KC

'.V-o'
, -n Moisi'3'»
g.^01d

aiti»
0%l
SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: .KOROŠKI SL0I/EHEC“.
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Koroški Slovenec, uredništvo, Klagenfurt, Viktringerring 26
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
I Izhaja vsako sredo. Posamezna štev. lORpf
I Stane četrtletno: RM l-—; celoletno: RM 4‘— I Za Jugoslavijo
| četrtletno: Din. 25’— ; celoletno: Din. 100'—
Nemško vprašanje v (ehoslovaški
Ni je v Evropi narodne manjšine, ki bi zagotavljala, da ima. vse, kar ji je potrebno za neoviran narodni razvoj. Tako je bilo v desetletjih, odkar se je pojavilo manjšinsko vprašanje na mednarodnem pozorišču, pa doslej. Sedanje evropsko ozračje pa je tako prenasičeno s spornimi zadevami, da si je težko predstavljati o manjšinskem vprašanju stvarno razpravo in nato stvaren, obojestransko zadovoljiv zaključek. Zato zunanji svet s podvojeno pozornostjo sledi razvoju vprašanja največje narodnostne skupine: Nemcev v Čehoslo-vaški, ki je poleg španskega problema najvažnpše vprašanje sedanje Evrope.
Okroglo tri in pol milijona je Nenjcev v Čeho-slovaški. Visoko število delno odtehta' neugodna zemljepisna lega, ker namreč Nemci nikakor ne živijo na zaokroženem, enotnem ozemlju, marveč od treh strani obrobljajo Češko ter so v notranjosti države in na njenem jugu razdeljeni v večje ali * manjše jezikovne otake. Najmočnejša je nemška skupina na severu>'|teške vzdolž egerske doline in severnih gorovij, ki šteje okoli dva milijona oseb. V sudetskem ozemlju je približno stotisoč Nemcev, v Krkonoših nad 700.000, v Šumavi pod
400.000,	v moravsko-ostravskem okraju nekako
25.000,	v južni Moraviji 130.000, ostali pa so razdeljeni po srednjijgWse*erni Moravski in Slovakiji. Bolj po svojem;i^»vilu — od 14,700.000 prebivalcev Čehoslovas&e je 3,200.000 Nemcev — kakor po svoji legi je nemška narodna manjšina igrala v državi važno vlogo že od svojega postanka kot manjšina, njen notranje-politični razvoj izza zadnjih 5 let pa ji je dal prvenstvo med vsemi političnimi strankami v državi.
O priliki parlamentnih volitev pred 3 leti je Su-detsko-nemška stranka Konrada Henleina izvoje-vala svojo prvo veliko zmago, ki je vodila vodjo nemške parlamentarne skupine posl. Franka do izjave: Mi Nemci hočemo izpolniti vse ustavne obveznosti, zahtevamo pa tudi brezpogojno vse ustavne pravice. V naslednji dobi je Sudetsko-nemška stranka združila v svojem taboru izvzem-ši nemških socialnih demokratov vse nemško ljudstvo Čehoslovaške. Odstopili so pod pritiskom njenega nastopa v nemški javnosti ministri nemškega Landbunda in krščanskih socialcev, stranki pa sta prešli pod Henleinov prapor. Pod Henlei-novo pokroviteljstvo so se postavile v zadnjem času skoroda vse kulturne, stanovske in športne organizacije nemške manjšine. „Prvič nam Nemcem volitve na sudetskem ozemlju niso muka,“ je zapisalo pod vtisom silnega nemškega razvoja Henleinovo glasilo ,vDie Zeit“ kot uvod v letošnje občinske volitve in dodalo nemškim rojakom sledeče enoumno opozorilo: „Ali se priznate k narodni družini pod vodstvom Konrada Henleina, ali pa ste emigranti, izseljenci. Kajti emigrant je, kdor v času, ko je narod ogrožen, sledi internacionalnim in drugim idejam in skominam. Mi hočemo svojim občinam vrniti nemško upravo in nihče Nemcev nima pravice, da so mu njegovi osebni predsodki važnejši od narodnih!"
f
Predaleč bi vodilo, če bi hoteli nakazati položaj, v katerem se nemška narodna manjšina v Ceho-slovaški trenutno nahaja. Z vsega početka ima Sudetsko-nemška stranka Konrada Henleina svoj narodni program, ki se bistveno razlikuje od narodnih programov bivših nemških landbundovcev in krščanskih socialcev. Obrazložil ga je prvi Hen-lein sam na velikem zborovanju v Karlovih Varih pred dvema mesecema. Nato so ga parlamentarni zastopniki Nemcev — Henlein ni poslanec, marveč vodja in govorilec Nemcev v Čehoslovaški — predložili vladi. Program vsebuje 8 glavnih točk, katerih najglavnejša je zahteva po priznanju Su-deto-nemške stranke v Čehoslovaški kot pravni osebnosti, ki zastopa in brani interese nemške narodne družine v državi. Rešitev le-te točke nemara z ozirom na notranje-politični razvoj Nemcev v Čehoslovaški ne bo delala posebnih težkoč. Druga zahteva tirja točno razmejitev jezikovnih ozemelj, kar z ozirom na zemljepisno lego nemškega ljudstva bržkone ne pojde brez večjih ovir. V smislu navedene Frankove izjave tirja Sudet-
sko nemška stranka polno enakopravnost Nemcev s Čehi, svojo samoupravo v vseh področjih javnega življenja in zaščito nemških rojakov izven ozemlja, ki je označeno kot od Nemcev poseljeno. Posebna točka navaja, da morajo Nemci dobiti zajamčeno svobodo, da se lahko priznavajo k narodnemu socializmu kot nemškemu svetovnemu nazoru in po njem tudi živijo.
Čehoslovaška vlada je kmalu po sprejemu nemške spomenice z navedenimi zahtevami izjavila, da jo bo smatrala za osnovo razgovorov o ureditvi vprašanja nemške manjšine. Začela so se -pogajanja za narodnostni statut in je bil nato iz-voljen parlamentarni odbor s posebno nalogo, da podrobno prouči vse točke manjšinskega sporazuma, medtem ko bo vlada nadaljevala pogajanja z manjšinskimi zastopniki. Po poročilih listov potek razgovorov nikakor ni nepovoljen in se razgovori vršijo v duhu složnosti in pomiritve.
Razumljivo je, da posveča razgovorom razmer-no veliko pozornost časopisje Velike Nemčije. — „V61kischer Beobachter," dunajska izdaja, navaja
Jedro vprašanja tudettkih Nemcev
Glavna zahteva sudetsko-nemške spomenice se glasi, da mora nemško ozemlje ohraniti svoj nemški značaj. Razumljiva je iz dejstva, da se nemško naziranje o narodni pripadnosti nikakor ne strinja s češkim, ker tirjajo Čehi zase vse ljudstvo, ki ni nemško-zavedno, do-čim Nemci navajajo, da je sudetska pokrajina iz-vzemši čeških priseljencev čisto nemška dežela.
Češki listi navajajo, da se je nemški živelj po naklonjenosti političnega režima nekdanje monarhije močno razširil na račun češkega ljudstva in da je češka narodna zavest zbog gospodarskega in moralnega pritiska nazadovala v prilog nemštvu. Kjerkoli pa je Praga po ustanovitvi svobodne Čehoslovaške zastavila svoje sile.v okrepitev češke narodne zavednosti, je žela izredne uspehe in sedanji razvoj popravlja krivico minule dobe. V dpkaz navajajo listi, da se ;e češki element ob minulih občinskih volitvah izredno ojačil in da narod spet dobiva v last zemljo, ki je pred stoletji bila njegova last.
