Leto XIX.
1979
ŽE LE Z AR
JUNIJ
it. 11
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
INVESTICIJSKA DEJAVNOST
Investicijska dejavnost v prvih štirih mesecih tega leta se je odvijala po odobrenih investicijskih programih in v okviru letnega plana investicij.
Dela se nadaljujejo na izgradnji električne obločne peči, žarilhice, čistilne naprave Store I, dopolnilna oprema livarne‘valjev in. obdelo-valnice valjev v zaključni fazi izgradnje so rezervoarji za tekoči naftni in plinsko energetska postaja.
Meseca februarja se je začela montaža opreme gj- domače in uvožene, ki je zaradi nepravočasno dobavljene opreme s strani Metalne v nekaj mesečni zamudi. Po terminskem planu in zagotavljanju vodstva pa bodo montažna dela. končana, tako da bo možno poizkusno obratovanje konec julija t. 1.
Zarilnica prav tako kasni zaradi nepravočasno izvedenih gradbenih del. Montaža same peči se je začela v sredini meseca aprila in še sedaj uspešno nadaljuje kljub temu, da Ingrad še vedno izvaja gradbena dela na celotnem področju žarilnice. Sedaj predvidevamo, da bo žarilna peč začela obratovati v mesecu avgustu.
Montaža dela na el. peči II
Napravo za čiščenje odpadnih vod gradi podjetje NIVO Celje. Ta objekt se financira skoraj v celoti iz prispevka. Po zagotovilih izvajalca gradbenih del bodo gradbena dela končana do konca junija, potem pa naj bi se pričela izvajati montažna dela, ki bodo po izjavah izvajalcev trajala vsaj tri mesece.
Na objektih kot so rezervoarji za tekoči naftni plin in plinska postaja se izvajajo dela na zunanji ureditvi, pridobivanju in soglasij za pričetek obratovanja. Tu so nastopile velike težave z opremo iz uvoza, ki jih ogrožajo eksplozivne zmesi. Za ta objekta si moramo pridobiti mnenje pristojne komisije za preizkušanje naprav v »S« izvedbi (eksplozijsko varna izvedba).
V prvih mesecih tega leta smo pričeli z izvajanjem novega investicijskega programa — Rekonstrukcija valjarne Sv Pristopili smo k izdelavi tehnične dokumentacije in naročanja opreme.
Letni plan investicijskih naložb izven investicijskih programov pa je realiziran v okviru razpoložljivih sredstev in po predloženem prioritetnem programu.
Sklenjene so bile pogodbe oziroma izvršena plačila za vso opremo, za katero smo dobili uvozno dovoljenje v letu 1978. Iz te skupine opreme ni realizirano samo naročilo stroja za rebričenje valjev, ker še nismo dobili dovoljenja SISEOT.
Tretja skupina naložb je predstavljala obveznosti skupnega pomena. Realizacija teh objektov se še ni pričela razen izgradnje rezervoarja pitne vode.
V	četrto skupino smo uvrstili investicije po novih programih kot jeklovlek, livarna modularne litine, vzdrževanje. Iz te skupine šo angažirana sredstva za izdelavo investicijskega programa za livarno no-dulame litine, ostale postavke pa bodo realizirane v naslednjih mesecih.
V V. skupino smo uvrstili prioritetne investicije, od teh sta bili realizirani dve postavki, nabava lokomotive in transporter ostružkov.
Skupno je bilo v prvih štirih mesecih angažiranih 19,406.000 din za nabavo novih osnovnih sredstev. V tem znesku pa nišo vključena lastna finančna. sredstva, ki so potrebna za realizacijo investicijskih programov.
Viri in poraba finančnih sredstev:
Obračunana amortizacija od	1.	1.	1979—30.	IV.	1979	51,680.000	din
Anuitete	26,43.9.000	din
Nabava nove opreme	19,406.000	din
Izločena sredstva	■	5,747.000 din
Investicijsko vzdrževanje	7,106.000	din
Pri izvajanju investicij	se	stalno	srečujemo	s	prekoračitvijo do-
bavnih rokov oziroma izvajanja gradbenih del. Naj večje zamude imamo pri gradbenih delih v žarilnici in na transformatorski postaji. 110/35 kV na Lipi. Zamude znašajo glede na celotni čas izgradnje 4—6 mesecev. Vzrok teh zamud je bila ostra letošnja zima in pomanjkanje gradbenih delavcev. Izvajalci montažnih del in dobavitelji opreme kasni j o 1—2 meseca izjema pa je Strojna tovarna Trbovlje, ki zamuja z dobavo opreme 4 do 7 mescev odvisno od vrste izdelka. Vsi proizvajalci opreme navajajo kot vzrok svojih zamud pomankanje proizvodov črne metalurgije (jekla, odlitki).
Ocena investicijske dejavnosti v mesecih od I—IV je ugodna glede obsega investicij, manj ugodna pa je glede na rok dovršitve posameznih objektov in nastalih stroškov.
Iz navedenih podatkov je razvidno, da smo se v investicijski potrošnji gibali v okviru lastnih razpoložljivih finančnih sredstev.
V	tem Času smo koristili tudi sredstva po odobrenih kreditih LB Celje in IB Slovenskih železarn. Komercialnih kreditov v tem obdobju nismo koristili, ker nam banka ni potrjevala menic.
FRANCE NOSAN, dipl. ing, el.
Novi valji za gumarsko industrijo
Valji za gumarsko industrijo predstavljajo pomemben delež naše proizvodnje valjev, To so valji za nove stroje, ki jih gradijo v Kača-revu in za nadomeščanje izrabljenih valjev v vseh gUmamah.po Jugoslaviji.
Klasični gumarski valji so bili odliti z votlo notranjostjo, skozi katero se je pretakala hladilna tekočina ali para za ogrevanje. Ulivanje takšnega valja s trdo plastjo na trupu, žilavimi čepi in natančno odlitim jedrom je bilo zelo zahtevno in rizično. Slabost te konstrukcije je bil omejena površina za prestop toplote v notranjosti valja in razmeroma debela stena. Območje regulacije je bilo zelo omejeno in počasno.
Razvoj gumarske industrije zahteva nove lastnosti od valjev: možnost prevajanja toplotne energije v večjem obsegu in hitrejše spreminjanje temperature na delovni površini valja. To je izvedljivo z novo konstrukcijo valjev, ki imajo blizu delovne površine sistem hladilnih kanalov. Površina hladilnih kanalov se s tem močno poveča. Takšni valji so se pojavili v novih strojih, ki so bili proizvedeni v Angliji in Nemčiji. Premeri teh valjev so 0 400 do 0 650 mm. Dolžina trupa valja je 1000 do 2200 mm. Valji so uliti dvoslojno, s trdo plastjo
(Nadaljevanje na drugi strani)
Ocena rezultatov poslovanja
OCENA SVETA KONFERENCE OOS ŽELEZARNE ŠTORE O REZULTATIH POSLOVANJA V PRVEM TRIMESEČJU IN PREDLOG UKREPOV
Svet konference OOS Železarne Štore je na svoji 23. seji o-bravnaval rezultate gospodarjenja v prvem trimesečju ter na o-snovi zelo kritične razprave oce-ni, da ekonomska situacija v delovni organizaciji ni ugodna, kljub temu da so rezultati gospo-
darjenja nasproti preteklemu letu boljši. Posebno neugodno je stanje poslovnih sredstev, zato svet meni, da so dolžni v vseh tozdih in delovnih skupnostih nemudoma sprejeti učinkovite u-krepe za izboljšanje takšne situa-. cije, in sicer:
1.	Vse TOZD oziroma obrati morajo opredeliti z ozirom na .tehnologijo in roke dobave minimalne, optimalne in maksimalne zaloge.
2.	Sprejeti je potrebno takšne ukrepe, da bodo zaloge med op-
Novi valji za gumarsko industrijo
(Nadaljevanje s prve strani)
in mehkim, žilavim jedrom. Trup valja je po obodu vzdolžno prevrtan tik pod trdo plastjo. Kanali so povezani medsebojno s centralno vrtino. Valji morajo biti parotesno izdelani za pritisk do 12kp/cmž in temperaturo do 180° C.
Proizvodnja takšnih valjev je zelo zahtevna. Odlitek mor a biti natančno izdelan, da trda plast ne pride v območje vrtin. Najzahtevnejši del obdelave je periferno vrtanje hladilnih kanalov. Posamezne vrtine so globoke do 2500 mm. Za takšno vrtanje so potrebna posebna orodja za opremo za izpiranje pstružkov in hlajenje. V pripravi proizvodnje mehanske obdelave smo že leta 1973 pričeli konstruirati opremo in orodja za globoko vrtanje. Tako smo neodvisno od dragih orodij iz uvoza postopoma osvojili območje vrtanja od premfera 0 300 mm do 0 35 mm. To je bila osnova za izdelavo novih vrst valjev.
S potrošniki naših valjev dobro sodelujemo. Med proizvajalci gume v Jugoslaviji je Sava v Kranju med največjimi. S strokovnjaki iz Save imamo že več let dobre odnose. Zato ni slučaj, da je prišlo .prvo naročilo za izdelavo periferno vrtanega valja prav iz Save. Tu gre za zaupanje in tudi obojestransko tveganje ob eventualnem neuspehu. V Savi so imeli za izdelavo tega valja iz večjih tujih podjetij, vendar so se odločili za našo ponudbo, da bi tako vzpodbudili začetek te zahtevne proizvodnje v domači industriji.
Zaključna faza obdelave — vrtanja kanalov na valju za potrebe gumarske industrije, nov dosežek naših strokovnjakov
Prvi tak valj smo uspešno izdelali letos v začetku maja. Najzahtevnejši del obdelave, to je vrtanje hladilnih - kanalov v skupni dolžini 28 metrov, je bil opravljen brez posebnih zapletov. To je dokaz, da je naša vrtalna oprema že sposobna za redno proizvodnjo. Celotno vrtanje je izvrstno opravil tov. Ivan Vovk na novem vrtalniku v ob-delovalnici valjev, kjer smo tudi napravili fotografski posnetek.
Razvoj proizvodnje valjev, napreduje ob vsestranskih naporih vseh, ki smo udeleženi v tem procesu.
