenik, speč. trg.; v lloki: Nik. 1'avačič, drog.; v Gorici: O. Ohristofolctti; v Mariboru: F. I*. Holasek, na glavnem trgu; v Ptuj i: J. Kusitnir, V. Sollinschegg; v Celji: J. Kupforsclimidt, lekarnar. w TRZA t 1000 dobitkov J # v vrednosti • ♦ gld. 213.550. J ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ taviea LOT Loz kr. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ t lOOO dobitkov J fv vrednosti # gld. 213.550. ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ 1 glavni dobitek: v gotovem 50.000 gld. ali 8800 cekinov. 2. glavni dobitek:: v gotovem 20.000 gld. ali 3500 cekinov. 3. glavni dobitek v gotovem 10.000 gld. ali 1750 cekinov. 4. glavni aotitek: ovratnik in uhani z briljanti, vrednost 10.000 gld. Štirje dobitki: Kinč cd zlata z briljanti in biseri v vrednosti po 5000 gld. Pet dobitkov: Različne stvari za kinč v vrednosti po 3000 gld. 987 dobitkov v vrednosti po 1000, 500, 300, 200, 100, 50 in 25 goldinarjev. (Srečkanje 5. januvarja 1883. Oena* jednemu ložu SO lo% Naročila a pridjanimi 15 kr. za poštnino naj se pošiljajo na (783—7) loterijski oddelek tržaške razstave r/ES*. ]W Kdor hoče ložo razprodajati, obrne naj se takoj na predstoječo adreso. Loži dobivajo se v Ij.julHJaiil pri slavnej kraiiiMko.i c«Uoiiiptn<>) banki, pri •I. C. Idici inaii..... Ktlv. Iflaliru in tfan. Ev. Bučarjovlil naslednikih. 58krat odlikovano. Ustanovljeno leta 1847. Ivana Hoffa zdravstveno pivo iz sladnega izlečka proti oslabljenju, siromaštvu na krvi, kakor tudi najboljšo sredstvo rekonvales- centoni od-vsako bolezni. Ivana Hoffa koncentrirani sladni izleček za na prvih in plučih bolne, za zastareli kašelj in neduho. Ivana Hoffa bonboni iz sladnega izlečka za prsa proti kašlju, hripavosti, zaslinjenosti vedno z najboljšim vspehom rabljeni. Ivana Hoffa čokolada iz sladnega izlečka. Najboljši in najslajši zajutrek, krepča želodec, pospešuje prebavljenje, nenadomestljiva posebno za one, katorim jo kava zabranjena kot preveč vznemirjajoča. Tisoč priznanj iz vseli delov sveta je najboljši dokaz zdravstvene vrednosti Ivan llofiovih sladnih uret aratov. Najnovejše zahvalnice. Ivanu Hoffu, izumitelju po vsem svetu razširjenih preparatov iz sladnega izlečka, dvornemu založniku skoro vseh suverenov, Dunaj, I., Graben, Braunerstrasse št. 8. Tovarna: Grabenhof št. 2. Blairorodni gospod! S hvaležnostjo Vam javljam, da so Vase zdravstveno pivo iz sladnega izlečka Ivana Hoffa ter Vaši lloffovi sladni bonboni za prsa pri inojej bolezni izvrstno pomagali. Sedaj lahko glasneje govorim, kašelj in bolečina v prsih mi poneha je ter se nadejam, da hod«-m mogel sko'o Vam na čast zaklicali: „Živio plemeniti gospod Ivan lloffl11 Prosim Vss da mi zopet pošljete 18 sklenic piva in jeden zavitek sladnib bonbonov. Znamcnujem se odličnim spoštovanjem Trnovae (na Hrvatskem), 8. avgusta 1882. Mihael i.o» rm'. učitelj. Vaše blagorodje! Prosiui Vas, pošljite mi zopet po poštnem povzetji 28 sklenic Vašega izvrstnega Iv. Hollevoga zdravstvenega piva iz sladnega izlečka in 5 zavitkov Ivan HofTovih Hladnih bonbonov zh prsa v modrem papirji. Ob enem Vam poročam, da sem rsled pl učnega vnetja in jed no leto trajajočega bljuvanja krvi uže pet let bolehat na hripavosti in bodenji v dušniku; odkar pa rabini sladno pivo, se uže veliko boljo počutim t r upam, da bodeni po daljšem uporabljenji popolnem ozdravil; sicer pa, če le moje zdravje