Nemški listi spet stojijo na stališču, da je treba značaj sudetskih pokrajin ocenjeva-t i po domačem (bodenstàndig) prebivalstvu in ne po priseljenem češkem uradništvu, trgovcih in učiteljih. „Neukoreninjeni češki priseljenci se lahko točno ločijo od ukoreninjenega domačega elementa sudetskih pokrajin. Edino domači element zamore biti merodajen za to, kaj je češko in kaj nemško." (Frankfurter Zeitung z 26. junija t. 1.) Nemški zastopniki v praških razgovorih podčrtavajo, da število priseljencev na sudetskem ozemlju nikakor ne razveljavlja njegovega nemškega značaja.
Velik govor pokr. namestnika Biirckia. Na velikem političnem zborovanju v Gradcu je popravil pokr. nam. Bitrckel v inozemskem časopisju, razširjene lažnjive vesti o razmerah v Avstriji. Med drugim je dejal, da je skupno zaprtih 3780 političnih kaznjencev, pri čemer so Židje uključeni. Poudaril je, da mora gospodarski razvoj postopoma rasti in da bo uprava privatnih podjetij po komisarjih nadzorovana in bodo vsi nekorektni komisarji poslani v taborišče v Dachau. Glede tujskega prometa je naglasil, da bodo znižane vozne cene iz starega rajha, vsako izkoriščanje letoviščarjev pa bo preprečeno. V avgustu bo komisar za deželo Avstrijo podal splošen pregled, kaj se je v Avstriji doslej storilo in doseglo.
Mladinski tabor v Ljubljani, ki se je vršil koncem junija v Ljubljani, se je razvil v veličastno manifestacijo slovenske mladine. Slovenska mladina, učlenjena v odseke Prosvetne zveze, se je na uprav izreden način izjavila za svoje vzvišene vzore Boga in naroda. Tabor je dosegel svoj višek na praznik apostolov-prvakov, ko se je na ljubljanskem stadionu zbrala množica 60 tisočih, da prisostvuje telovadnim nastopom slovenskih mla-
v številki od 26. junija na podlagi nekih zasebnih informacij možnost, da se bo čehoslovaška vlada omejila samo na štiri točke in sicer hoče izdati odredbo k jezikovnemu zakonu, po kateri bi se manjšina smela posluževati svojega jezika, kjerkoli ima vsaj 1U odstotkov prebivalstva v občini (doslej je jezikovni zakon predvideval vsaj petino prebivalstva}, nadalje hoče vlada izvesti upravno reformo s tem, da razširi območja občinskih in okrajnih oblasti, končno hoče potom zakona onemogočiti vsako raznarodovanje ter dovoliti ono število manjšinskega uradništva, ki odgovarja številu narodne manjšine v razmerju do večinskega naroda. Narodno-socialistično glasilo naglasa, da so te točke še zelo oddaljene od nemške zahteve po samoupravi. Inozemski listi spet navajajo namero praške vlade, ki hoče reševati vprašanje narodnih manjšin postopnim potom.
Jasno je, da zrejo na pogajanja v Pragi tudi narodne manjšine drugod z velikim interesom. Kajti končni izid ne bo ostal brez posledic na razvoj vprašanja narodnih manjšin vobče.	r.
deničev in mladenk. Med njimi so nastopili tudi telovadci iz Francije, Poljske in Čehoslovaške, katere je Ljubljana že ob njihovem prihodu burno pozdravljala in njihov nastop spremljala ves čas z viharnim navdušenjem. Minister za telesno vzgojo dr. Miletič je imel na mladino sledeč pomemben nagovor: „Dragi fantje, draga mladina! Nenavadno sem vesel, da sem imel priliko kot minister za telesno vzgojo naroda videti sam na svoje lastne oči vašo disciplino, vašo požrtvovalnost, vaše športne in gimnastične uspehe. Moja radost je še toliko večja, ker vam ni cilj samo telesna vzgoja, ampak tudi narodna, religiozna in moralna vzgo-j a. Najprisrčneje vam čestitam k vašim divnim uspehom in želim, da tudi v bodoče nadaljujete svoje plemenito delo za blagor kralja in nam vsem skupne velike Jugoslavije! Bog živi!" — Zaključnim prireditvam so prisostvovali tudi člani vlade dr. Milan Stojadinovič, voditelj Slovencev dr. Korošec in ministri Šramek ter Krek. Tabor je zapustil med slovenskim ljudstvom in tudi v inozemstvu mogočen vtis.
Sokolska mladina manifestira v Pragi. Minuli teden se je zbralo v Pragi nad 60.000 Sokolov Čehoslovaške, Jugoslavije in Dunaja na svoj letošnji vsesokolski izlet. Posebno navdušeno so bili sprejeti dunajski Čehi-Sokoli. Nad pol milijona ljudstva je prisostvovalo velikemu sprevodu skozi mesto in navdušeno pozdravljalo telovadce. Pri telovadnih tekmah so si jugoslovanski Sokoli priborili več prvih nagrad.
Slovaška enakopravnost. Širijo se vesti, da bo praška vlada uvedla slovaščino kot uradni jezik v uradih, sodiščih in šolah na ozemlju Slovakov. Tega sklepa pa ni objavila v listih, da ne bi obtežila pogajanja z Nemci, ki se nadaljujejo. Verjetnost teh vesti potrjuje molk okoli slovaškega vprašanja, ki ga nikakor ne smemo vzporejati v isto vrsto z vprašanjem narodnih manjšin Čehoslovaške, kajti Slovaki so del državnega naroda in nikaka narodna manjšina. Želeti bi bilo, da bi vest o slovaški enakopravnosti bila resnična.
„Mi smo mrtvi zakopani." DAL Izza maja 1937 stremi sovjetska vlada očitno za tem, da uniči nemštvo v Rusiji. Na tisoče nemških kmetov, predvsem v Ukrajini, je aretirala. Do februarja 1938 je bilo v vaseh Eigengut, Blumenfeld, Neu-satz, Krassna i. dr. v Tiligulo-Berezinskem okraju med Odesso in Nikolajevim zaprtih nad 50 odstotkov vseh nemških prebivalcev. Noč za nočjo obiskujejo člani GPU (tajne sovjetske policije) vasi Worms, Landau, Speyer, Karlsruhe i. dr. Pri aretacijah niso izvzete žene in mladina. Tretja petiletka predvideva preselitev celih pokrajin iz Ukrajine v srednjo Azijo, Kamčatko, Sachalin. V pismu nekega nemškega kolonista, pregnanega iz Ukrajine, se glasi: „Ljubi bratje, mi se ne bomo več videli, domovina je za nas nedosegljiva, kajti mi smo živi zakopani in ne pridemo več živi nazaj." (Vseh Nemcev v Rusiji je po zadnjih nemških
podatkih okroglo 900.000, pred vojno pa jih je bilo nad milijon in pol. Op. ur.}
Vojaško organizirana Evropa. Komaj 20 let je minulo, odkar so krvaveli milijoni na frontah svetovne vojne, in že je svet ves spet v orožju. Rusija premore danes baje 30 milijonov izvežbanih vojakov, Anglija brez kolonijalne armade 7 milijonov mož, na kratko povelje postavi Italija 8 milijonov do zob oboroženih vojakov, šest milijonov vojakov šteje Poljska, 3 in pol milijona Rumunija, domala 3 milijone Čehoslovaška. Severna Evropa ima lahko 3 milijone mož pod orožjem. Te številke ocenimo v pravi luči, če si predočimo vojaško moč držav pred svetovno vojno: Rusija 2,750.000, Francija 2,100.000, Anglija 260.000, Srbija in Črna gora 350.000 vojakov! Skupno se je na obeh straneh borilo pet in pol milijona vojakov antantnih držav proti 3 milijonom vojakov Nemčije, Avstrije, Bol- j garije in Turčije. Če bi torej prišlo spet do nove vojne, bi slednja ne bila samo posnetek minule, posebno še, če pomislimo na silni napredek mo- ! derne vojne tehnike.