Predvsem pa je pomembno dobro sodelovanje z industrijo, ki te izdelke uporablja. V sodelovanju s Savo v Kranju se odkrivajo nove možnosti za začetek proizvodnje gumarskih strojev. Pri tem bi lahko [sedanjo proizvodnjo valjev obogatili z nadaljnjo stopnjo finalizacije. To je izdelava valjčnih ogrodij z vgrajenimi valji. S tem bi se z našo proizvodnjo valjev, vključili v investicijsko dejavnost pri gradnji novih proizvodnih ureditev v gumarski industriji.
LOGAR
timalnimi in minimalnimi.- Po potrebi tudi stornirati naročila.
3. Preveriti je treba vsa naročila materiala in opreme in jih u-staviti, v kolikor naročeni material ni neobhodno potreben.
KPO in kot nosilci akcije družbenopolitične organizacije.
Svet konference OOS Železarne Štore meni, da morajo delavski sveti* TOZD in delovnih skupnosti še v tem tednu obravnavati
Izliv
4.	Vsa dela, ki jih je možno o-praviti z lastnimi 'kapacitetami (TOZD MO, vzdrževanje, energetika, GKSG), naj se opravijo doma.
5.	Delovna skupnost za finanč-no-računovodske ‘ posle mora iskati ugodnejše rešitve za premostitev neugodne situacije pri pomanjkanju finančnih sredstev.
6.	Nemudoma se mora aktivirati delovanje komisije za posebno finančno službo, ki bo spremljala prilive — tok' denarja po tozdih, odlive, najemanje kreditov in plačila.
7- Delovna .skupnost za komercialne posle naj skuša pri naših kupcih doseči najkrajši -možni rok plačila.
8.	Predlagamo splošno varčevanje v. delovni organizaciji, predvsem pri splošnem potrošnem materialu (pisarniški material, reklama, draga zaščitna sredstva, itd.).
9.	V vseh sredinah je potrebno povečati pripravljenost za delo, prisotnost na delu, odpraviti zamujanje ter nepotrebne odhode.
10.	Na področju investicij je nujno delovanje v smeri aktiviranja že začetih investicij, ki bodo doprinesle k boljšemu ekonomskemu rezultatu. Ostale .investicije dolgoročnega značaja je treba preveriti in z ozirom na situacijo, v kateri se nahajamo, v kolikor je potrebno, tudi odložiti, če je to možno;
11.	V vseh TOZD in delovnih skupnostih naj se izdelajo normativi dela dn časa, .kar je ne-obhodno potrebno za uspešno u-veljavitev dohodkovnih odnosov, svobodne menjave dela in nagrajevanja po delu.
Neposredni odgovorni za izvedbo predlaganih ukrepov so vodje TOZD in delovnih skupnosti,
predložene ukrepe dn analizirati obstoječe sanacijske programe. Predlagamo, da delavski sveti o-menjene ukrepe sprejmejo, po potrebi razširi <•>■ i v	- jih -sre-
dinah opredelijo odgovorne nosilce ter roke izvedbe.
Predlagamo tudi, da se sestane poslovodna konferenca, na kateri naj se 'vodstveni in vodilni kadri dogovorijo za pristop k izvajanju predlaganih ukrepov.
Svet konference OOS Železarne Štore je mnenja, da lahko le s skupno ■ akcijo vseh subjektivnih sil v delovni organizaciji izboljšamo rezultate gospodarjenja ter si s tem zagotovimo boljši o-sebni in družbeni standard.
✓
—	Ali veš, zakaj ne naredijo na naših notranjih »kombi« progah pokritih čakalnic?
—	Ja, si mislim. Verjetno zato ne, ker bi se kmalu našel kdo, ki bi jih preuredil v pisarne!
RAZMIŠLJANJA O ODNOSIH
Priobčujemo sestavek člana disciplinske komisije, ki razmišlja o tem, kako zmanjšati število prestopkov, kot so to neopravičeni izostanki in njih posledice za delovno skupnost, kot tudi posledic prestopnika. Preberimo članek do konca in se vprašajmo, če je tako? In če je, potem skušajmo stanje popraviti, Da je vprašanje neopravičenih izostankov pereče, lahko ugotovimo iz jetne-ga kadrovskega poročila za leto 1978 in za prve štiri mesece letošnjega leta.
V letu 1978 je bilo 2124 neopravičenih izostankov z dela, letos pa žp 915. Želeli bi, da se bralci o-glasite in poveste mnenje o tem članku.
Kot delegat zbora ZD OS večkrat prisostvujem obravnavam disciplinske komisije, v naši delovni organizaciji. Razprave so številne in .nehote se človek zamisli pri vsakem posameznem prestopniku: kdo. je pravi krivic? ■ Največ primerov obravnavamo po prijavi kadrovske evidence" zaradi neopravičenih izostankov. Res so pri tolikšnem številu zaposlenih različni vzroki izostankov, ki jih strokovna služba neprizadevno obravnava. Najvažnejšo vlogo pri tem odločanju, kakšni sp izostanki pa odigrajo »mojstri«, kot jih imenujejo vsi grešniki.
Le redki so primeri, ko delavec stori težjo ali lažjo kršitev na delu, zato je neopravičeno izostajanje z dela neizogiben pojav, ki na eni strani zelo otežuje redno proizvodnjo. Če pa se; ozremo na drugo strah, to je na . stran delavca, bi se morali zamisliti. Kršitelji so-v glavnem mladi ljudje,, nekvalificirani delavci, ki smo jih absorbirali iz oddaljenih krajev. Opaziti je, da so to največ delavci iž Zagorja, ki so dve desetletji preživeli doma na borni zemljici in ko so videli, da je več lačnih ust pri hiši, šo se zaposlili- Ti ljudje niso šli skozi: redno šolanje,- nimajo 5 velikih potreb, saj .jih še niso opazili in spoznali, zato niso delovno vzgojeni in preprosto ne razumejo, da so člen v naši . verigi, brez katerega ni mogoče vzdrževati tehnološke discipline. Tem našim sodelavcem bo potrebno večkrat in potrpežljivo dopovedovati, da so nam vsak dan potrebni, in da se morajo zavedati svoje dolžnosti, ki- jim jo sredina zaupa. I TO spada v področje vzgoje.
Kdo je tisti, ki v tem primeru prevzema vzgojo. na. svoje. rame? Prvi in neposredna .vzgojitelji so delovodje..' Prav tu. se začne disciplinska, obravnava. Skoraj.. vsi primeri brez izjeme; šo take narave, da bi morali najprej obravnavati delovodjo, šele potem de-ldvca. kršilca.;
Iz obravnave se vidi, da se delavec . in delovodja o izostanku ne dogovorita, da še dogovarjati v. posebnem žargonu, da se v večini spornih izostankov delavec ujezi,' ker delovodja sploh ne u-pošteva težav delavca, saj jih ima vsak od nas. Delovodja je odgovoren za proizvodnjo, ki je brez delavca ne bi mogel doseči, vendar bo- z- vzgojno - besedo, ki bi delavca obvestila, da je še kako ppireb.cn na delu, zmanjšal marsikateri izostanek. Največkrat - še delavci izgovarjajo, da so se do-
menili za dopust, kljub temu delovodja ah pozabi, ali se premisli in napravi po svoje, to je, da mu piše neopravičeno; ali še ka-kó drugače se domenijo preko tretje Osebe dn po-tem izpade drugače. To . j e nevzgojno, neodgovorno, povzroča nezadovoljstvo méd delavci in taki odnosi imajo vse prej kot pozitivne uspehe. Kdo torej k vzgoji ali na zatožno klop?
Ko človek tako opazuje delavca pri zasliševanju, véliko sliši in med njegovimi besedami in navedbami razmišlja, kaj od tega je res, kaj bi bilo lahko drugače. Jasno, da je po navedbah obtoženega-vedno kriv delovodja, kar vedno ne drži.
' Marsikateri delavec se zelo prizadevno bráni; to so običajno stari delavci; ki hi hoteli dopovedati, da res niso krivi, ali da je to enkraten pojav, ali izražajo razočaranje zaradi prijavljenošti kot vestni, starejši delavci. Gre celo lahko za bolezen, omahovanje pod težo življenja za stvari; ki niso primerne obravnave, ko na drugi strani družba tolerira stvari z velikimi finančnimi posledicami, ali ko ima dobro plačali! delavec daljšo pot do disciplinske obravnave. Zopet so taki, ki o krivdi niti nočejo razpravljati, saj za njih ne obstaja, rekoč: »Če me ni bilo v službo, saj nisem dobil plačila,« ali pa jim- je vseeno ob kazni »opomin« — »javni opomin«, saj tako nič ne izgubijo.
Delovodja ob svojem urejenem življenjskem nivoju in skrbi za doseganje boljših proizvodnih rezultatov največkrat delavca o-bravnava zgolj kot številko. Delavec, ki sé je ššle vključil v disciplinirani krog neke zaokrožene delovne enote, se mora v bistvu popolnoma spremeniti, to pa je težko kar čez noč. Ljudje imajo-tudi drugé težave v življenji!, saj živijo ponekod že na Visoki stopnji organizirane družbe; drugod sO neurejene stanovanjske soseske, oziroma odročni zaselki, od koder pelje enkrat prevoz in če ga zamudi; tisti dan delavec ne pride na svojo izmeno. Dalje neurejene ' družinsko razmere, kot stari nepreskrbljeni ljudje, nepreskrbljeni otroci, bólni družinski člani-, skrb za dom, ki ga je ravno zapustil v samoti, za živino, saj mora nekje živeti, boljših pogojev mu še zaenkrat ne ponujamo. To so stvari, ki se vsak- dan med nami dogajajo in v takih primerih bi se morali delovodje bolj poglobiti v razmere teh grešnikov. Pri vseh teh primerih u-gota vij amo, da jih delovodje sploh ne obravnavajo. Delovodje bi morali znati oceniti, ali je delavec po naravi- pošten in mu tudi v takih težavah pomagati, predvsem, pa poskušati nrevzgoji-ti. Skoraj v vseh primerih pa prevladuje mišljenje, naj se ga po kratkem postopku reši in naprti družbi na ramena, da ga živi brez dela. Rezultat tega je, da otroci takih staršev ostanejo še bolj ob strani v naši družbi.