vsaj tako ostane, kakor jo sedaj, sem popolnem zadovoljen z zdravstvenim vspehom Vašega Iv. HofTovega piva iz sladnega izlečka. Z najodličricjšim spoštovanjem Vam vedno udani Eduard Kol imun. zemljemerski nadzornik. Maribor, 27. novembra 1882. Sladno pivo in sladna čokolada me je naglo in popolnem ozdravila od bron-chialnega katara. $ladni bonboni jako dobro delujejo. Jaz nadaljujem sedaj ta lek, da se ohranim uplivu slabega vremena; zatorej prosim, da mi pošljete it) 28 sklenic zdra\stvenega piva iz sladnega izlečka, 5 zavitkov sladnih bonbonov in 2 zavitka sladne čokolade. Podpišem so Vam hvaležna in udana Marija lmroniea -*t> le v'motlmn zuvilku. l/dat"" m odgovorni urednik Makao Armič. Lastnina in tisk nNarodno tiskarne". 5144 Priloga ..Slovenskemu Narodu" dne 30. decembra 1882. Shod „Slovenskega društvu" v Celji. Celje 27. decembra. „S1ovensko društvo" v Mariboru je sklicalo na dan sv. Štefana svoj II. občni zbor v Celje ter ta shod pravočasno 22. decembra naznanilo mestnemu uradu celjskemu, kot politični oblasti za celjsko mesto. Ker ima društvo po svojih pravilih pravico kjegod na Štajerskem shode svojih društvenikov sklicavati, si nikdo ni mogel misliti, da se bodo temu shodu ovire delale. Naš g. župan dr, Neckerman pa je bil druzega mnenja in je hotel kar m^ni nič tebi nič zborovanje zabraniti. Z odlokom od '23. decembra je naznanil predsedniku g. dr. Radeju v Mariboru, da društvo v Celji ne sme zborovati, ker bi se po njem kalil narodni mir in bi nastali neredi. Tega odloka pa g. dr Radej v Mariboru do 20. decembra v jutro, ko se je odpeljal k celjskemu shodu, ni v roke dobil. Ležal je od 23. do 2(>. v Mariboru, menda pri mestnem uradu, ne da bi se bil stranki dostavil. Ko se tedaj gg. iz Maribora: dr. Radej, dr. Glančnik, dr. Gregorec in Simon v Celje pripeljejo, si še mislili niso, da je shod prepovedan. Ker se je pa po Celji o tem govorilo, gre g. dr. Radej precej k mestnemu uradu in tam poizvé na svoje začudenje, da g. župan Neckerman shoda ne dovoljuje. Vsled tega se odbor »Slovenskega društva" telegrafično pritoži pri g. c. kr. namestniku v Gradci ter prosi dovoljenja za shod. In res, dve uri pozneje dojde tclegratični odgovor, da sme društvo o določeni uri zborovati. V tem času so možje iz raznih krajev dohajali, nekateri so spet odšli, ko so slišali, da je shod prepovedan, a mnogo jih je ostalo v čitalnični dvorani in čakalo na odgovor iz Gradca. Ko pride telegram, da se sme zborovati, bil je z živahnimi živioklici pozdravljen. Kmalu potem pride c. kr. okrajni komisar kakor vladni"zastopnik in zborovanje se prične. Poprej pa so se vsi navzočni upisali v „Slovensko društvo", kateremu se je danes število društvenikov znatno pomnožilo. Podpredsednik „Slovenskega društva" g. dr. Glančnik iz Maribora pozdravi došle, predstavi vladnega komisarja in otvori zborovanje. dr. Vošnjak, navdušeno pozdravljen, nastopi in v obširnem govoru razloži delovanje državnega zbora. Pred vsem slika DOgubonosno delovanje nemških liberalcev, dokler so oni imeli večino v zboru. Glavni stebri države, kmetje in obrtniki so propadali, ker so vsled liberalnih postav postajali sužnji velicega kapitala. Ko je 1. 