Jeruzalem — vojno taborišče. Med Arabci m \ Židi se boj za Palestino nadaljuje z rastočimi ostri- | nami. Za obema taboroma stojijo večje, nevidne ! sile. Jeruzalem sam je poln vojaščine in policijskih oddelkov, ki skrbijo za red. Minuli teden je povodom sodnijske usmrtitve nekega Žida prišlo do burnih židovskih demonstracij, ki so seve izzvale arabske protidemonstracije. Anglija, pokroviteljica Palestine, še vedno zasleduje cilj razdelitve dežele v židovski in arabski del, a je doslej vsled | arabskega odpora y očitni zadregi.
Po poplavah kitajskih velerek Jangce-ja in Ho-angha, ki so prizadejale tudi japonskim četam velike izgube in onernogočujejo vsakršna japonska prodiranja, je Japonsko zajelo silno neurje. Sko-roda po vsej deželi so zadivjali tajfuni, ki so razdejali nad 100.000 hiš, poplavili ogromno površino ter uničili velike komplekse rižnih polj. Najbolj so vsled neurja trpela tokijska predmestja.
Ali bo Roosevelt uspel? Kljub ogromnim zalogam zlata je Amerika danes revna država in njena bodočnost ni manj zavidljiva od evropske. Število brezposelnih dosega še vedno 12 milijonov, dohodki vseh gospodarskih panog so se znižali, državne investicije so le neznatna odpomoč. Pre-silen je odpor kapitalističnih krogov proti sanacijskemu načrtu Rooseveltovem, kompromisi imajo za posledico rastoče nezaupanje ljudskih mas, ki ga pridno netijo komunistični agitatorji. V novembru bo ameriško ljudstvo volilo 435 poslancev in 39 seniorjev. Izid bo pokazal, ali se demokratični tabor predsednika Roosevelta kljub mnogim | neuspehom še utrjuje naprej ali pa slabi na račun republikancev.
To in ono. V bivšem taborišču Wollersdorfu | bodo postavili velik spomenik. — „Innsbrucker Nachrichten“, graška „Tagespost“ in linška „Volks- ! stimme“ so postala glasila nar. soc. stranke. — V Celovcu so biyali minulo nedeljo minister in gla- j var Klausner ter vodja Hitlerjugend Baldur von | Schirach. — Jugosl. kralj Peter II. je dovršil 6. j razred realne gimnazije z odličnim uspehom. — j Na Avali pri Beogradu so postavili spomenik Ne- ! znanemu junaku. Delo je slovečega mojstra Me-štroviča. — Belgija je vnovič naglasila, da hoče :
v vsakem slučaju ostati nevtralna. — Francija se ! je sporazumela s Turčijo glede maloazijskega pristanišča Sandžaka in sicer v turškem smislu. — j Rusija namerava na državni meji v Evropi ustva- j riti 10 km širok pas, kjer bo posekano vse drevje j in podrta vsa poslopja. Tako bo nemogoč vsak I skriven prestop meje. -— Pokr. vodja Biirckel je odredil, da se izplača za vsako prijavo denunci-jantov nagrada 50 mark.
Zgodovina pred tisočletjem.
Menda smo bili res vse premalo in enostransko poučeni o tem, kakšno je bilo slovensko življenje pred tisočletjem in več. Slovenski zgodovinarji ! odkrivajo danes povsem nove poglede na nekdanji naš slovenski svet in pri tem priporpinjajo, da smo bili doslej vajeni svojo zgodovino gledati skozi tuja očala. Po „M rtvi straž i“ posnemamo nekatere misli zgodovinarja dr. Josipa Mala — katerega poznamo vsi kot pisatelja Zgodovine slovenskega naroda o slovenskih prazgodovinskih starinah. Dr. Josip Mal je med drugim izrazil med drugim sledeče:
Slovenec v zgodovini ni bil potrpežljivo neko-valo, ki je na njem svojo usodo in srečo koval drug kovač, ni bil le za tnalo, katerega je uporabljal drug gospodar.
Ni nikakor resnica, da bi bili stari Slovenci prišli v svoja današnja bivališča na begu pred Obri ] ali Avari. Tudi ni resnica, da bi bili k e- | daj sužnji O b r o v. Nikjer na slovenski zemlji niso .odslej odkrili obrskih starin, dočim je nekdanje bivališče Obrov, ogrska nižina, z njimi prena- š polnjeno. Tudi ni resnica, da bi bili Nemci zasužnjili Slovence. V borbi proti Obrom so se Slovenci obrnili za pomoč pri Ba- j varcih in s tem prešli v neko zavezniško odvis- ! nost. Prišli so k Bavarski kot enakopravna slo- I venska vojvodina.
Kako je bila urejena slovanska vojvodina? Sta- j ri Slovenci so jo uredili po starem načinu. Cela j država je obsegala t i s o č n i j o, ki se je delila na | stotnije in d e s e t k e. Najstarejši vir, ki orne- ! nja tako slovensko desetko, je Kremsmiinsterska ; listina iz leta 777. Tam se navaja primer staroslovenske upravne organizacije:	desetnik Taljub,
stotnik Sparuna in župan-tisočnik Physso. Vse javno življenje med Slovenci se je odigravalo na v e č i — kakor tudi pri drugih Slovanih — na kateri so volili in potrjevali novega deželnega kneza.' Postopek na taki volilni veči nam .podrobno opisuje rokopis nemške pravne knjige Schwaben-spiegel. Obred volitve in ustoličenja novega vojvode ni v ničemer sličen obredom pri nemškem narodu, pri Angležih ali Francozih. Njegove korenine so v občem staroslovanskem pravu. Koroški vojvodski obred je predkrščanskega izvora, vrši se v svojem poglavitnem delu izven cerkve in brez duhovščine ter v narodnem jeziku, česar nima noben drug ustolitveni običaj Evrope, ker gredo vsi drugi nazaj na en vzor cerkvenega značaja.
Davščino svojemu knezu so stari Sloveni imenovali po k 1 o n. Bila je prostovoljna dajatev ljudstva svojemu vodji — torej resnično demokratičen
Podlistek
Jack London:	P. Holeček:
Klic divjine.
(11. nadaljevanje.)
Ali Buk se ni ganil. Tedaj ga je France pograbil za kožo na tilniku, ga potegnil na stran in postavil Pusta vpregi na čelo. Stari pes se ni nič kaj rad pokoril in videlo se mu je, da se Buka boji; ali France ni maral za to. Ko pa je obrnil hrbet, je Buk odrinil Pusta, ki se mu je rad umaknil.
France se je razsrdil. „Strela jasna, zdaj ti po-kažem!“ je zaklical in zgrabil za palico. Ali Buk se je še dobro spominjal moža v rdečem suknjiču in je hitro odskočil. Ko je Pust spet stal kot prvi pes v v pregi, ga ni nič več nadlegoval; zakaj pazil je samo na palico in se skrbno čuval, da je bil dosti daleč od nje in da mu ne bi priletela v glavo. Vedel je, kaj je palica, in zato se ji je rajši umaknil.
France se je vrnil k sanem in je nadalje zapregal pse. Ko je prišel Buk na vrsto, ga je zaman klical. Nato je vrgel palico proč, a pes se je pred njim umikal in ga gledal, kakor da bi mu hotel reči: Napravi me za vodnika ali pa sploh ne pojdem v vprego!