Poseben problem predstavljajo delavci-dž: južnih republik, ko še vračajo od doma. Ti ljudje živijo veliko . tež j e' od nas. Mogoče obiščejo svoje družine enkrat vsak mesec, mogoče le dvakrat na leto. Cé Smo jih sprejeli v svojo sre-
dino, jim moramo omogočiti stik z družino. Če se zamislimo, da nam že en dan, ki bi ga ne mogli preživeti doma, predstavlja težave, Kaj pa ti ljudje, ki nikoli nimajo urejenih družinskih razmer, pa so prav tako ljubeči možje in očetje, od njih pa zahtevamo nam ravnega delovnega človeka. Če bi imeli v svojem kraju to, kar imamo mi, bi prav gotovo ostali tam, tako pa iščejo vsakdanji kruh. In ko zamudijo kak dan zaradi, prevoza, bolezni in drugih družinskih težav in je tak dan povezan ponavadi z nadaljevanjem praznikov, ga po naše ni mogbče opravičiti z rednim dopustom. Seveda se ti ljudje za-vedájo svoje teže, da brez njih ne moremo opraviti vsa zaokrožena dela.
To so pojavi časa, ki jih je potrebno bolj življenjsko, človeško reševati v obojestransko zadovoljstvo. Odnosi se s temi disciplinskimi obravnavami zaostrujejo bolj, kot doprmašajo k dobremu rázvojü.
V času od 1. 1. do 31. 3. 1979 je na območju Železarne Štore in v bližnji okolici nastalo 15 požarov, ki so bili v glavnem vsi začetnega značaja. V sedmih primerih so požar pogasili delavci z ročnimi gasilnimi aparati; v ostalih primerih pa so sodelovali poklicni in prostovoljni gasilci železarne. Trije primeri so nastali izven delovne organizacije, to je enkrat pri Osnovni šoli in dvakrat gozdni požar. Skupaj je pri gašenju sodelovalo 18 delavcev, 19 prostovoljnih in 15 poklicnih gasilcev. :Za gašenje je bilo porabljeno 390 kg COa plina in 100 kg gasilnega prahu. Na osnovi dejstva, da so dežurni gasilci našli precej več praznih gasilnih aparatov^ kot jih je bilo uporabljenih pri gašenju zgoraj navedenih požarov, smatramo, da je bilo požarov še več, da pa povzročitelji 10-teh oziroma tisti,' ki šo, gasilni aparat uporabili, tega niso prijavili. Zaradi tega ponovno opozarjamo, da se mora vsaka, uporaba gasilnega aparata ali druga vidna sprememba na aparatu takoj javiti dežurni , gasilski službi, • telefon 333.
Primeri, požarov so naslednji:
3.	2. 1979 je pogorelo ca. 100 m2 grmičevja' V gozdu na Vrheh. Vzrok požara ni znan, verjetno cigaretni ogorek ali igra otrok z ognjem.
26. 2. 1979 je nastal preboj peči plašča »Junkerš peči« v livarni II, pri čemer šo se vneie hladilne cevi ih elektr oi nstal aci j a.,.
26. 2, 1979 se je. pri novi indukcijski peči v livarni I ob izbruhu tekočega železa vnelo razlito olje pod pečjo.
28.	2. 1979 so goreli odpadki pri kontejnerju pri Osnovni šoli.
3. 3. 1979 še je v adjUstaži valjarne II zaradi isker pri varjenju vnela . mastna čistilna volna.
5.	3, 1979: v livarni I je brizgnilo tekoče železo pod peč, pri čemer so se vnele razne odpadne snovi, predvsem olje.
Da bi se tem škodljivim pojavom izognili, bi bilo priporočljivo, da bi predvsem za delovodje organizirali predavanja o osnovah vzgoje, psihologije, o alkoholizmu in predvsem o medsebojnih odnosih v naši družbi, kjer je prav vsak človek tisti, ki zavzema prvo mesto. Poskušali bi doseči že na prvi stopnji drugačno pojmovanje o kršitvah delovne discipline, bilo bi manj disciplinskih prijav in potem obravnav, manj neprijetnih trenutkov posameznikov. Disciplinska obravnava naj bi bila posledična in predvsem vzgojna. Delavec naj bi imel zaupanje v družbo, ki ga razume in mu pomaga. S tem začenjamo razumeti, kako naj delavec urejuje odnose v krajevni skupnosti, kjer živi, kjer zapušča svoj dom, družino in drugo, ko odhaja na delo, pa čeravno samo čez noč. Ko bomo dojeli vse te odnose v naši družbi, bomo lažje opravljali svojo delovno dolžnost in lepše živeli, pa naj bo to na delovnem mestu, ali V domačem okolju.	Al.
12.	3. 1979: v valjarni II so Se zaradi isker pri valjanju vneli mastni odpadki pod progo.
12.	3. 1979: v žerjavni kabini na elektroplavžu se je ob priliki remonta vnela elektrpinstalacija.
13.	3, 1979: v jeklarni II se jo pri odlivanju žlindre v kokilo leta razlila mimo zaščite plinskih naprav, pri čemer se je vnela gumijasta cev' za dovod plina in zraka.
14.	3. 1979: na obrežju Voglajne pri skladišču železa šo iskre iz železniške . lokomotive zanetile podrast.
14.	3. 1979: v brusilnici valjarne II se je zaradi isker iz brusilnega stroja vnela zaščitna stena iz plastike.
17.	3. 1979: pri demontaži v jeklarni I se je zaradi isker pri varjenju vnel razen odpadni material.
19. 3. 1979: iskra iz lokomotive je zanetila podrast ob Voglajni pri skladišču železa.
21.	3. 1979: pri podiranju podesta v stari jeklarni sc je zaradi isker iz parnega žerjava vnel del ostrešja..;.
24. 3. 1979 — gozdni požar na Vrheh.
Pri vseh navedenih požarih, ki so bili, kot je že omenjeno, začetnega značaja, lahko na srečo rečemo, da ni-bila povzročena večja škoda, kar gre pripisati dejstvu, da so, prisotni delavci skupno z gasilsko" službo uspeli pravočasno posredovati.
Na splošno lahko, ugotovimo, da je večina začetnih požarov v Železarni. nastalo zaradi nepravilnega postopka pri delu (odstranitev in zavarovanje vnetljivih snovi). Omeniti pa je treba, da je V mesecu aprilu nastalo Več požarov, kot v prvem trimesečju, kar je lahko delno, pripisati številnim remontom, pri katerih je možnost za nastanek požara Večja. Obenem nas. to opozarja na večjo previdnost in uvajanje reda ter čistoče v delovno okolje.
ALI SMO DOVOLJ STORILI ZA P0ŽARM0 VARNOST?
»ŠTORSKI ŽELEZAR«
Proizvodnja slovenskih železarn v aprilu
Kakršno vreme, taka proizvodnja S— najbolj velja za pretekli mesec. Z upanjem, da se bodo dobri rezultati iz februarja in marca še stopnjevali, na žalost ni bilo nič. Res je, da je bilo tudi manj delovnih dni kot v marcu, vendar proizvodni rezultati na splošno niso povsem zadovoljivi. Najboljši dokaz za to je, da so celo nekaj slabši v primerjavi s proizvodnimi rezultati meseca a-prila v preteklem letu. Sorazmerno zelo dober rezultat pa je bil dosežen pri izvozu, saj je bil mesečni količinski načrt, kar se le redko zgodi, izdatno presežen. Povprečno načrtovana vrednost mesečnega. izvoza je bila nekaj slabša, vendar skoraj dosežena. Letošnja vrednost izvoza je za več kot 10 % višja, kot je bila dosežena ob koncu aprila lani in v aprilu za okoli 9 % višja, kot je bila dosežena marca.
Proizvodnja surovega železa je bila dosežena 100 %. Elektro plavž v Železarni Štore je izpolnil 120 % povprečnega mesečnega načrta; slabše je šlo jeseniškim plavžarjem, kjer daje revnejši vsip domače rude poleg drugih obratovalnih težav tudi nižjo proizvodnjo.
Proizvodnja surovega jekla je bila nižja kot marca in je zaostala za okoli 3260 ton za povprečnim mesečnim načrtom. Podatek kaže, da bi bilo z novo električno pečjo v Štorah tako proizvodnjo prav lahko doseči in če bi nova peč obratovala letos vsaj 6 mesecev do konca letošnjega leta, tudi še nadoknadili. Na Jesenicah so dosegli 99 % mesečnega načrta in v tem SM jekla 102 % ter e-lektro jekla 95 %. Elektro jeklar-
na Železarne Ravne je delala dobro in izvršila 102 % načrtovane proizvodnje. Letošnja proizvodnja ravenske jeklarne je že za okoli 800 ton večja, kot je bila po prvih štirih mesedh lani.
Blagovna proizvodnja je bila aprila kar 5400 ton manjša kot prejšnji mesec. V železarnah je bila blagovna proizvodnja 5 % pod planom, pri predelovalcih žice pa 7 %. Velik del zaostanka v železarnah lahko pripišemo velikemu popravilu v valjarni debele pločevine v Železarni Jesenice, saj so izvršili le 61 % povprečno mesečno načrtovane proizvodnje, oziroma zaostanek je znesel 4820 ton. Popravilo je bilo opravljeno v načrtovanem roku in ob normalnem delu bo ta zaostanek postopno izravnan. Pomembnejši zaostanki so nastali še pri proizvodnji sivega in po-sebnega_ surovega železa za prodajo v Železarni Štore, kjer je izvršitev 50 % ter pri valjanih polizdelkih v Železarni Ravne, kjer je bila mesečna izvršitev le 64 %. Zelo dobri so bili doseženi proizvodni rezultati v drugi stopnji predelave, to je v hladni predelavi; V jeklovlekih vseh treh že-, lezarn so pomembno presegli mesečni načrt, tako da je skupen rezultat 106 %. Vlečene žice je bilo izdelano 10 % nad povprečnim mesečnim načrtom. V' hladnih valjarnah Železarne Jesenice so proizvedli nekaj 100 ton sicer manj kot marca, vendar še vedno 3 % več, tko znaša mesečni načrt. Do proizvodnje finalnih izdelkov je bilo vse v redu. Tudi proizvodnja strojev in strojnih delov Železarne Ravne je bila dobra in znaša 108 % mesečnega
načrta. Proizvodnja vzmeti je bila 102 %, vsi drugi proizvodi fi-nalizacdje pa zaostajajo izdatno in med temi tudi traktorji, pri katerih je bila mesečna rešitev plana le 79 %. Zopet imamo za seboj mesec, v katerem poleg tega, da niso bili doseženi dobri proizvodni rezultati, zaostanki nastopajo pri proizvodnji večvrednih finalnih izdelkov, kar se še posebno neugodno odraža na vrednosti prodaje.