1879. sedanja večina nastopila, našla je državno gospodarstvo v najžalost-nejih razmerah, ljudstvo v najlmji stiski, pa povsod Ograje v prid nemških liberalcev narejenih postav, da skoraj ni bilo upati, da se bo dalo kreniti na boljšo pot. Liberalci so si z umetnim volilnim redom mislili za vselej ohraniti večino, zato se je naša stranka precej lotila poprave volilnega reda iu jo tudi dosegla. Pri tem je pokazala, da jej je mar za razširjenje volilne pravice in da želi kolikor mogoče vsacega davkoplačevalca pritegniti k volitvam. Odslej sme vsak, kdor plačuje 5 gld. davka, voliti v državni zbor. Trebalo bi še nekaterih sprememb, zlasti da dobodo kmetje z ozirom na njihovo število primerno zastopstvo, pa temu se zopet liberalci upirajo in vsaki sklep lehko zaprečijo, ker se spremembe volilnega reda smejo skleniti le z dvema tretjinama vseh poslancev. Dalje se je pečal državni zbor z urejen jem gruntu eg a in hišnega davka. Liberalci so si izmislili 1. 1809, da se mora gruntni davek na novo urejati ter so računali, da bode potem gruntni davek se dal od 3f> milijonov na 42 povišati. K sreči je dobila naša večina konečno delo v roke in preprečila kmetom sovražne nakane liberalcev. Celi znesek gruntnega davka je sedaj celo nižji od prejšnjega, in le v nekaterih deželah se je gruntni davek povišal, najbolj za (Jališko, za spodnjo in zgornjo Avstrijo in jeden del Štajerskega. A tu so cenilni možje zakrivili s svojimi neopravičenimi cenitvami, da bo sedaj treba več davka plačevati. Na Kranjskem, kjer so narodni možje cenili, se je gruntni davek za tretjino znižal in to je na veliko korist bilo tudi za tiste okraje Štajerske, ki meje ob Kranjskej. Pri hišnem davku se je doseglo, da manjši kmetski posestniki, ki imajo le po dve sobi v hiši, sedaj menj plačujejo. Ker se direktni davek za vsem ni povišal, moral je državni zbor privoliti, da se upelje višja carina ali col ne samo za umetne in fabriške izdelke, kar je na korist obrtnikom; na žito, živino, sadje, vino, kar je na korist kmetom; ampak tudi na kavo in petrolej, pa pri tem le v toliko, da se pri ceni, kakor se dozdaj kaže, ne pozna veliko. Silno teži vse države občna vojniška dolžnost, a dokler stoje sosedje oboroženi, se Avstrija sama ne sme razorožiti. Vendar se je kmetom bram-bovška postava v toliko olajšala, da odslej kmetskim posestnikom, ako se pet osob na njihovem posestvu redi, ni treba stopiti v aktivno vojsko, ampak le v reservo; tudi za bogoslovce in učitelje so se sklenile precejšnje olajšave brambovske dolžnosti. Jedna najimenitnejših postav je o b r t n i j s k a, katero je baš kar dodelal državni zbor, dasi so liberalci se močno protivili in le nekateri od njih iz strahu pred svojimi volilci konečno zanjo glasovali. Če prav je ta postava posebno za obrtnike koristna, ker se po njej omeji dozdanja obrtnijska svoboda in zahteva od vsacega, kdor hoče pričeti kako obrt-nijo, dokaz, da se je te obrtnije dejansko izučil, bode dobro uplivala tudi na kmetijstvo, kajti obrtniki in kmetje so drug na druzega navezani, in če se prvim dobro godi, tudi kmetje svoje pridelke lože in bolje v denar spravijo. G. govornik se potem obrne do delovanja državnega zbora v prid kmetskih gospodarjev. Za kmetijstvo so prišli silno slabi časi, konkurenca iz Amerike in Rusije spravlja žito in živino ob vso ceno; slabe letine so zakopali kmeta v dolgove in kamor se pogleda: povsod propad in eksekutivne dražbe kmetskih posestev. Liberalci so k temu propadu še pridno pomagali. Odpravili so kazni za oderuhe, dovolili prosto ženitovanje vsacemu beraču, državne meje