Nato sta ga oba moža gonila dolgo uro po taboru, šentovala na vse pretege in klicala nanj kugo in vse mogoče bolezni. Ali pes je samo renče kazal svoje bele zobe in se spretno umikal polenom in kosom ledu. ki sta jih v onemogli jezi metala vanj.
Niti trenutek ni pomislil na beg; samo krožil je okoli tabora in njegovo vedenje je razodevalo, da pride rad in da hoče biti priden pes, ako mu storita po volji.
France je nazadnje izgubil potrpljenje; sedel je v sneg in se začel v zadregi praskati za ušesi.
Peter je pogledal na uro in debelo zarentačil; saj sta zapravila več ko uro zlatega časa in morala bi biti že zdavnaj na potu.
Ko se je France ozrl vprašuje nanj, je samo sko-I mignil z rameni, češ ugnal naju je, vdatf se mu morava. France je stopil k Pustu, ga izpregel in poplical Buka. Buk se je smejal, kakor se smejejo psi, ali bliže ni maral priti.
Vprega je bila že gotova, za Buka ni bilo drugega mesta kot na čelu. Še enkrat ga je poklical: Buk se je smejal, a ni maral bliže. „Vrzi palico proč!" je svetoval Peter.
i France je tako storil in Buk se je približal, smeje se zmagoslavno, pogledal ponosno po ostalih psih in se postavil na čelo vprege.
France mu je pripel jermenje in trenutek pozneje je že hitela vprega s sanmi po gladkem ledu, da sta jih moža komaj dohajala.
Buk je pokazal, preden je minil dan, da ni samo za dva zlomka, ampak da tiči v njem tudi izvrsten pes vodnik. Takoj prvi dan je spoznal dolžnosti, ki jih je z novim mestom prevzel, in jih je vneto in vestno vršil. Kjer je bilo pa treba preudariti in naglo ravnati, je prekašal celò Špica, ki ga je France dotlej imel za najboljšega vodnika.
Dav in Pust se nista kar nič zmenila za izpre-membo na vodilnem mestu. Njuna naloga je bila, delati in vleči na vso moč, pa naj je vodnik kdor-
davek. Pozneje se je poklon pri Slovencih .spremenil v običanjni meščanski davek.
Sodni zbori se imenujejo pri vseh Slovanih p o-jezde; zlasti v primerih tožb radi meja je moral sodnik odjezditi s spremstvom na sporno o-zemlje — odtod tudi ime, ki se je med Slovenci ohranilo za sodne zbore še preko srednjega veka. Razen teh imen pa. pričajo tudi viri in listine neposredno, da so karantanski Slovenci tudi v nemški državi živeli še nadalje po svojem narodnem običajnem pravu, po svoji „institutio scla-venica", kakor imenujejo slovensko pravo latinske zgodovinske listine in knjige. S pokristjanjevanjem je prišla med Slovence množica tujcev, duhovnih in svetnih, ki so po načelu srednjega veka, da vsak svoje pravo s seboj nosi, hoteli tudi med Slovenci živeti po svojem prirojenem, plemenskem narodnem pravu. Doseljevanje Nemcev in vedno obilnejši in vedno tesnejši stiki z njimi, vrh tega še politična odvisnost, vse to je bolj in bolj izpodrivalo staro domače, slovensko narodno pravo. To prekvašenje je v 14. stoletju dozorelo tako daleč, da so Korošci leta 1338 po pričevanju vetrinjskega opata Janeza izrazili željo, naj bi zanje veljale zanaprej štajerske pravne odredbe, ker je njihovo starodavno pravo zapadlo v pozabo.
Vse to je dokaz, da se nam Slovencem ni treba sramovati naše lastne zgodovine. Naši predniki n is o živeli kot hlapci, stoletja je zanje veljalo njihovo narod-n o pravo. Sila tisočerih vezi s sosednjimi narodi je pač terjala izenačenje pravnega življenja. Naša jezikovna meja in razni pravni izrazi pa govore še danes dovolj jasno, da smo častno vzdržali silni pritisk, pod kakršnim so drugi narodi povsem utonili.
Domale novice
Kdo v družini nosi hlače : on aii ona 7
Moderno je postalo, da se v časopisih stavljajo vprašanja na naročnike. Zakaj ne bi torej še mi predložili vrste vprašanj in sicer na naše zakonske može in žene? Nemara naše zakonce zanima, kdo v družini nosi hlače. Vprašanja so zastavljena tako, da lahko na vsako odgovorite — seveda mora odgovarjati resnici — z: on in ona. Ker je vseh vprašanj deset, je vsaj teoretično mogočih torej 20 odgovorov. Naj takoj povemo, da ta rešitev nikakor ne nakazuje najidealnejšega zakona, ker nosi v tem primeru hlače vendarle ona. Zakon je idealen tedaj, če ima mož vsaj tri točke več kakor ona. Če pa ima mož vse točke sam, potem naj se nezadovoljnosti svoje boljše polovice nikar j ne čudi.
Vprašanja so naslednja:
1.	Kateri od vaj« napoveduje, kaj se bo črez dan delalo?
2.	Kateri kaznuje otroke za njihovo neubogljivost in upornost?
3.	Kateri na obiskih sili k odhodu: Zelo pozno | je, domov morava!
koli. Menda bi celò dobrodušnemu Bilu ne bila nasprotovala, ko bi bil vodnik. Ostali psi pa so bili že nekaj časa nepokorni in so se navadili nagajati ter lenobo pasti. Pričakovali so seveda, da jih Buk ne bo preveč pestil. Toda kako bridko so se varali!
Pik, ki je tekel za Bukom, se ni nikdar posebno potrudil in je potegnil le toliko, da je bilo jermenje napeto. Zdaj pa je Buk pazil nanj, da se ni mogel delu izogibati; vsakemu poskusu je takoj sledila huda kazen za petami. Še preden je minil prvi dan, se je Pik naučil vleči, da ga je bilo veselje gledati. Prvi večer v taboru je bil občutno kaznovan tudi hinavec Ješ, ki se ga v prejšnjih časih niti Špic ni upal lotiti. Buk ga je treščil na tla in tako neusmiljeno zdelal, da je ves spokoren tulil in cvilil za milost.
Zdaj se je razmerje med psi v vpregi hitro izboljšalo in zavladala je med njimi spet nekdanja sloga. Čez nekaj dni sta prišla v njih družbo dva nova, še na pol divja volčja psa in France se ni mogel načuditi, ko je videl, kako hitro ju je Buk ukrotil. „Takega psa, kot je Buk, sploh ne dobiš nikjer več!" je kričal ves navdušen. „Vreden je najmanj svojih tisoč dolarjev, ali ni res, Peter?"
Tovariš mu je prikimal. Višek v nagli vožnji je že dosegel in tudi naslednje dni je imel prav krasno vožnjo. Pot je bila izvrstna, dobro izvožena in ne pregladka; ni se bilo bati novega snega in tudi premrzlo ni bilo. Včasih je sedel kateri izmed njiju na sani in se vozil, medtem ko je drugi tekel vštric na smučeh in ravnal sani. Psi so divjali, kakor da bi šlo za stavo, in ni jih bilo treba priganjati.