V	železarnah je bila izvršitev mesečnega načrta blagovne proizvodnje: v Železarni Jesenice 91 %, v Železarni® Ravne 106 % in v Železarni Štore 96 %. Pri pridelovalcih žice so mesečni načrt proizvodnje dosegli: v Plamenu 97%, v Verigi 105 %, v Tovi-lu 106 % in v Žični 74 %.
V	Žični so - imeli okvaro in daljši zastoj na stroju za proizvodnjo armaturnih mrež, zato je nastal velik zaostanek za mesečnim načrtom proizvodnje. Skupna izvršitev za SOZD SŽ je znašala 94%. Kaj je pravzaprav povzročilo sorazmerno slabe rezultate? Poleg manjših in večjih okvar, ki se že normalno pojavljajo, je praktično v vseh delovnih organizacijah največji: problem delovna sila. Čezmerna odsotnost z dela povzroča resne težave v proizvodnji. Ne Samo težave, tudi neposreden izpad proizvodnje, ki je včasih ni več mogoče nadoknaditi. Razumljivo 1-ma izdaten vpliv tudi število delovnih oziroma prazničnih dni.
Že v uvodu je bil omenjen izjemno dober rezultat izvoza. Da je bila v aprilu izvožena količina izdelkov kar okoli 2.900 ton več-
ja kot marca, to že nekaj velja. Količinski obseg izvoza so dosegli v železarnah 129 %,. predvsem po zaslugi Železarne Štore, kjer so izvozili 2.600 ton več, ali trikrat več, kot znaša povprečen mesečni količinski načrt. V Železarni Jesenice so izvozili praktično načrtovano količino, V Železarni Ravne pa 45 %. Vrednost izvožene robe je dala izvršitev: v Železarni Jesenice 101 %, v Železarni Ravne 46 % in v Železarni Štore 153 %. Povprečna cena izvoza Železarne Štore seveda ni mogla pokriti zaostanka v vrednosti Železarne Ravne, tako da je skupna vrednostna izvršitev 98 %. Vrednost prodanega blaga v aprilu zopet ni na ravni mesečno načrtovanih zneskov. Skupna vrednost za železarne je bila 91%, od tega: v Železarni Jesenice 90 %, v Železarni Ravne 95 odstotkov in v Železarni Štore 90 %. Boljšo eksterno realizacijo so dosegli predelovalci žice: Plamen — 115%, Tovil — 102 %, Veriga — 87 % in Žična -- 198 odstotkov.
Pri tem, ko razen v Verigi, o-stali' predelovalci presegajo tudi zbirno, za štiri mesece načrtovano vrednost prodaje, še je zaostanek v železarnah povečal. V primerjavi z lanskim letom realizacija skoraj ni primerljiva in jo v vseh DO daleč presegajo, tako da je skupno po štirih mesecih izvrševanja letošnjega gospodarskega načrta za 30 % višja, kot je bila ob koncu aprila lani.
Kaj naj bi rekli ob koncu poročila za mesec april? Upajmo,’ da bo v maju bolje.
Pričevanje iz NOB	15
TRN V PETI
Kakšne pa so tudi bile! Raztrgane, okrvavljene, podplute, da jih skoraj ni bilo več poznati! Bile pa so zares pogumne in kljub vsem mukam niso ničesar izdale. Prestale so vse trpljenje in ostale zveste Slovenke in borke za svobodo. Ko so prišle nekoliko k sebi, so začele simulirati blodnje in pri tem pripovedovale v zdihljajih, kako so jih mučili in kaj so hoteli s tem izvleči iz njih. Vendar pa one niso ničesar povedale in s tem posredno pravile tudi stražarjem, da nimajo pojma o vsem tistem, kar so hoteli mučile} zvedeti od njih. Povedale pa so seveda tudi trem partizanom, da jih na zaslišanju niso izdale in da jih niso še nikoli videle, niti so vedele, od kod so se znašli v bunkerju na Suhorju. To je bilo zanje velikega pomena, predvsem pa je balo njihovo pripovedovanje napotilo za obnašanje še drugih Šuhorcev na morebitnih zaslišanjih.
Ta so si seveda sledila. Kar takoj na nočno zaslišanje so odpeljali drugo skupino ujetih Suhor-eev. Tokrat same moške. Med njimi so bili Franc Vovk, Štefan Šprohar, Jakob Vovk, Anton Ma-
lovec in Alojz Vovk. Tudi vse te so strahotno mučili, nemara še huje, kot prej popoldne dekleta. Skušali so jih uloviti na provokacijo, češ da nima smisla ničesar tajiti, ko pa so prej dekleta vse priznala. Seveda niso nasedli, ker so zaupali svojim sovaščan-kam ih jim verjeli, da niso ničesar izdale. To je seveda zasliše-valce še bolj razjezilo in so se znesli nad mučenci, da je bilo joj.
Najhuje so zdelali starega’ Štefana Šproharja, aktivista s Suhorja. Komaj je še bila v njem iskra življenja, ko so pretepene in izmučene Suhorce privlekli nazaj in jih kar s praga zmetali v sobo. Toda čeprav so jih skoraj napol ubili, vendarle tudi ti Su-horci niso črhnili in ničesar izdal}.
'Tako se je to nadaljevalo tudi v naslednjih dneh. Nujno je bilo spričo strašnega mučenja, da sta jela odpornost in morala popuščati, in da je bilo čisto človeško pričakovati, da bo kdo izmed na smrt mučenih ljudi le ' spregovoril in se tako skušal rešiti muk. Pobudo je zdaj prevzel Blisk. Glumil je govorico iz sna, z gla-
vo na kolenih in bodril svoje sojetnike, naj le vztrajajo, saj mučenje ne more trajati v neskončnost, izdajstvo pa bi pomenilo zločin proti lastnemu ljudstvu, proti boju za. svobodo, ki mora vsak čas neizogibno priti. Govoril je v italijanščini, da ga Srbi niso razumeli, pretrgano, v presledkih, a vendarle prepričljivo. Zagotovo je bila njegova velika zasluga, da zverinski sovražnik že kar v začetku ni imel nobenega uspeha v svojih prizadevanjih priti do podatkov, ki bi mu omogočili nadaljnjo ' akcijo proti o-svobodilnemu boju v Brkinih in proti partizanski vojski nasploh.
Naslednje jutro, bil je ponedeljek, 16. marca, so Nedičevci že zarana, še' skoraj v mraku, spet nadaljevali z zasliševanjem. Tokrat So rta zaslišanje odvedli kar dve skupini — ženske in moške.
V žensko skupino so zajeli Vido Vovk, Pavlo Malečkar, Pavlo Zorc — vse s Suhorja — pa Angelo Krebelj z Ostrožnega brda in še Ralkovo iz Drskovč. V moški skupini pa so bili oni štirje pod Janeževim brdom ujeti partizani Lojze, Ukmar, Prosen in Štembergar. Tako so torej odgnali na zaslišanje vse tiste, ki jih prej še niso, izprašali in mučili, nato pa so pobrali še naše tri u-jetnike z Bliskom na čelu in jih prav tako odgnali za drugimi. ~
Toda kako različen postopek med enimi in drugimi. Medtem ko so tudi štiri partizanske ujet-
nike vodili proste, so Bliskovo skupino spet neusmiljeno zvezali z žico, da so jim roke takoj nabreknile. Vezanje, ki so ga opravljali znani trije orjaki, je nadzoroval spet policaj v dežnem plašču.
Na zaslišanje so peljali naše tri fante po dolgem hodniku mimo neke dvorane, v kateri je pravoslavni pop pel mašo, in še mimo nekih zaprtih vrat, izza katerih je bilo slišati pridušeno stokanje in udarjanje ter vpitje za-sliševalca nad svojo žrtvijo, prav do zadnjih vrat v tem hodniku. Tam so jih potisnili v majhno sobo, v kateri je za pisalno mizo sedel njihov novi zasliševalec in brskal po gori papirja in nekih mapah pred seboj. Bil je to poročnik, visoke,: postave in z o-kroglim obrazom ter trdimi potezami. Že od daleč mu je bilo videti, pozneje pa se je tudi res izkazalo, da je poklicni vojak še izpred vojne, trd in neusmiljen,, nasilen in sadističen zločinec. Na levi roki sta. mu manjkala dva prsta —: kazalec in mezinec — in kakor so imeli naši trije ujetniki pozneje priložnost slišati, mu je bilo ime Stevo. Poslej je bil za dolge dni njihov stalni zasliševalec in mučitelj.
Takoj, ko so v spremstvu policaja v dežnem plašču stopili v sobo, je nehal premetavati svoje papirje in se sršeče zazrl v tri zvezane ujetnike.
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE
Dne 31. 5. 1979 se je DS DO sestal na svoji 10. redni seji. O-srenja točka dnevnega reda je bila ocena poslovanja v prvih 4 mesecih letošnjega leta. in ocena izvajanja sanacijskih načrtov v prvem četrtletju 1979 v TOZD tovarna traktorjev, mehanska obdelava, livarna strojne litine in
I
elektroplavž. Že pri obravnavi rezultatov prvih 3 mesecev je bilo ugotovljeno, da nekatere TOZD niso dosegle pozitivnega rezultata. To stanje se nadaljuje tudi .v aprilu, ko se pojavijo še nova negativna gibanja. Na osnovi infor-macije, da je situacija zelo resna tudi v širšem merilu, kot npr. v bančništvu, je bil DS DO mnenja, da se moramo opreti na lastne sile in da se na pomoč drugih ne moremo zanašati. Zadolžil je poslovodno strukturo v DO, da pripravijo enoten obvezujoč program sanacije obratnih sredstev oz. predlog ukrepov.