so odprli tujemu blagu, uvedli posilno legalizovanje, ki kmeta veliko stane, nakladali ljudstvu osemletno šolsko dolžnost, ga silili k stavbi nepotrebno velicih, silno dragih šolskih poslopij, dovolili hranilnicam, da so si kopičile neizmerne reservne zaklade, od kmetskega dolžnika pa zahtevale zmirom jednako visoke obresti, ovirali so razvoj kmetskih posojilnic z nakladanjem visocega davka, skrbeli za to, da se hudodelnikom, tatovom in roparjem dosti dobro godi v kaznilnicah, in sploh kakor nalašč delali na propad kmetskega ljudstva. Sedanja konservativno-narodna večina državnega zbora je že poprej, dokler je bila še v manjšini, od leta 1873. sem vedno opozarjala vlado na propad kmetijstva. Zato je prvo njeno delo, ko je pri-la do večine, bilo, da je od vlade zahtevala, naj precej potrebno ukrene, da se kmetsko ljudstvo reši popolnega propada in se mu spet pomaga na noge. Kolikor se je v kratkem času treh let dalo storiti, se je zgodilo. Naložila se je carina ali col na kmetske pridelke vnanjih dežel, da se naši domači pridelki lože proda vaj o; sklenila seje postava zoper oderuhe, znižal seje davek za posojilnice in vsled tega omogočila vesela prikazen, da so se na mnogih krajih napravili taki denarni zavodi, ki pomagajo kmetom v denarnih stiskah. Ukazalo se je hranilnicam, da naj od svojih reservnih zakladov dajejo kmetskim posojilnicam brezobrestna posojila, česar pa dozdaj hranilnice še nečejo storiti. Olajšalo se je posilno legalizovanje, pa bi se bilo še bolj, ko ne bi nasprotovali nemški liberalci gospodske zbornice. Kmalu pride v pretres postava o dednem nasledstvu na kmetih, da se bode mogoče storilo kmetskemu nasledniku naprej gospodariti, ne da bi dobil vsled prevelicih izplačil za druge dedove nad glavo zadolženo posestvo. V delu je sprememba šolske postave z ozirom na želje in potrebe kmetskega ljudstva. Tedaj se je nekaj že doseglo v prid kmetskemu ljudstvu, še več pa se bode v teku kratkih let. G. govornik preide potem na narodno vprašanje in razvija v krepkih besedah, daje sveta dolžnost vsacega naroda, braniti ohraniti in razvijati svojo narodnost. Ako hočejo Slovenci kaj veljati in se popeti do boljšega materijalnega stanja, morajo svetu pokazati, da marajo sami za sebe in da hočejo biti jednakopravni državljani, ne pa sužnji katere koli tuje narodnosti. Občna krščanska omika ljudstva je le mogoča na podlagi maternega jezika in verske (konfesijonalne) šole, zato je vsaka jezikova mešanica v ljudskih šolah ne samo nepotrebna, ampak škodljiva; brezverske šole so pa rak na ljudskem življi. Pri vseh narodih se razni jeziki še le v srednjih šolah uče, in tukaj imajo slovenski učenci dovolj prilike navaditi se druzih jezikov in v prvi vrsti nemškega, vendar mora biti učni jezik tudi v srednjih šolah slovenski, da se iz naroda samega izreja prava narodna inteligen-cija, ki bode vodila svoj ljubljeni narod k boljši bodočnosti. Če nam Nemci povsod svoj jezik usiljnjejo, storijo to iz zgolj samopašnosti, da bi potem lehko Nemci povsod službe dobivali mej Slovenci, ne da bi znali slovenski, domačini naši pa bi si morali svoj kruh iskati po daljnem svetu. Tisti Slovenec, ki podpis u j e prošnje proti svojemu mater-nemu jeziku in za nem šči no, podaje s voj i m otrokom kamen namesto kruha in je po- 1 ( doben grobokopu, ki koplje jamo za svojega lastnega sina. Narodi pridejo do moči in veljave