4.	Kateri pošilja zvečer svojega druga prej v | posteljo?
5.	Kateri obeh hodi v nedeljah popoldne na- i vadno z doma?
6.	Kateri obeh cagavo pove, da bi rad šel na i obisk?
7.	Kateri napoveduje, kaj se bo danes južinalo?
8.	Nagovarja on ženo, naj pusti svoj l^ofé, ali ona moža, naj bi pustil kajenje?
9.	Določa on ženi, kako naj se nosi, ali ona možu, kako bi ji ugajal?
10.	Kdo odgovarja na predložena vprašanja: on ali ona ali —on in ona?
In sedaj si odgovarjajte vestno in zanesljivo, da vidite, kdo je gospodar v hiši. Pa še enkrat na uho: najbolje je, če gospodarita oba v slogi in vzajemnosti, on pa pri tem nosi — hlače! Pa brez zamere!	hi.
Sprejem na drž. učiteljišče. Celovško učiteljišče bo v prihodnjem šolskem letu zadnjič otvorilo prvi letnik, ki se bg šolal po dosedanjem načinu.
V	letnik bodo sprejeti samo dečki. Izpiti za sprejem sè bodo najbrže vršili šele v septembru. Absolventi srednjih šol (gimnazije, realne gimnazije, realke) se sprejmejo v 3. ali 4. letnik. Po novem načinu se bo učiteljski naraščaj sledeče šolal: po 6 letih ljudske šole mora imeti 6 let višje šole (Hohere Aufbauschule) ali pa po štiriletnem Ijud-sko-šolskem pouku Sletno nadšolo (Oberschule), nakar vstopi v dveletno učiteljsko visoko šolo, ki si bo morda otvorila tudi na Koroškem. V prvi letnik vadnice cel. učiteljišča se otroci še sprejemajo.
Nova ureditev cestnega prometa. V zadnjih treh številkah smo priobčili novi cestni red, ki je s 1. julijem stopil v veljavo. Z istim dnem se vozi na desni na Predarlskem, Tirolskem, Solnograškem, v pokrajini nad Donavo, Koroškem, Štajerskem in v južnem delu bivše Gradiščanske, s 3. oktobrom pa je vožnja na desni uvedena v vsej državi. Motorni kolesarji, kolesarji in pešci naj prometni red strogo uvažujejo, kazni za prestopke so ostre.
Kajenje v gozdu prepovedano! Izšla je odredba, po kateri je treba gozdove zaščititi pred požari. Prepovedano je v gozdovih kajenje, razen če se kadilec nahaja na državni cesti, vodeči skozi les.
V	^lučaju požarov je vsakdo obvezan gasiti. Goreče predmete je treba ugasiti» in nikar metati proč. Kdor je kriv gozdnega požara, bo najstrožje kaznovan.
Wien—Dunaj. Poročajo nam: V noči na 26. junij je nenadno umrl sloveči profesor slavistike ruski knez Nikolaj Sergjevič Trubeckoj. Bil jo potomec slavne knežje rodbine Trubeckojev, ki je v predvojni Rusiji igrala odlično vlogo. Izreden talent in velika delavnost sta mlademu knezu-znanstveniku omogočila odlično pot profesorja slovanskih jezikov. Kmalu je zaslovel še izven domovine kot poznavatelj in raziskovalec kavkazij-skih jezikov. Sredi dela se je moral izseliti, a v tujini je nadaljeval jezikoslovne študije in bil kmalu poklican na dunajsko univerzo kot redni profesor stolice za slovansko jezikoslovje. Nadvse plodovito je bilo njegovo znanstveno delo v okvirju dunajske akademije znanosti. Sredi znanstvenega delovanja ga je zgrabila težka srčna bolezen, od katere ni več okreval. Komaj 481eten ji je podlegel. Profesor Trubeckoj je vzgojil generacijo slovanskih jezikoslovcev, ki so svojega učitelja cenili tudi kot velikega Slovana in izrednega človeka. Rajni knez se je zanimal tudi za slovenski jezik in njegova narečja ter je vzgajal svoje učence v jlubezni in spoštovanju materinega jezika. Sam pa je bil v svoji ljubezni do ruskega naroda in jezika nedosegljiv. Njegovi učenci in njegovo ljudstvo bodo ohranili pokojnega prof. kneza Tru-beckoja v hvaležnem spominu.	-ko.
Iz Ljubljane. Dne 23. junija je tukaj nenadno preminul ugledni slovenski časnikar in politik Andrej Gabršček, doma iz Gorice, ki je pred vojno predstavljala važno središče slovenskega narodnega življenja v Primorju, je imel zgodaj priliko uporabiti svoje velike zmožnosti za narodni blagor. Gabršček je bil vsestranski delavec, izboren časnikar in politik, vnet kulturni in gospodarski delavec, povsod je z vnemo zastopal težnje svojega rodu in tolmačil njegove potrebe. Pregnan iz domovine ter oropan vsega imetja se je po vojni preselil na Dunaj. Tudi tod ni miroval, le snoval in delal. S pomočjo slovenskih koroških akademikov je zbral drobce slovenskega dunajskega življa in jih povezal v Slovenski krožek, bil dolga leta njegov predsednik in zanj žrtvoval vse svoje moči. Na Dunaju je izdal svoje veliko delo „Go-riški Slovenci" in s tem postavil svoji domovini trajen spomenik. Živo se je zanimal tudi za koroške'Slovence in došel tudi parkrat osebno med nje. Slovenski krožek je svojega predsednika po njegovem odhodu v Ljubljano imenoval za častnega predsednika. Narodnemu delavcu Andreju Gabrščku bodi večni mir!
Stein—Kamen. V nedeljo 10. julija obhaja kamen-ska fara svojo sedemstoletnico. Sv. maše so od pol 7. ure naprej, izpostavijo se tudi ostanki bi. Liharde ter si verniki lahko ogledajo grobnico. Vse častivce bi. Liharde in prijatelje zgodovinsko zanimive cerkve vabi župni urad v Kamenu.
Eberndori—Dobria ves. Glede subvencij za popravo hlevov, naprave gnojničnih jam i. dr. opozarjamo posestnike, naj se prijavijo pri občinskem uradu vsaj do 15. julija. Pred leti so mnogi posestniki rok prijave zamudili in nato se hudovali nad tedanjim kmetijskim odborom, da je premalo razglasil. Ker pa kmetom v tem času primanjKuje prilike za izdelavo točnih načrtov, naj si ob prijavi pridržijo rok do jeseni ali vigredi in naj tedaj vložijo svoje načrte. Betoniranje oz. kanaliziranje hlevov, naprave gnojničnih jam in betoniranje gnojišč pa svetujemo vsakemu gospodarju.
Pliberk. (Politične in druge novice.) Dejstvo, da se je slovenska narodna manjšina v Pliberku in okolici dne 10. aprila 1938 v zavesti zrele politične zavednosti takoj odločila k priznanju nove oblasti in se včlenila v veliko, novo državo, je našlo tudi pri članih nemškega naroda ugoden odmev. Osebnosti narodno-socialistične stranke so se o tem pohvalno izrazile in na manifestacijskem zborovanju v Pliberku je to izrazil tudi govornik, notar g. dr. Murko, sedanji pliberški župan. Upamo, da bodo odnošaji med velikim nemškim narodom in slovensko narodno manjšino trajno dobri, ker zaupamo izjavam merodajnih faktorjev NSDAP o neokrnjenem narodnem, kulturnem in gospodar-kem življenju narodne manjšine. Po sijajni zmagi 10. aprila so še dolgo vihrale v Pliberku rdeče zastave s simboličnim križem in smo praznovali tudi 1. maj, praznik dela. Na ta dan je bil lep sprevod, katerega slovesnost so še povzdignili, kakor že prej, godci šmihelske požarne brambe, ki igrajo prav dobro in v splošno zadovoljnost. — Tako gre življenje svojo pot naprej in že so za nami prazniki pomladi, velika noč, binkošti, Rešnje Telo, ki so se vsi lepo in dostojno obhajali. In medtem se je začelo težko kmetovo delo spravljanja košnje, zares ob ugodnem vremenu, in lahko vidiš, kako so ljudje delavni in pridni. Letina obeta biti letos boljša, kakor v zadnjih letih, in to bo velika dobrota za kmetsko družino. Tudi delavci imajo de- ; lo, trdo morajo delati, ali zaslužijo pa. — Mimogrede omenimo, da se je poročil vrl fant, član prosvetnega društva, Buchwald France, in gospodari s svojo mlado ženo na svojem posestvu v Nonči vasi. Želimo mnogo sreče!