DS je mnenja, da je rešitev v večji proizvodnji. Zato apelira na vse temeljne organizacije in službe, da se kar najbolj potrudijo za dosego večjih proizvodnih rezultatov. Te je pa mogoče doseči poleg drugih činiteljev, tudi z večjo disciplino.
Pri obravnavi ocene izvajanja sanacijskega programa v TOZD TT je DS na osnovi razprave na seji in podanih zahtev v predhodni razpravi sklenil, da TOZD TT delovni kolektiv širše seznani tudi z ukrepi, ki jih predvidevajo znotraj temeljne organizacije. Tudi v TOZD MO in livarni strojne litine se izvajajo sanacijski ukrepi, vendar brez zagotovitve ustreznih kadrov in investicij ne bo možno doseči želj enih rezultatov. V TOZD elektroplavž v prvem četrtletju zaradi remonta niso bili v stanju izvajati u-krepe, ki so si jih zadali s sanacijskimi načrti; z izvajanjem teh so pričeli v mesecu aprilu. Delavski svet -meni, da naj Sanacija v vseh teh temeljnih organizacijah teče dalje, v naslednjih obdobjih, ko bodo rezultati že bolj vidni, pa delavski svet želi ponovno poročilo.
Pri obravnavi poročila o investicijski dejavnosti je DS DO o-cenil, da investicije povsod kas-nijo.
Člani DS DO .so vzeli na znanje obširno poročilo o delovanju delegatskega Sistema in dela samoupravnih delovnih skupin s posebnim poudarkom na predlaganih zaključkih, ki so jih sprejeli kot sklepe.
|
DS je razpravljal tudi o oceni realizacije sklepov konference sindikata o družbenem standardu. Za lažje in hitrejše reševanje problematike družbenega standarda je DS DO zadolžil posamezne strokovne službe in priporočil osnovnim , organizacijam sindikata, da prihodnje leto pristopijo k organizaciji letovanja prej, kot je bil primer v zadnjih letih.
DS DO seje na tej seji seznanil tudi s predlogom za novo organiziranost TOZD jeklarne in valjarne, kot jo- predlagajo družbenopolitične organizacije TOZD.
Strinjal se je tudi, da se najame posojilo iz združenih sredstev pri SSS občine Celje za nakup najemnih stanovanj na Lipi.
O pritožbi bolničarjev na višino ranga DS DO ni odločal, pač pa je rešitev prepustil komisiji ža kadre in splošne zadeve.
Vlogo Antona Marcena in Rozalije za plačilo odškodnine je DS zavrnil, ker zato ni pravne podlage.
DS je sprejel, tudi sklep o imenovanju tov. Albina Potočnika, iur. za vodjo DS za komerc. posle za mandatno dobo 4 let pod pogojem, da omenjeni v enem letu od imenovanja opravi zunanjetrgovinsko registracijo.
ODBOR POSEBNE
FINANČNE SLUŽBE
Dne 9. maja se je odbor sestal na svoji 7. redni seji in to sejo nadaljeval še 15. maja 1979. Seznanili so. se z izvršitvijo plana likvidnosti za marec in obdobje januar—marec in ugotovili znižanje negativnega salda, vendar v primerjavi s planom ni vidnejših izboljšanj. Likvidnostni plan delovne organizacije za maj po-
novno izkazuje negativni saldo. Zato so zadolžili kolektivni poslovodni odbor, da sestavi posebni strokovni team, ki bo tekoče spremljal likvidnostno stanje. O-benem so predlagali, da likvidnosti posvetijo posebno pozornost tudi na poslovodni konferenci DO. Tudi odbor posebne finančne službe je razpravljal o rezultatih poslovanja v DO in TOZD v prvem četrtletju letos in priporočil vsem, ki lahko kakorkoli pripomorejo, da vložijo maksimalne napore za dosego čimbolj-ših rezultatov.
KOMISIJA
ZA GOSPODARJENJE
17.	seja, 30. 5. 1979
Komisija je ponovno ugotavljala, da je nujno izvesti revizijo norm tam, kjer je analiza pokazala, da te presegajo 30 °/o. Korigirati je potrebno tudi formulo za izračun kvalitetne norme. Predloge je potrebno posredovati v razpravo delavskim svetom TOZD.
Komisija se je seznanila s pregledom stroškov za službena potovanja v tujino za prve 4 mesece letošnjega leta ter njihovo primerjavo s planom ter zadolžila delovno skupnost za finančno-ra-čunovodske posle, da komisijo na tak način tekoče seznanja.
Seznanili so se z rezultati poslovanja v aprilu in potrdili planske zadolžitve za mesec junij
Sprejeli in potrdili šo predlog, da se na račun lanskih rezultatov iz osnove prvega kvartala letos izplača poračun variabilnega dela OD v predloženi višini. Poračun predstavlja povprečno 450 din neto na zaposlenega.
Komisija je razpravljala tudi o izplačanih osebnih dohodkih v a-prilu ter se seznanila z višino a-kontadje stimulativnih dodatkov za marec 1979, katero predlaga strokovni team, ker trenutno še ni potrjenih osnov za definitivno izplačilo.
Komisija je potrdila nadur e-ga-silcem-bolničar jem in odobrila vsa predlagana službena potovanja.
KOMISIJA ZA DRUŽBENI
STANDARD IN
STANOVANJSKE ZADEVE
15. seja, 1. 6. 1979
Člani komisije so potrdili predlog strokovne komisije 6 dodelitvi posojil za individualno gradnjo in adaptacije.
Odobrili so sofinanciranje pri nakupu 2-sobnih stanovanj za družini Vidmar in Ponikvar ter dodelili prosto garsonjero v Čopovi - ulici 23 družini Ojsteršek, enosobno podstrešno stanovanje v Štorah 56 pa družini Rozman.
Za podpis izjav prosilcem, ki bodo najemali posojilo za individualno gradnjo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Celje, so pooblastili vodjo TOZD tov. Štefana Arzenška.
Na komisiji so bile podane tudi pripombe o pravilnosti razporejanja za letovanje na Rabu in sprejet sklep, da se objavi lista vseh članov kolekdtva, ki jim je odobreno letovanje na Rabu. Poleg imen posameznikov je potrebno navesti tudi, kolikokrat je imenovani letoval na Rabu in delovno dobo v Železarni Štore.
DELAVSKI SVET TOZD
TOVARNA TRAKTORJEV
Delavski svet se je 18. 5. 1979 sestal četrtič na izredni seji. Sestali so se z namenom, da proučijo poslovni' uspeh temeljne organizacije, sistemske ukrepe glede prodajnih cen in carinskih dajatev ter problematiko izpolnjevanja količinskega plana proizvodnje. Pri tem so ugotovili, da je situacija več kot kritična. Zaradi tega so zahtevali izredne u-krepe na vseh nivojih: v TOZD, DO, občini, republiki in zvezi. Zaradi izredno kritičnega finančnega stanja, v katerem se je znašel 220-članski delovni kolektiv temeljne organizacije, ko se celo postavlja vprašanje ekonomskega obstoja in socialne varnosti delavcev, izraža delavski svet izredno zaskrbljenost za bodoči obstoj tozda. Delavski svet ocenjuje, da bi sistemski ukrepi, če bi bili pravočasno izvedeni, v pretežni meri sanirali gospodarsko situacijo v tozdu. Na osnovi tega so sklenili, da se, v kolikor se v najkrajšem času ne doseže povišanje prodajne cene in uredijo carinski odnosi, s posebnim pismom obrne na IS Slovenije, Zvezni zavod za cene, ZIS in o-stale pristojne institucije z zahtevo po hitrem reševanju prisotne problematike in za čimprejšnjo sanacijo tozda tovarne traktor-(Nadaljevanje na šesti strani)
Štore II
Štore I
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
(Nadaljevanje s pete strani) jev. Za podpisnika tega pisma so določili predsednika delavskega sveta tozda.
Delavski svet je tudi temeljito razčlenil vzroke ža nastale izpade, proučil možnost povečanja količin in ugotovil ostale činite-Ije, ki so pogoj za redno proizvodnjo.
V zvezi s tem so sklenili:
a)	DS komerciala — nabavna služba ne more sama sklepati pogodb oziroma priznavati povišanja cen domačim kooperantom. DŠ TOZD TT pooblašča poslovodni odbor, da daje soglasja za tovrstne posle. Sklep stopi v veljavo takoj in se posreduje vodstvu DS komerciale.
b)	Skladiščno poslovanje se do sedaj še ni organiziralo v smislu boljšega (dogovorjenega) poslovanja, da bi bilo možno od vhodne kontrole pregledan material dostavljati pravočasno do proizvodnih linij. V kolikor se to stanje v kratkem času ne bo spremenilo, bo DS TOZD TT prisiljen sprožiti arbitražo o opravljanju delovnih zadolžitev, ki izhajajo iz dogovorov in samoupravnih sporazumov.
c)	DS TOZD TT ugotavlja velike zaloge nekaterih materialov, ki prekomerno vežejo finančna sredstva. DS TOZD TT zahteva od DS komerciale, da zniža ali u-stavi dobave tistih materialov, ki presegajo optimalne zaloge in z večjo zavzetostjo dobavlja materiale, ki hromijo normalen tok proizvodnje.
d)	DS ugotavlja precejšnji porast prevoznih storitev tako pri tovornem, kakor osebnem prevozu. DS daje na znanje TOZD Transport, da preveri obremenitve stroškov za TOZD TT ter da kontira stroške osebnih prevozov na DS komerciale, ker se v TOZD TT osebna prevozna sredstva ne uporabljajo. Sklep je dostaviti TOZD transport.
e)	Zaradi nezadostne kontrole in neenotnih kriterijev pri izločanju nekvalitetnih materialov se še vedno preveč traktorjev pojavi v reviziji in je s popravilom mnogo več dela (in stroškov) kot če bi se vgrajevali kvalitetni elementi ter kontroliran proizvodni proces. Zaradi tega DS TOZD TT apelira na TOZD kontrole kakovosti, da okrepi kontrolo na vhodu in v toku delovnega procesa ter poenoti kriterije na vseh kontrolnih točkah. Sklep se posreduje tozdu kontrole kakovosti.
f)	Zaradi čedalje večjih problemov in zastojev v proizvodnji zaradi nezadostne opremljenosti v transportnih in dvigalnih sredstvih DS TOZD TT apelira na DS za investicije in razvoj, da skuša najti možnosti za nujno potrebne nabave osnovnih sredstev. Sklep še posreduje v DS za investicije in razvoj.
g)	DS TOZD TT apelira na vse ostale TOZD in DS, da z razumevanjem sprejmejo na znanje izredno kritično finančno situacijo kot tudi slabo materialno o-skrbo za doseganje količinske proizvodnje. Izboljšanje te situacije nam obetajo vsestranske akcije, ki jih vodi predsednik KPO in ostali vodilni delavci v TOZD s podporo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij.