le, če sami sebe spoštujejo. Ko bi Italijani ali Nemci ne marali za svojo narodnost, bili bi še dandanes razcepleni v male deželice; združila v močne države jih je le narodna zavest. Kdor tedaj Slovencem svetuje, da se morajo čem preje tem bolje iznebiti svoje narodnosti, je zakleti sovražnik slovenskega naroda in hoče na-rejati iz svobodnih državljanov sluge druzih narodov. Ti volkovi v ovčji obleki dobro vedi), zakaj hočejo Slovencem vzeti njihovo narodnost. Da bi se potem odstranila poslednja ovira, ki brani Nemcem do Adrije ter se sezidal nemški most od Berolina do Trsta. Z zvijačo in hinavščino skušajo motiti naše slovensko ljudstvo tisti časnikarski pisači, ki se sedaj hli-nijo za „km ets ke prij atle", ki so pa z dušo in telesom udani oni nemško-liberalni stranki, katera je skozi dvajset let svojega vladanja delala na pogubo in propad kmetskega ljudstva in katera še sedaj povsod zapreke stavi konservativno-narodni večini državnega zbora, kedar hoče kmetom na korist kaj ukreniti. Kje pa so bili tačas ti kmetski prijatelji, ko se nikdo ni brigal za slovenskega kmeta, kakor k večjemu duhovniki, ki so zanjga pisali knjige v njem razumljivem jeziku in ga poučevali, da ni taval popolnem v temi in nevednosti? Kdo je ustanovil družbo sv. Mohora, kdo ljudstvu podajal knjige in časopise, kdo ga je vabil v Čitalnice in bralna društva, kdo je z velicim trudom v svet poslal „Slov. Gospodarja" in, ko so kmetje vsled liberalnega gospodarstva prišli v najhujše denarne stiske in oderuhom v roke, kdo je napravil posojilnice in rešil pogina že marsikaterega kmetskega gospodarja? In še dandanes: kje so pa tisti kmetski prijatelji, kedar se napravijo za kmete koristne društva, sadje-rejsko, hmeljarsko itd., kedar se odprejo nove posojilnice, kedar se razpošilja na sto tisoče poučljivih in pobožnih knjig mej slovensko kmetsko ljudstvo? V kacem zakotnem lističi psovati in obrekovati narodne može in duhovnike je lehko, dasi malo pošteno, a težje je, dasi koristneje in pošteneje, skozi leta in leta ljudstvo poučevati, vzbujati ga in opozarjati na njegove pravice ter, kolikor se da, mu dejansko pomagati. In besede narodnih mož pri slovenskem narodu niso padle na nerodovitna tla. Narodna zavest se pa hvala Bogu čem dalje tem krepkeje razvija, in več kot 500 prošenj slovenskih občin je došlo državnemu zboru za popolno r a v n o-pravnost slovenskega jezika v šolah in uradih. Državni zbor je že 1. 1S80. naložil vladi, naj za Slovence uvede slovenski učni jezik na gimnazijah v slovenskih pokrajinah in na učiteljiščih v Ljubljani in Maribora. Na Kranjskem je vlada se po tem sklepu ravnala in tam so letos za Slovence že tri slovenske gimnazije: v Ljubljani, v Kranji in Tuidolfovem. Na Štajerskem se dozdaj še nič ni spremenilo, pa se hude moralo kaj storiti in v to bode gotovo silila večina državnega zbora, ki je Slovencem prijazna. Tudi sodni jam se je ukazalo, da morajo s slovenskimi strankami slovenski uradovati. Ako tejia ne store. greSe* proti vladnim ukazom, proti državnim temeljnim postavam in celo proti volji našega presvitlega cesarja, (grofnoviti slava- in živioklici cesarju se razlegajo po dvorani), kateri vse svoje narode z jednako ljubeznijo ljubi in vsem Želi biti jednako pravičen. Jutri preteče šest sto let, odkar so Slovenci združeni z Avstrijo pod žezlom presvitle naše cesarske rodo-vine. Slovenci bodo ta