Iz jugo-vzhodnega kota. Celo vrsto nad 80 let starih oseb nam je v Pliberškem okraju pobrala bela žena. Med zadnjimi so bili Bokrovčeva mati iz Libuč, od katerih se je poslavljalo poleg številnih pogrebcev še 5 sinov in 2 hčerki z vnuki in vnukinjami. Gospod župnik Brandstàtter so ob grobu dejali, da umirajo matere kljub svoji starosti vse prekmalu, in orosile so se oči tolikanj v borbi za življenje preizkušenim sinovom. Stara mati, počivajte v miru! — Predzadnjo nedeljo so otroci imeli prvo sveto obhajilo. Kdor je gledal belo oblečene dekliče in čedno napravljene dečke, je pač v dnu duše začutil odsev že davne sreče. — Sedaj pa imamo od nedelje do nedelje žegnanja, v Pliberku, pri Božjem grobu in nato drugod. Dopoldne se vrši med zorečimi njivami, slovesnim zvonenjem in svečanim petjem procesija, popoldne pa je žegnanje na vasi. V nedeljo 10. julija imajo sejm v Šmarjeti, ki mu pravijo „češnjevo žegnanje" ker v tistih dneh obirajo češnje. Tudi pri Gutovniku ne bo dolg čas, ker bodo točili sveže pivo, peli in rajali. Povabljeni vsi, še vi, gospod urednik!
Ferlach—Borovlje. Kakor se je na tem mestu že poročalo, so dela pri regulaciji divjega potoka Sele—Kot v polnem teku. Začasno je zaposlenih tam preko 25 delavcev, a upati je, da jih bo še precej došlo. S tem bo popravljena tudi cesta, kar bo pač v korist vsem našim gorskim kmetom. Da je bilo delo zelo potrebno, kaže slučaj, ki se je pripetil 27. pr. m. Avtopodjetnik Fric je vozil po isti poti s tovornim avtom drva in imel naloženih 8 metrov. Nedaleč od kovača Ogrisa odjenja zemlja in avto se prekucne s tovorom vred po bregu proti potoku. Kovaču so bile razbite rače, koder ima napeljano vodo, največje čudo pri vsem pa je bilo, da se šoferju, ki je sedel v vozu, ni zgodilo ničesar. — Hudo razsaja v naši občini škrlatinka. Začasno je bolnih okoli 45 otrok. — Dočim se kaže pri vseh podjetjih konjunktura, so puškarji le bolj slabo zaposleni. Lovski zakon v rajhu se razlikuje precej od bivšega avstrijskega in je deloma zelo i strog. Tudi je tam lov precej dražji kot pri nas, j in lovska karta sama stane štirikrat toliko. Vsled I tega marsikateri lovec čaka z naročilom in s tem i seveda tudi novih določb, kar znatno vpliva na j puškarsko industrijo. Precej delavcev je že odpotovalo v Nemčijo, a tudi ostali so le slabo zaposleni. Veliko se je govorilo, da dospe komisija, ki bo pokupila vse puške, ki so odveč. Komisija iz Nemčije je sicer došla, vendar je ostal prvi sesta-
nek brez rezultata, vsekakor upajo puškarji, da morda le pride do kakega trgovskega sklepa. — Dne 2. t. m. se je v naši farni cerkvi na vsem tihem poročil naš znani Joža Sušnik z gospodično Roziko Weidlič. Dobrih pet let je bil vdovec in je nazadnje prišel do zaključka, da je boljše imeti družico ob strani kot tavati sam po svetu. Našemu Jožu, kateri je radi številnih šaljivih nastopih pri raznih prireditvah znan daleč preko Roža, želimo v novem stanu prav obilo sreče na mnoga leta!
Feistrhz i. R.—Bistrica v Rožu. Javni studenec pred poslopjem konzumnega društva je spet odprt.
S tem je ustreženo posebno mal im ljudem, k; si lastnih vodovodov ne morejo privoščiti. Še živalim bo dobrodošel. Skozi tri leta sta dovoljevala gostilničarja Krajger in Kuraš uporabo svojih domačih studencev. — Ob kresovanju se je ponesrečil mladi bistriški učitelj. Pri skoku preko žerjavice mu je spodrsnilo in se je težko ožgal, da je bil prepeljan v bolnico.
St. Stefan—Šteben pri Globasnici. V nedeljo 19. p. m. se je vršil pri nas lep pogreb, katerega so se udeležili domači in sosednji farani Pokopavali smo 601etnega moža: Konradovega Jožefa. Umrl je zadet od kapi, a kot vzoren kristjan je bil pripravljen tudi na naglo smrt. Še v četrtek, na praznik sv. Rešnjega telsa, je sprejel, sv. obhajilo, ki mu je postalo zadnja popotnica. V obširnem nagrobnem govoru je domači dušni pastir poudarjal, da je bil rajni 35 let cerkveni pevec, veliko let pa v cerkvi in pri procesijah prvi molilec. Že precej let prej si je dal napraviti nagrobni križ s primernim besedilom. Veliko je daroval za cerkev, posebno za nabavo zvonov. Na zadnji poti so ga spremljali tudi mrtvaški bratje iz Šmihela z zastavo in gorečimi svečami. Po odhodu v lepšo večnost ga bo fara, posebno pa njegov dušni pastir zelo pogrešal. Pevci so mu zapeli ob domu in grobu. N. p. v. m. — V maju nas je zapustil naš organist in pevovodja Pavle Becelj in deluje sedaj v Št. Lenartu pri 7 studencih. Njegov naslednik pri nas je mladi France Wdlfel. — V kratkem bo poplavljena cesta skozi našo vas. Baje jo bodo tudi asfaltirali. Po večletnem delu bo ukročen tudi glo-baški hudournik in bomo sedaj ob neurjih mirno lahko ostajali doma.
Gailtal—Z Žile. Nismo še zaspali, čeravno že dolgo molčimo. Ko pa vidimo, da se nekaterim kar ne more zdeti možno, da se še upamo na dan, smo se le zdramili. „Slovenski dan" na. Brnci smo praznovali vprav mi Zilani z vso dušo, saj je naslednik ..Ziljskega". Iz Brda, Št. Pavla( Šmerč, Bistrice, Zahomca in vse naše okolice smo bili častno zastopani. Naša dekleta pa so žele vse priznanje za svoj nastop. Zato Ziljani: Smo zmožni nastopa, to smo dokazali že dostikrat drugod; kaj, ko bi doma zadonela naša pesem in bi šli v raj pod domačo lipo? Dekleta in fantje naše doline: na dan, pokažimo vsem, da znamo in hočemo v naše vasi ponesti spet staro ziljsko slovensko življenje pesmi, noše in raja! — Iz naših vrst so odšli zadnje dni Encnjeva stara mati v Drevljah. Umrli so pri svoji hčerki v Zahomcu in smo jih pokopali v Gorje. Vsem zaostalim naše sožalje! — Tudi Cimprova stara mati so odšli po plačilo h Bogu. Čisto iznenadila nas je hitra smrt. Sočustvujemo s Cimprovimi, materi pa želimo miren počitek v domači zemlji. — Tragična smrt je zadela tudi mladega gospodarja Kajžarjeve hiše, ki je prakticiral v lesni stroki v Meranu. Prepeljali so njegovo truplo v domači grob Podkloštrom. — Po naših planinah se je pripetilo že več nesreč. Poginili sta na paši dve lepi ziljski kobili p. d. Kriglču in Šentiju v Zahomcu. Še težja pa bo izguba, ker se bo sedaj poleti le težko našla za oba žrebeta nova mati. V Drevljah je oškodovan z izgubo žrebeta tudi pd. Plažin. — Kasarno na Bistrici pridno gradijo. Taborišče za obvezno dižavno delovno službo na Čajni pa je že gotovo. Dose-daj stoji 12 barak. Tudi pomočniki-dijaki bodo menda prišli. V šoli že pripravljajo prenočišča. Kako bodo strmeli, ko bodo prišli namesto v ogroženo nemško ozemlje v naše ponižne slovenske vasice, si ne moremo dobro predstavljati. — Gotovi krogi so pričeli z akcijo za podpise v prid nemški pridigi in verskemu pouku v šoli. Vsa šola ima le pet uradniških nemških otrok.