DELAVSKI SVET TOZD
JEKLARNE IN VALJARNE
Na 16. seji, ki je bila 29. maja 1979, je delavski svet za organizacijo proslav, ki so predvidene v letošnjem letu, namenil 100.000 din.
Obravnaval je rezultate poslovanja za obdobje januar—april ter potrdil sklepe odbora za boljše gospodarjenje. Pri tem pa so sklenili, da naj služba pripravi v bodoče bolj obširna in kvalitetna poročila.
Na osnovi predloga razpisne komisije in mnenj ostalih strokovnih služb je delavski svet i-menoval za vodjo TOZD jeklarne in valjarne tov. Ferda Halerja.
Razpravljali so o predlogu sindikata in sklenili, da se skliče zbor delavcev po bodočih temeljnih organizacijah, kjer se jim naj da temeljita obrazložitev, na o-snovi katere se naj delavci sami odločijo o formiranju posameznih temeljnih organizacij.
Sprejeli so sklep, da se izvrši poračun variabilnega dela OD za prvo trimesečje letošnjega leta ter izplača 15. julija 1979.
Potrdili so tudi predlog za odpis razlike predprofilov v višini 22.535 kg.
DELAVSKI SVET
TOZD ELEKTROPLAVŽ-
AGLOMERACIJA
18.	seja, 22. 5. 1979
Člani delavskega sveta so o-bravhavali problematiko TOZD TT ter ukrepe za pozitivno poslovanje in jih ocenili kot dober način za izboljšanje stanja.
Seznanjeni so bili, da pričneta temeljni organizaciji obeh livarn s te aprilom 1979 plačevati gro-delj po dnevnih cenah.
Sprejela so sklep, da se v Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev vnese postavka, da se žerjavovodji (2) rudnega dvora prizna 6 din na uro, kadar opravlja delo na obeh delovnih mestih — žerjavovodja I in II.
DELAVSKI SVET
TOZD VZDRŽEVANJE
19.	seja, 24. 5. 1979
Ob obravnavi sklepov sveta konference OOS DO za boljše gospodarjenje je DS potrdil sprejeta stališča, ki jih je podala komisija za gospodarjenje in varstvo pri delu.
DS je potrdil tudi imenovanje nove ocenjevalne komisije za skupino priprave materiala in nadomestil manjkajočega člana ocenjevalnih komisij v elektro delavnici Štore I in komisije za ocenjevanje administrativnih delavcev.
V zvezi s- pritožbo obratovod-stva mehanične delavnice zoper odločbo disciplinske komisije DO je DS sklenil, da se o tem pogovorijo delavci sami v svoji skupini ob prisotnosti vodje TOZD in raziščejo vzroke prekrška.
Na tej seji je DS odobril še nabavo bonov za kislo vodo in dal priporočilo za ugodno rešitev perečega stanovanj skega problema Janeza Ojsterška iz mehanične delavnice.
DELAVSKI SVET TOZD GRADBENO, KOMUNALNO,
STANOVANJSKO
GOSPODARSTVO
18.	seja, 23. 5. 1979
Tudi v TOZD GKSG so razpravljali o rezultatih poslovanja v I. trimesečju, problematiki izgube TT in oceni sveta sindikata Železarne Štore. Ugotovili so, da je bilo poslovanje v TOZD u-spešno, razčistiti je potrebno še zaloge, ki so prikazane zelo visoke.
V zvezi z nakazano problematiko TOZD TT so podprli prizadevanja za izboljšanje situacije. Prav tako so sprejeli vrsto ukrepov za nadaljnje poslovanje, ki sta jih predložila koordinacijski odbor TOZD in Svet konference sindikata Železarne Štore. Določili so odgovorne nosilce za izvedbo zadanih ukrepov ter sklenili, da je to njihova trajna naloga.
Potrdili so predloženi cenik za
V obširnem in smelem programu mladine Tovarne traktorjev je tudi pomoč reviziji, ki v danih razmerah zaradi materialnih o-kvar ne zmore sproti odpraviti vseh zamenjav delov, ki se pokažejo na preizkusu in prevzemih kot nesprejemljivi. Tako je mladina v soboto, 19. maja že organizirala prvo prostovoljno delovno akcijo, katere so se udeležili mladinci, ki poklicno delajo direktno v proizvodnji in še posebno velja omeniti tiste, ki so zaposleni v službah. Skupno je bilo na delovni akciji 27 mladincev, ki so svojo zadano Si nalogo vestno in nadvse pohvalno izpolnili.
Delo je bilo organizirano po skupinah, ki so bile sestavljene tako, da so lahko dovolj strokovno opravili naloge, saj so 'jih vodili mladinci, ki vsakodnevno o-pravljajo tovrstna dela. Delo je bilo dobro pripravljeno in zavest mladincev visoka, kar je pogojevalo uspeh akcije, ki je vsekakor lep prispevek k doseganju boljših rezultatov.
Takšno akcijo ni nadvse pomembno ocenjevati samo z vidika, koliko dela je bilo opravljenega, ampak predvsem ž zavestjo in trdno voljo dati svoj prispevek in dober vzgled tistim, ki mogoče ne čutijo potrebe po aktivni vključitvi v razreševanju ih doprinosu k dvigu proizvodnje traktorjev.
Prepričani smo, da bodo prihodnje akcije še bolj številne in da bo to zavest in polet mladina vnesla na delovno mesto, kjer vsakodnevno opravljajo svoje naloge. Z razširjeno angažiranostjo, večjo disciplino, povečano natančnostjo in učinkovitostjo pri delu lahko mladina tovarne traktorjev največ doprinese; Saj je večina zaposlenih v tovarni traktorjev mladincev, ki so sposobni in v veliki meri tudi pripravljeni pokazati, da so v stanju premagovati težave, ki nas v tej ' proizvodnji zaenkrat še spremljajo.
koriščenje dvorane v kulturnem domu za zunanje naročnike in predlog za povišanje stanarine in električne tokovine stanovalcem na Čečevem. Istočasno so sklenili, da je potrebna takojšnja obnova električne napeljave, vodovoda in pleskanje skupnih prostorov.
Dodatno k ceniku storitev po delavnicah so potrdili prodajne cene za storitve s tovornim avtom, cene za brušenje parketa in določili ceno odpadnega lesa.
Delavski sveti prej omenjenih TOZD so na teh sejah sprejeli tudi:
—	Samoupravni sporazum o u-rejanju medsebojnih odnosov pri združevanju deviznih prilivov in skupno koriščenje deviznih pravic v SOZD SŽ in
—	predlog sprememb Samoupravnega sporazuma o združitvi v Ljubljansko banko — Splošno banko Celje in imenovali podpisnike obeh samoupravnih aktov.
Treba je biti vztrajen, dosleden in neomahljiv — to mora biti geslo vsakega člana naše skupnosti, kjer naj prednjači mladina, ki je in mora biti naš ponos.
S	takimi akcijami in z visoko delovno zavestjo bomo najbolj dostojno proslavili Titove in par-• tijske jubileje ter tako pokazali, da smo tudi pri delu takni, kot nas ocenjuje naš največji ljubitelj mladine — Maršal Tito.
Alojz PIŠEK, ing. str.
Z diati na Jesenicah
V soboto, 19. maja je naše društvo DIATI v sodelovanju z društvom DIATI jeseniške železarne organiziralo ekskurzijo na Jesenice katere se je udeležilo 30 čiariov.
Najprej smo si ogledali njihov tehnični muzej', ki spada med najbolj urejene tovrstne muzeje. Vodiča sta nas ob zanimivem o-pisovanju razvoja železarstva na Jesenicah vodila od vitrine do vitrine, tako da smo se lahko v precejšnji meri seznanili z nekdanjo tehnologijo in razmerami.
Na razstavi ČLOVEK — DELO — KULTURA smo si ogledali drobec tega,. s čemer se poleg rednih delovnih zadolžitev jeseniški železarji še ukvarjajo. S posebnim zanimanjem Smo se ogledali razstavljene eksponate inovatorjev in se seznanjali z njihovimi načrti in željami za prihodnje. Ob koncu ogleda razstave je stekal pogovor o njihovi ekskurziji v SZ, ki so ga popestrili s številnimi diapozitivi. Predvidene proslave na Javorniku se iz objektivnih vzrokov nismo udeležili, Odpadel je tudi ogled hladne valjarne na Beli.
Kljub temu smo bili zadovoljni in smo jih povabili na razstavo ŠTORE ’79, ki bo junija pri nas in sklenili, da moramo stike še naprej poglabljati.
Prostovoljna delovna akcija mladine Tovarne traktorjev
iz krajevne skupnosti ŠTORE
Na osnovi investicijskega programa naj bi letos dobila naša krajevna skupnost iz sredstev združenih temeljnih organizacij' SO Celje 450.000 dinarjev. Ta, planirani znesek je bil okrnjen kar za polovico, tako da tudi letos ne bomo mogli izpolniti programa del, ki smo si ga zastavili pozno iani.. Investiranje predvsem v komunalno dejavnost je bila glavna tema razprave na 5. seji sveta skupščine štorske krajevne skupnosti zadnji ,dan maja.
V kaj vse bomo vložili družbeni denar? V ceste, mostove, vo-■ dovod, pa še v celo vrsto drugih del, ki jih je potrebno postori ti, v vseh petih območjih našega kraja.