dan s tem večjo radostjo praznovali, ker se bodo spominjali mnozih dobrot, ki so jih uživali in zlasti ker vodo, da presvitli cesar, slavnih pradedov preslavni sin, spoštuje njihovo narodnost in z očetovsko ljubeznijo skrbi za svoje Slovence. (Živio naš presvitli cesar! Živela cesarska rodbina! Živio cesarjevič!) Slovenski narod je skozi šest sto let zvesto stal pri Avstriji in pri cesarski hiši, on se nikdar ni spuntal proti svojim vladarjem, pa se tudi ne bode. (Nikdar! Živela Avstrija!) Slovenci smemo tedaj zaupljivo gledati v pri-hodnjost, kajti vlada nam je prijazna, državni zbor nam želi dobro in sam presvitli cesar, prizuavši ne-omahljivo zvcstol'0 svojih Slovencev, kaže nam v vsaki priliki svojo ljubav in milost. Mi sami pa tudi ne smemo rok križem držati, temne pokazati nam je o vsaki priliki, da se zavemo svoje narodnosti, biti nam je složnim, delavnim, zmernim in varčnim. Le tako pripravimo svojim otrokom lepše dneve, I kakor smo jih ini doživeli. — Po končanem govoru g. dr. Vošnjaka, kateremu slede navdušeni živioklici, se kmetski posestnik Isidor Selič iz Pečovja v imenu kmotskih volilcev zahvaljuje g. dr. Vodnjaku za njegov po-učljivi govor in mu izreče popolno zaupanje in zahvalo volivcev za njegovo vstrajno delovanje v prid slovenskih kmetov in Slovencev sploh. (Splošno pritrjenje.) Potem govori g. dr. .losi p Sernec iz Celja o ljudskem šolstvu in dokazuje, kako nenaravno je početje nemškega Sclmlvereina, ki vabi slovenske otroke v cisto nemške šole, da bi iz njih izrejal odpadnike od lastnega naroda, slovenske janičare. G. dr. G r e g o r e c nasvetuje prošnjo do učnega ministerstva, da se naj že v prihodnjem letu napravijo slovenske paralelke na gimnazijah v Celji, Mariboru in Ptuj i, da se na učiteljišči mariborskem vseskozi slovenski poučuje, da se profesorske službe vselej razpišejo, in za gori omenjene zavode zahteva od ravnateljev in profesorjev znanje slovenskega jezika in konečno, da se vii slovenski Staje? nastavi popotni učitelj za kmetijstvo, kije zmožen slovenščine. Prošnja je bila jednoglasno sprejeta. Urbanec iz Ptuja se pritožuje, da m katere sodnije slovenskih ulog nečtjo slovenski reševati. Državni zbor naj bi sklenil jezikovno postavo po načrtu, kakeršnega je bil izdelal g. dr. Tonkli, (Pritrjenje.) Ko so nikdo več ne oglasi k besedi, konča g. dr. Glančnik s trikratnimi /ivioklici na presvitlega cesarja zborovanje. Došli so sledeči telegrami: Od sv. Lenarta v slovenskih Goricah: Vsem zbranim udom „Slovenskega društva" in pred vsem gospodu dr. Vošnjaku kličemo navdušeni slava in gromovito živeli! Živela složnost! Živela zemlja slovenska! Društveniki od Sv. Ane v slovenskih Goricah. Iz Žavca: Srčni pozdrav gospodu poslancu dr. Vodnjaku, kakor tudi zborovanju slovenskega političnega društva za spodnji Štajer. Obžalujemo da mm ni mogoče se udeležiti. Jakob Janič, Janez Hausenbichler, Drag. Žuža, K. Sirca. Iz M oz ir j a : Pri današnji veselici zbrani rodoljubi savin.ske in skalske doline t>e dr. Vošnjaku zahvaljujejo za trudapolno vstrajno delovanje, ter ga zagotovljajo svoje hvaležnosti in udanosti s prošnjo, težnje štajerskih Slovencev še prihodnjič krepko po_d-pirati. Živio dr. Vodnjak in drugovi! Lipold, Goričar, Terjašek, Pirš, Goričnik, Pirtovšek, Skruba, Zolgar, Dolinar, Turnšek, ltakun, Mikuš, Spcnde. 'riakttb iu ziiložila. ,,Xnrodii;i Tinkama" v Ljubljani. (