Drobiž. Heimatbund namerava postaviti glaso-vanjska spomenika na Važenbergu in v Rožeku.
—	Za mojstra lovcev (Gaujagermeister) je na Koroškem imenovan dr. Werner Kraus. — Toča je uničila poljski pridelek v Apačah in delno v celovški okolici. Č. g. Jakolič je imenovan za župnika v Apačah, ki imajo po 14 letih spet svojega gospoda. — 701etni posestnik Jakob Telesklav iz Dul v Dravski dolini se je na progi vrgel pod vlak. Zapušča 4 otroke. — Dež. glavar je v spremstvu dež. svetnika Maier-Kaibitscha posetil Velikovec.
—	Pri Mertu na pliberški Bistrici je pogorelo gospodarsko poslopje. — Delavca Jožef Holister in Leonhard Stermitz sta že dolgo časa kradla v ve-trijski okolici svinje iz hlevov. Prvi je dobil pred sodnijo 4 mesece, drugi 6 tednov težke ječe. —
Celovški sejem bo od 25. avgusta do 4. septembra. — Na beljaški gimnaziji je ob zaključku šolskega leta visela bela zastava v znamenje, da nobeden učencev šolskega leta ni končal z nezadostnim uspehom.
Naša prosveta
Slovenski dan na Brnel.
Pričakovali smo, da bo prva večja naša kulturna prireditev v novi državi privabila stotine rojakov. In res se je zbralo zadnjo junijsko nedeljo nad šeststo Zilanov in Rožanov ter rojakov od Vrbskega jezera in Podjune, da manifestira svojo slovensko narodno zavest o priliki prireditve „D o-b r a č a“ pri Prangarju v Zmotičah. Udeležba bi se bila nemara še podvojila, če ne bi bila grozila popoldanska nevihta.
V jedrnatih besedah je zastopnik „Dobrača g. Maks Trunk otvoril slovenski dan s pozdravom vodji države, zbranim rojakom, kraj. vodju nar. soc. stranke in zastopnikom nemških društev. Mehko je nato legla ubrana naša pesem, zapeta od Brnčanov pod vodstvom Kropivnika Ivana, med zbrano občinstvo. Z njo je tekmovala vedra dekliška pesem zilskih deklet. Smo občutili: spet in spet zmaguje slovenska melodija, zapeta od postavnih fantov in brhkih naših deklet, in ne moremo se ubraniti njenemu pričevanju o našem slovenstvu. Pod vodstvom gčne Milke H. so dekleta dodala v sličici „Pod vaško lipo" kos lepe dekliške družabnosti, nakar so Brnčani zapeli v pozdrav nemškim gostom tri nemške pesmi.
Resni del sporeda je uvedel solospev himne „Nmav čriez jizaro" v priredbi Primoža Košata. Posrečeno nadaljujejo doslej nepoznane kitice prisrčno slovo od doma in mamice in jih priobčimo ob priliki. Nato je povzel besedo predsednik S. P. Z. g. dr. . T i s c h 1 e r in govoril o tisočletni slovenski zgodovini na koroških tleh in o naši zemlji, „ki je narod rodila in redila in ga bo vse dotlej, dokler ji bo služil in ji ne postane nezvest ter je ne zamenja s tovarno in potnikovo palico na državni cesti". Nekam svareče so se glasile besede, da „zemlja daje vsakdanji kruh ter vzdržuje nepokvarjeno narodovo kri in njega življenjsko silo le, dokler ji narod daje zvestobo za zvestobo". Govornik je potem posegel v sodobne politične prilike in izvajal:
„Zreli smo stopili v novi čas. V kolikor smo bili dolžni doprinesti svoj del k ureditvi novih prilik, smo to storili 10. aprila 1938. Znak naše zrelosti je, da smo vsi brez izjeme izrazili novi državi popolno lojalnost. S tem smo dokazali, da so zastopniki koroških S1 o v e n c e v -p r i merodajnih krogih v Celovcu in na Dunaju res govorili v imenu slovenskega koroškega naroda in s tem smo si ustvarili podlago za naše nadaljno kulturno in gospodarsko življenje. Nimamo sicer v rokah nobenega zakona, ki bi nam v novi državi zagotavljal pravico narodne samobitnosti. A mi smo tu in smo ravno 10. aprila dokazali, da smo dobro organizirana celota. Na drugi strani imamo več od papirnatih zakonov. Fuhrer sam v svoji knjigi govori o narodnostnem vprašanju in ugotavlja, da narodna pripadnost ni posledica posameznikove volje, marveč posledica rojstva, krvi in miselnosti. Ce človek svoj občevalni jezik tudi spremeni, po krvi in mišljenju ostane Ne-mec — pri nas Slovenec. To stališče moža, ki odloča o vsem v državi, je za nas močnejše nego vsaka postava. Še eno bi na tem mestu navajal: v vseh evropskih državah živijo milijoni Nemcev kot narodne manjšine v dostikrat nič boljšem položaju nego mi koroški Slovenci. Ce nemški narod hoče nuditi svojim rojakom izven nemške države življenjske možnosti, potem bo dal isto pravico narodnim manjšinam v svoji državi, tako nama je z g. dr. Petkom zagotovil 9. majnika t. 1. Fiihrer-jev namestnik v Avstriji Biirckel."
Vsled nastalega deževja se je ostali spored vršil v dvorani. Na sporedu so bile tri narodne pesmi v priredbi Pavleja Kernjaka, rajalni pohod in petje deklet v mičnem prizoru „Vaške rože", nastop dekliškega zbora s pesmijo „Ajdica in Majdiča" ter še dveh iz zbirke Milke Hartmanove, nakar je skupni brnški zbor prireditev zaključil s svečano „Tam kjer teče bistra Žila". Dobro razpoloženo občinstvo je še po prireditvi vztrajalo v prijetnem družabnem razgovoru in šele pozno v noč so se vrste razšle.
Kako spoznaš slovenskega prosvetaša.'* Odločen je v borbi za slovensko pravico, nikdar ne žali pripadnikov naroda-soseda, vsikdar je v dejanju
j zavzet za interese slovenske narodne družine, j I ustrežljiv je svojim tovarišem, viteškega vedenja J napram ženam in dekletom, malim bratom in sestricam je dober učitelj in vzgojitelj. Ni mahe-drav v verskih stvareh, ne izdaja svojega naroda, brani čast naših družin. Skratka: cel fant in celo dekle, cel mož in cela žena!