Svet je na seji imenoval skupino, ki -bo poskrbela za planiranje (srednjeročni plan 1981—1985). Vodil' jo bo tovariš Opaka, člani pa so: Koželj Mara, Pisanec Milena, Kramer Jože, Ploštajner Hinko in Doberšek Marjan. Predlagana je bila skupina, ki naj bi v okviru srednjeročnega progra-
Obsežen program
Vemo, da stanuje -veli-kd članov .delovne , organizacije Železarne Store v CeTjuj msdfajitnr jih stanuje ikar lepo število v 35 stanovanjih v stolpnici v Kajuhovi ulici 9, se pravi v Krajevni skupnosti Karla DestovnikaJKajuha na Otoku. Ta krajevna skupnost šteje 3.800 prebivalcev, od tega 2.612 volilnih upravičencev. Program komunalnega razvoja te krajevne •skupnosti je zelo obsežen in tako stojijo pred skupščino KS in svetom KS številne naloge. Predsednica 'skupščine krajevne skupno-, s ti je Fanika Jugovič, predsednik sveta krajevne skupnosti je Franjo Kočar, podpredsednik Tone Suhar, tajnik Polde Dojer, krajevno konferenco SZDL, ki se je zagnano vključila v reševanje krajevnih vprašanj, pa vodi Lelja Doiniedrjeva.
Seznam aktivnih delavcev pri komisijhh in drugih telesih 'skup-,.šči-ne krajgvhe iskupnošti in drugod je obsežen, tako npr: v sekcijah krajevne konference SZDL in v območnih odborih te organizacij e 'ter delegacije stalnega območja. Čeprav varno, da je veliko stanovalcev iz »naše« stolpnice v Kajuhovi 9 aktivno vključenih v samoupravne organe v železarni, jih (je dosti vključenih tudi v or-•gane krajevne skupnosti Karel Destovnik-Kajuh, iv organe krajevne konference SZDL, razen tega tudi v delo civilne zaščite, 1,0 jri narodne zaščite. Težava pri delovanju organov krajevne skupnosti, krajevne konference SZDL in družbenopolitičnih organizacij je v pomanjkanju prostorov za družbenopolitično dejavnost, za zbore volivcev in podobno. Predvideno je, da ho poskrbljeno za društvene prostore v novi stavbi Dijaškega doma, kar pride v poštev šele v prihodnjih pletih.
ma pripravila potrebni plan izgradnje družbenega centra na Lipi. Razprava je tekla dalje o stroških mostov v Prožinski vasi in Mostah, o krajevni knjižnici, ki naj bi bila v prostorih Ljudske tehnike ž otvoritvijo na dan predlaganega krajevnega praznika, 6, septembra (ko so bile v železarni prve. volitve v delavski Svet).
Na svoji dveurni seji je svet razpravljal še o vlogah in prošnjah občanov, o predaji pokopališč. Ugotovil je, da območje Pečovje nima prostora niti za sestanke delegacije (delegati hodijo na -svoje seje v Štore) itd.
Predsednik »novega« IO SZDL tov. Zelič je kritično ocenil delo sveta. Predsednik sveta tov. Gaberšček pa je menil, da bi bilo živahnejše angažiranje v delu in odnosih res zaželeno, saj se še vedno dogaja, da vsa teža aktivnosti, in ta v Štorah hi majhna, sloni na ramenih peščice ljudi.
Jok
- zahtevne naloge
Poseben problem so otroška igrišča, ki jih v taj krajevni skupnosti 'primanjkuje, ika-r najholj Občutijo otroci iz stolpnic v Kajuhovi, pa tudi v Jurčičevi in šva-bovi ulici. Dela se na tem, da bi uredili otroško igrišče in -rekreacijske prostore na dvorišču kasarne po odselitvi vojaštva. Ne-, kaj prostorov bo nudil tudi razširjeni Dom upokojencev, to pa je še -daleč, čeprav so v KS Karla DestovnikaJKajuha- prostori • vzgojnovarstvene ustanove v Trubarjevi uli-ci -pri (gimnaziji-, v Malgajevi 4 in še en odelek v Trubarjevi -ulici pri samopostrežna ..tirgo-: vini, primanjkuje iz leta v leto vse več prostorov za -to ustanovo, ker narašča število otrok, ki potrebujejo tako vzgojo in varstvo.
Pereče, vprašanje predstavljajo .parkirišča, :ki jih primanjkuje. Posebno poglavje •pomeni urejevanje nekaterih zelenic,, tako zlasti onih med stolpnicami v Kaju-hovi 7, 9 in 11. Tu bo treba urediti igrišče ,7.a najmlajše, 'ki se bodo igrali pod nadzorstvom 'mater, iker bo sedanji peskovnik med temi .-stolpnicami, odpravljen. Še dolgo se bodo ubadali člani organov;krajevne skupnosti in krajevne konference SZDL z ureditvijo .gimnazijskega igrišča, e -javno ..razsveti-javo, ureditvijo poti in okolja ha parkirišču za cestnim podjetjem, z obeležitvijo parkirnih prostorov, z vzdrževanjem in košnjo zelenic, ki niso y planu občinske komunalne skupnosti. Seveda -bodo pri urejevanju teh problemov finančno udeležene razen krajevne -skupnosti in združenega dela tudi občinska komunalna skupnost in samoupravne interesne skupnosti.
To je -samo večina problemov, s -katerimi se -bodo ubadali člani; delovne skupnosti železarne, ki stanujejo v Krajevni skupnosti.
Karel Destovnik-Kajuh na Otoku -v Celju, pridružile pa -se bodo še druge skrbi, kakor je to pač povsod pri starih in zlasti še pri novih stanovanjski-h območjih. Če pomislimo, da se naši delavci in upokojenci ur itej krajevni skupnosti in tudi stanovalci naše stolpnice udeležujejo še drugih dejavnosti za rekreacijo in razvedrilo, kot s-o pevska . društva, lovstvo, ribištvo in podobno, -potem nam je jasno, da se le redki dolgočasijo. Nasprotno, dosti’ .jih je, ki so zelo obremenjeni s številnimi zadolžitvami. Zdaj se pripravljajo na 'ureditev okolja, da bo čim -lepše prihodnje leto, ko bo v Celju cvetlična razstava Hortikultura -80 in to v republiškem ■merilu. Stanovalci iz »naše« stolpnice si 'bodo uredili tudi pokri-to parkirišče.
-Pred nami so. še številne haloge,-toda zaenkrat dovolj ža pri-
.. V prvih mesecih letošnjega leta so bila na kegljiščih v Štorah, Celju, Velenju, Slov. Konjicah, in Radečah različna tekmovanja, v katerih so sodelovali tudi kegljači iz Štor.
—	Memorial: Rukavina —
Sivka
V	prvii polovici februarja smo v Štorah priredili turnir v borbenih igrah v spomin na naša dva vestna in neumorna delavca, ki sta našo sredino prerano zapustila. Že občutimo vrzel, ki jo bo težko nadomestiti, kajti delala sta do kraja vestno in uspešno tudi za športno dejavnost nasploh v Štorah.
V	spomin -sodelavcem smo priredili kegljaški turnir za prehodni pokal, ki nas obvezuje, da bo spominski turnir vsako leto in se vsaj na tak način oddolžimo za njihov dolgoletni trud, ki sta ga vložila na športnem področju.
Nastopile so znane kegljaške e-kipe' občine Celje in okolice: selekcija Celja, Štore, Ingrad, Hmezad Žalec in Slov. Konjice.
Priimek in ime
1.	Cmok Ervin
2.	Gračner Ivan
3.	Zorc Franc
4.	Čagalj Jože
5.	Grubenšek Frane
—	Občinsko prvenstvo
posameznikov za 1979
Dne 31. marca in 1. aprila sp bili kvalifikacijski boji posameznikov vštorah. Nastopilo je 97 tekmovalcev, od teh 6 naših članov. Tokrat so naši razočarali, saj se je samo eden uvrstil med prvih 22, ki so 'dobila pravico nastopa v prvem kolu. Prvih šest klubskega prvenstva pa se je uvrstilo direktno.
Po pravilih kegljaške zveze Celje se je 26 tekmovalcev občine uvrstilo direktno, 22 tekmovalcev pa iz 'kvalifikacij.-
1.	kolo v Štorah: nastopilo je .48 tekmovalcev, od katerih se je uvrstilo v drugo kolo 36 posameznikov, med njimi 6 iz Štor.
2.	in 3. kolo sta bili v Celju in Velenju: od 36 nastopajočih se je število zmanjšalo na 18 posameznikov, med katerimi je ostalo 5
bliž-no -sliko, kje smo vse udeleženi delavci in ’upokojenci železarne iz Kajuhove 9 v Celju. Posebno poglavje so -sknbi in glavobol hišnih svetov — tudi tistega v naši stolpnici. O tem bi vedel predsednik HS tovariš Judež veliko povedati, pa tudi dolgoletna blagajničarka im tajnica hišnega sveta, -tovarišica Ivica Jagrova.
Če je kaj izpuščenega ali nejasnega, naj mi bo oproščeno, dopolnite me. Res -ne igre vse gladko, upamo pa, da 'bomo neusklajenosti. iz-gladili med hišnimi sveti 'treh stolpnic. .
Rudolf Uršič — 0 — ■
Opomba uredništva:
Zanimivo bi bilo, če bi kaj podobnega napisali tudi naši delavci iz drugih krajevnih skupnosti v Celju, v -Šentjurju in drugod.
Po zanimivih bojih je zmagala selekcija Celja pred Štorami. Za selekcijo Celja je nastopil tudi naš bivši član Danilo, sin pokojnega Jožeta Sivke.
— Klubsko prvenstvo
posameznikov za leto 1979
Konec februarja in v začetku marca smo organizirali prvenstvo za najboljšega kegljača v sekciji. Tekmovalo je 12 članov in en starejši član. člani so nastopili 5 X 200 lučajev in st. član 3 X 100 lučajev. Po dogovoru smo s 3 X 200 lučaji nastopili v Štorah in dvakrat na kegljišču Ingrada Celje, starejši član pa pa s 3 X 100 lučaji v Štorah. Po petih nastopih ter zagrizenem boju za vsak podrti kegelj je bil najboljši prekaljeni član prve e-kipe Ervin Cmok, ki se po vsakem uspehu ekipno ali posamezno rad razveseli in tudi tu prispeva k družabnosti, ki je sicer primanjkuje v selekciji.
Rezultati ‘in uvrstitev posameznikov dz petih nastopov:
Skupaj	Povprečje
4319	863
4203	840,6
4202	840,4
4146	829
4040	808
Štorovčanov. Teh 18 je imelo še dva kola, in to v Celju in Radečah tako imenovano finale. Občinski prvak za ieto 1979 je postal Tomažič Celje.