„Jepa“ v Ločah" je podajala letni obračun 29. j t. m. Poročila so navajala delavnost društvenikov j in odbora in vse predpogoje še živahnejšega raz- j maha slovenske prosvete pod Jepo. Napredek minule sezone pa sta bila uspešno dovršeni gospodinjski tečaj za dekleta ter vnovič poživljeni tam- I buraški zbor. Pri volitvah so člani potrdili dosedanjega predsednika Otmarja Simčiča, naj se ! žrtvuje v prid svojemu ljudstvu še v drugo leto, ob strani mu bo stal agilen odbor in izkušen svetovalec. Sledeča govornika sta obravnavala postavo o dednih kmetijah ter potrebo naše kulturne in gospodarske samopomoči. Živahno pritrjevanje je nagradilo njun trud.
Iz prosvetne pisarne. Okrožna vodstva nar. soc. stranke so se obrnila tudi na naša društva, naj pošljejo podatke o stanju članstva, premoženja in imena odbornikov. Društva opozarjamo, naj se 1 pozivu, v kolikor se še niso, takoj odzovejo. Na ponovno zatrdilo merodajne strani v Celovcu pa se naša društva nikjer ne smejo komisarično u-pravljati. — Tajna drž. policija, oddelek Celovec, je dovolila izdajanje mladinskega lista „M 1 a d i K o r o t a n“, ki začne izhajati s pričetkom jesenske prosvetne sezone. Voditelje jezikovnih tečajev že danes nanj opozarjamo.
Društvene prireditve. V nedeljo 17. julija je ob 3. uri občni zbor „Danice“ všt. ViduvPod-j u n i in sicer pri Voglu v Št. Primožu. Poleg običajnih točk še prizor, petje in govor. — V nedeljo 17. julija zboruje ob 9. uri dop. pri Rutarju v Ž i t a r i . v e s i „Trata", popoldne ob 3. uri pa š e n 11 i p š k o društvo. — V nedeljo 2 4. julija je ob 3. uri pop. pri Suhcu v Encelni vesi občni zbor društva v Galiciji. — Isti dan je pri Šoštarju v G 1 o b a s n i c i ,,S 1 o v e n s k i dan" s petjem, govori, prizori in tamburanjem.
Gospodarski vestnik
Gosenice se zopet pojavljajo. Lansko leto so gosenice v Evropi in tudi v naših krajih povzročile ogromno škodo. Letos so se zopet v velikih množicah pojavile na Hrvatskem, zlasti v varaždinskem okraju. Neki ondotni drevored je ves pokrit z gosenicami. Kmetje so začeli na zelnikih zatirati nevarno zalego. V Koprivnici je šolska mladina na pobudo občinske uprave v teku osmih dni uničila nad milijon kapusovih belinov. Potrebno je, da se tudi mi pripravimo na zatiranje teh nevarnih škodljivcev.
Ali je krt koristen? Še danes si nismo na jasnem, kaj je krtu glavna hrana in predvsem, ali pospravlja v prvi vrsti škodljivce ali ne. Neki nemški gozdar poroča sedaj, da je imel mnogo krtov iz vseh mogočih delov Nemčije in da jim je dajal najrazličnejšo hrano. Izkazalo se je, da imajo krti posebno radi deževnike, a tudi škodljive ličinke žuželk. Samih ogrcev pa krti ne prenesejo, požirajo jih le v njihovem prvem razvojnem Stadiju. Te navedbe niso bog ve kako razveseljive, kajti deževniki so poljedelčevi prijatelji in zdi se, da škode, ki jo napravlja krt s svojim grebalnim delom in z uničevanjem teh koristnih črvov, ne more popraviti s tem, da uničuje tudi škodljivce.
Celovški trg koncem junija. Krave 57—74, klavne krave 30—43, prašiči 1.07—1.20, plemenjaki 1.46 do 1.60 mark za kg žive teže. — Pšenica (100 kg) 28—29.33, rž. 21.33—22.66, ječmen 19.33—22.60, oves 20.33—20.66, ajda 17.33—18.66, koruza 13.33 do 18.66, sladko seno 7—9, kislo 4—5, slama 5—6, grah (1 kg) 54—67, isto leča, krompir 18, zelje 50 do 60, goveja mast 2.33—2.60, sirovo maslo 2.13 do 2.93, prekajena slanina 2.14—3.46, sirova slanina 1.80—1.87, svinjska mast 1.73—2.00, jajca 8, kokoši 1.33—2.33, trda drva, kratka 2.66—3.33, mehka 2—2.66 mark za k. m.
Donavo na Madžarskem preiskujejo za dragocenim zakladom, ki počiva že 400 let na njenem dnu. Leta 1526 so Turki premagali in ubili madžarskega kralja Ludovika. Njegova vdova je hotela rešiti kraljev zaklad ter je dala natovoriti ladjo, ki naj bi odrinila na Dunaj. A Turki so ladjo opazili ter jo potopili z zakladom vred. Mesto, kjer j se je ladja potopila, je približno znano in že so za-I čeli s preiskovanjem dna. Pravijo, da bodo kmalu j našli ostanke potopljene ladje in dvignili drago-1 ceni zlati zaklad.
Mark Twain:
KRALJEVIČ IN tIROMAK
19.
Milesa Hendona in Erwarda so prijeli dvorni stražarji. V tem trenutku se je že pojavil tudi poveljnik kraljeve straže. Zdaj je Hendon spoznal, da je ta „kralj norcev" v resnici — pravi kralj! Mlada, brhka gostilničarka, ki se je v Hendona zaljubila, ga je tudi osvobodila, on pa je z vso vnemo začel zalezovati zločinskega poveljnika kraljeve straže.
Vabilo
na
65. letni občni zbor
ŠT. JAKOBSKE POSOJILNICE V ROŽU,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši
v nedeljo dne 17. julija 1938 ob 15. uri v Narodnem domu v Št. Jakobu v Rožu
s sledečim sporedom:
1.	Citarne zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1937.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Volitev novega odbora.
Ako ob določeni uri ne bo navzoče zadostno število članov, se vrši občni zbor eno uro pozneje z istim dnevnim redom in brez ozira na število navzočih zadružnikov.
K obilni udeležbi vabi
30	Načelstvo.
Hranilnica in posojilnica r. z. z n. z. v Podravljah vabi na svoj
redni letni občni zbor
ki se vrši
dne 17. julija 1938 ob 15. uri v Podravljah, hišna štev. 1, s sledečim dnevnim redom:
1.	Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Poročilo o letnem računu.
5.	Slučajnosti.
Ako ob določeni uri ni zadostno število zadružnikov navzočih, se vrši občni zbor pol ure pozneje brez ozira na število navzočih zadružnikov.
40	Odbor.
Vabilo
na
29. redni občni zbor
HRANILNICE IN POSOJILNICE V PLIBERKU,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki bo v torek dne 19. julija 1938 ob 10. uri dopoldne v uradnem prostoru.
Dnevni red:
1.	Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1937.
4.	Slučajnosti.
§ 25 zadružnih pravil: Občni zbor sklepa veljavno, če je zastopan najmanj deseti del vplačanih deležev. Ako bi tega ne bilo, se vrši eno uro pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati.
K številni udeležbi vabi 39	Načelstvo.
Za S S na mesec dobavlja M
posnemalnike
Jos. PELZ, Wien XV., Mariahilferstr. 164
Ceniki zastonj	Zastopniki se iščejo
/, uredniški del lista odgovarja Dkfm. Vinko Zwitter. Za oglase: Rado Wutej. Založnik: Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem
Tiskarna: A. Machat i. dr., Wien, V., Margaretenplatz 7.