Tekmovalci dz Štor so zelo dobro igrali in zasedli naslednja mesta: 5. Zorc Franc, 6. Cmok Ervin, 8. Čagalj Jože, 10. Gračner Ivan, 14. Grubenšek Franc in
22.	mesto Cene Marjan. Prvih 27 se je uvrstilo na regionalno prvenstvo, ki bo jeseni; med njimi je 6 naših tekmovalcev, kar je za kegljanje v Štorah lep uspeh.
— Prvenstvo v borbenih igrah
Medtem se je odivjalo tudi tekmovanje v borbenih igrah. 1. kolo je bilo v Štorah, 2. v Celju,
3.	v Velenju in 4. v Slov. Konjicah. Tu smo imeli manj uspeha, saj smo zasedli komaj 4. mesto, kar je za nas neuspeh, čeprav so nastopile tudi ekipe regije.
Franc Grubenšek
Kegljaška aktivnost v prvem polletju 1979
STRAN 8
KADROVSKE VESTI
V mesecu maju so bile v naši organizaciji združenega dela na-, slednje kadrovske spremembe:
Novi člani naše organizacije
združenega dela so:
Kovačič Miran, NK delavec, Ratkajec Vinko, NK delavec, Pavlovič Ilija, NK delavec, Krumpak Jožica, NK delavka, Djulič Arif, NK delavec, Vasic Nedeljko, NK delavec, Sinani Nuhi, NK delavec,- Brkič Mujo, KV delavec — papirničar, Elezi Šukri, NK delavec, Zebolc Anton, NK delavec in Zebolc Josipa, NK delavka vsi iz livarne II; Herek Franjo, NK delavec, Brkovič Nenad, NK delavec, Leko Luka, NK delavec, Burzič Ibrahim, NK delavec, Marjanovič Ilija, Bajrič Hilmija, NK delavec vsi iž valjarne IX; Samec Franc, NK delavec, Syla Jashar, NK delavec, Rushiti Redjep, NK délavée, Popovič Nedeljko, NK delavefc in Tican Dragan, NK delavec vsi iz livarne I; Pašič Suljo, NK delavec, čordič Refik, NK delavec, Lampret Mijo, NK delavec, Ka-čanski Drago, NK delavec in Herceg Marjan, NK delavec vsi iz valjarne I; Centrih Franc, NK delavec iz TOZD tovarne traktorjev; Zebič Mladen, NK delavec in Toplak Jože, KV modelni mizar oba iz modelne mizarne; Pertinač Stanislav, KV strojni ključavničar iz jeklovleka; Rotar Marko, VŠ ing. elektrotehnike iz DS za ekonomiko in organizacijo; Klemenčič Breda, SS maturant gimnazije iz DS za kadre in splošne zadeve; Bele Štefan, NK delavec in Civerica Rajko, NK delavec oba iz TOZD transport; Fidler Stefan, NK delavec iz jeklarne II; Čater Branislav, KV strojni ključavničar iz mehanične delavnice; Gobec' Miroslav, NK delavec iz merilne 1 službe; Au-breht Franc, KV monter ogrevalnih naprav iz mehanične delavnice.
Iz JLA so se vrnili:
Smole Franc, NK delavec — Vzdrževanje transportnih naprav, Gajšek Srečko, NK delavec :— valjarna I, Mastnak Alojz, KV elektromehanik — elektroobrat,. Kunšek Zvonko, NK delavec — vzdrževanje transportnih sredstev, Knaflc Daniel, NK delavec — mehanična delavnica, Pajek Leopold, KV strugar — MO.
Po lastni želji so zapustili
delovno organizacijo:
Čauševič Febim, voznik viličarja iz livarne II, Hadžimujič Nusred, KV ključavničar iz mehanične delavnice, Leber Branko, NK delavec iz valjarne I, Lupše Ferdinand, premikač iz TOZD transport, Pasarič Irena, prodajalka mes. stroke iz TOZD
vzdrževanja, Fidler Štefan, NK delavec iz jeklarne II, Grgac Stjepan, NK delavec iz TOZD livarne II, Grgac Franjo, NK delavec iz TOZD livarne II, Dajder Luka, NK delavec iz valjarne I, Jagodič Ljubomir, NK delavec iz TOZD livarne I, Starčevič Sta-noje, PK ključavničar iz TOZD livarne II, Mitrovič Sladjana, NK delavka iz TOZD DPG, Vokri Se-limj NK delavec iz TOZD livarna I, Gallapeni Musli, NK delavec iz TOZD livarna I, Pletikapa Peter, KV elektroinstalater iz e-lektroobrata,. Jager Milan, KV strugar iz mehanične delavnice, Mrvičin Anica,. NK delavka iz TOZD livarna II, Boštjan Kolo-man, ' PK varilec iz mehanične delavnice, Pavlovič Ilija, NK delavec iz TOZD livarne II, Sha-bahi Bedri, NK delavec iz TOZD livarne II, 'Stipete Vilim, NK delavec iz TOZD livarna II, Zivič-njak Ivan, NK delavec iz TOZD livarna II, Škorič Predrag, NK delavec iz TOZD livarna II, Kovačič Marjan, NK delavec iz valjarne I, Lavbič Andrej, KV stru-
Laška vas je hribovita vas in zato želo težko dostopna. Res ima dostop iz treh strani, toda žal zelo oteženo. Zato so se občani zbrali že v letu 1977 in si napravili plan, da izboljšajo dostop v
svoj kraj s tem, da si razširijo in asfaltirajo, cesto, ki povezuje strnjeno naselje, to je od Toplice do Jožeta Recka okoli 700 m.
Izvoljen je bil 7-članski odbor, ki je pričel takoj z resnim delom. Prosil je cestno podjetje Celje, da so prišli na ogled terena in napravili predračun, da smo lahko začeli z akcijo. Odbor je pregledal predračun, ki ni bil
gar ključavničar iz TOZD tovarna traktorjev, Alin Idriz, PK valjar iz valjarne I, Rotar Marko, ing. elektrotehnike iz DS za ekonomiko in organizacijo, Fidler Štefan, NK delavec iz jeklarne II, Kladnik Ivan, NK. delavec iz TOZD tovarne traktorjev* Lncner Leopold, strojni ing. iz DS za komercialne posle.
Iz DO je bil izključen:
Bešič Esad, NK delavec iz valjarne II.
Po izteku pogodbe je odšel iz
DO:
Markovič Rajmund, svetovalec iz DS za investicije in razvoj.
Zaradi negativne ocene
v poskusni dobi je odšel:
Selmani Uka, NK delavec iz TOZD livarne II.
V JLA so odšli:
Arzenšek Jože, NK delavec iz skladišča TT, Kantej Zvonko, KV
majhen in si zadal nalogo, da bomo občani sami prispevali na stan. hišo vsak po 8.000 din ter opravil vsak po 150 udarniških ur. Celokupen prispevek občanov naj bi bil 63 % od predračuna v
lanskem letu, ki znaša 702.000 din.
Ker so želje občanov po ureditvi ceste zelo velike, delo odboru ni bilo oteženo in smo že nabrali finančne udeležbe preko .180.000 din, zato nas je tudi KS Štore dala v program za letošnje leto. Odbor si je na svoji 4. redni seji zadal plah dela: najprej za pisanje vlog za finančno pomoč na vse tozde in na odbor za gospodarjenje v našem podjetju, ravno tako v štiri podjetja občine Celje, poslali smo vlogo na Republiški sklad za ceste Slovenije, čeravno še ni pozitivnega odgovora od drugod kot iz naše železarne, za kar se jim najlepše zahvaljujemo.;
Tudi s tem se odbor ni zadovoljil, ampak si je napravil plan dela, ki ga že izvajamo. Razširili
avtomehanik iz montaže TT, Klakočar Karl, KV avtomehanik iz montaže TT, Švencbir Ferdinand, ing. elektrotehnike iz priprave vzdrževanja, Jurak Edi, KV avtomehanik iz montaže TT, Doberšek Alojz, EK plam. rezalec iz, valjarne II, Hribernik I-van, KV obratni elektrikar iz e-lektroobrata, Jager Franic, KV avtomehanik iz montaže TT, Šar-log Mladen, NK delavec iz. livarne II.
Na novo življenjsko pot so
stopili:
Drago Gajšek iz TOZD energetika in Sekiraqa Hysen iz jeklarne II.
Narašča j. v družini so dobili:
Franc Kovač iz transporta, Ča-dej Vid iz modelne mizarne, Colnarič Bogdan iz jeklarne II, Mi-lutin Ivan iz obdelovalnice litine, Vovk Marjan iz valjarne II, Pan-gerl Miroslav iz elektroplavža in Pevec Anton iz mehanične delavnice.
Laški vasi
smo dva mosta preko potoka, o-pravljamo tudi vsa zemeljska dela, ki bodo skoraj končana. Dne
19.	5. 1979 smo hoteli organizirati večjo delovno akcijo s pomočjo mlading in SZ; žal je mladina veliko obljubljala, na pomoč pa ni bilo nikogar. Pa kaj, saj poznamo domačo mladino, veliko govori,; zahteva, le malo stori. Naj pohvalim člane SZ iz Laške vasi, ki so nam is svojim delom dali pobudo in pokazali svojo prizadevnost pri delu —| še enkrat hvala.
Na tem posnetku lahko vidimo naše velike želje po .uresničenju zadane, velike akcije pod pokroviteljstvom KS Štore, saj upamo tudi na veliko pomoč ž njihove strani.
Naj omenim na koncu skromnega članka, da smo do sedaj prispevali že preko 29 starih mi-lij onov dinar j ev.
Jože Knez
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
JURIJA ZAVŠKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za izkazano pomoč v naj-težjih trenutkih. Prisrčna hvala tov. Knezu za poslovilne besede pred domačo hišo in tov. Verbiču ter duhovniku ob odprtem grobu. Nadalje pevcem in Štorski pihalni godbi ter vsem, ki so darovali cvetje in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči otroci '.
STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne 2ELE-ŽARNA STORE ||| Izhaja enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Gabršček Jože, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing., Zmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.
Velika želja občanov v
Tako si krajani sami urejajo ceste