Dopisi. lz Zavodnja. (Novi zvonovi.) Na malem gričku stoji naša sicer majbaa. pa vendar kaj čedna in prijazna župnijska cerkev. Popred kedaj je bila le podfara, 1. 1786 pa se je ustanovila samostojna župnija. Od tistega časa so župljani muogo storili za svojo cerkev, kar jasno priča, kako vneti so bili predniki za božjo čast. Sedajni prebivalci pa so vredni nasledniki svojib očetov, kar so posebno letos pokazali, ko so cerkvi pripravili novo zvonenje. Ze dalj časa se je po župniji gojila želja po novih zvonovib pa bati se je bilo velikih str/oškov. ki bi tako majhno župnijo vendar močno zadeli. Letos pa so se sedajni č. g. župnik J. Sever in. pa cerkvena ključarja cele stvari prav resno poprijeli in so jo tudi srečno izpeljali. Ko so se posamezne hiše poprašale, koliko bi zamogle dati za nove zvone, obljubile so takoj prvokrat toliko, da so se zamogli zvoni brez pomisleka naročiti. Takoj se povabi zvonar iz Ljnbljane, g. Samassa, in odloči se, da sedajni večji zvon. postane srednji, večji in manjši zvon pa se kupita čisto nova. Le-ta novica razveselila je vse poštene župljane in vsak, naj je že bil hlapec ali dekla, je pohitel, da vloži po svoji moči nekaj za čast božjo, kakor tudi za čast in lepoto domače cerkve. Težko in z velikim veseljem se je po vsej okolici pričakoval slovesui dan, ko bodo zvonovi došli in se potegnili v zvonik. Odločilo se je, da se to zgodi 20. pobinkoštno nedeljo. Dva domačina, Jakob Slivnik in Alaze, sta jih v soboto, dne 15. oktobra na okusno okinčanih vozeh pripeljala iz Celja. Da-si je bilo vrenie silno neugodno, tako se je vendar zbralo mnogo ljudi, ki so šli zvonom nasproti ter si jih potem v procesiji spremljali do cerkve. Vse je bilo veselo videč dva tako velika in krasno izdelana zvona, in marsikatero oko se je od veselja solzilo. Tudi g. župuik je bil tako ganjeu, da je koniaj izgovarjal besede v govoru, s katerim je dva novodošla prijatelja pozdravil. Vse Zavodnje pa se je obleklo vpraznično obleko, da tako tudi zvunajno pokaže svojo srčno radost. Med strelom in godbo so se drugi dau vkljub vsem vremenskim oviram zvoni srečno potegnili v zvonik. Tehta pa večji zvon 1814 klgr. (čez 33 starik centov) maujši pa 522 klgr. (čez 9 st. cent.) Novo zvonenje dela vso čast g. Samass-u, pa tudi vsem vrlim župljanom v Zavodnjem in mislimo, da ga ui  med njimi, ki bi ne bil vesel milega iu lepega glasii, ki se sedaj tako mogočno razlega po vsej okolici in se radostno posluša tudi izvan mej domače župnije. Zvonovi viseči v zračnih višavili. da-si sami brez življenja, vas bodo vendar, kot vaši dobri in zvesti prijatelji, spremljali po vseb potili vašega življenja, delili bodo z vami žalost in veselje. Klicali vas bodo k molitvi in na delo, vabili vas v cerkev ves čas, dokler ne poteče število vašib dni in vam ne zapojo še posledaji pozdrav na potu v boljšo domoviuo, kjer boste prejeli plačilo za to, kar ste na tem svetu dobrega storili. Vaše ime bo pa tudi potem na svetu ostalo v slavi in časti, in še pozni vaši nasledniki se bodo hvaležno in veselo opominjali tistib, ki so nove zvone pripravili. Vsa čast torej vam vrlim in poštenimvžupljanom v Zavodnjem! Iz Cadrama. (Naše društvo.) Letos gre kupčija slabo naprej in to škoduje tudi našemu društvu za pozidanje nove farne cerkve ter ne napreduje tako. kakor bi lebko. Od tujih dobrotnikov dobimo le silno redko kako podporo, čeravno iz sedem sosednih fara k nam verni k božji službi hodijo, ravnajo pač enako, kakor tisti gobovi, kojib se je le en sam Jezusu hvaležen skazal. Zato pa so domači za to društvo vneti in tudi za slučaj smrti ga ne pozabijo. Se le dne 9. novembra umrl je pošten gorjan Anton Breznik, ki je po oporoki sporočil našemu društvu 200 gld. Zdaj štejeino z gotovim denarjem in obljubami že 7250 gold. V oziru na to, da naši bogatini, še do zdaj niso veliko dali, ni to premalo, pridemo vsaj v dveh. letih do 10.000 gld. in to je že lepi temelj za novo lepo hišo božjo. Bog nam daj še le novih dobrotnikov! Od sv. Jakoba v Slov. gor. (Sv. misijon.) Ze dolgo so si Jakobčani želeli sv. misijona. Ta želja se je izpolnjevala od 4—12. septembra Naš novi vlč. g. župnik so za to naprosili preč. gg. misijonarja Doljaka in Kosa, katera sta z znano pobožno gorečnostjo delovala na čast božjo in zveličanje duš. Dasiravno je že dvakrat letos župnijo toča hudo obiskala, deloma vse vničila; vendar je sedaj ljudstvo z velikim veseljem sv. misijon pričakovalo. Na časne nadloge je pozabilo, vaa težavna dela opustilo, ter se je z obilno pridnostjo vdeleževalo vsaki den ob vsakem času misijonskib pridig, da s celim srcem je bilo tačas Ijudstvo le za dubovne misijonske dobrote zavzeto. Prvi so bili šolarji pri prejemanju sv. zakramentov. Ljubeznjiva beseda božja je kaj občutljivo delovala na nedolžna srčica otrok in odraslib. Pri tej priložnosti se je vpeljalo sv. detinstvo Jezusovo z namenom: moliti za uboge paganske otroke, ter sebi in onim z malimi darovi v nebesa pomagati. Tudi je njib več slovesno k prvemu obhajilo pristopilo. O da le ne bi otroci nikdar na te vesele diieve pozabili! Skupno vseh obbbancev pa je bilo dve tisoc. Pri sklepu ia blagoslavljanju misij. križa je slovesnost povekšalo do 100 ovenčaDib. deklet. Le prehitro je prišel č-as ločilve. Odšla sta vlč. gospoda, zapustivša nam v spomin sv. misijouski križ, darovanega od nekega dobrotljivega posestaika. Menda nobeno oko ni suho ostalo, ko so nas za slovo izročili Jezusu in bl. Mariji, ter rekli: z Bogom! Pred odhodom še se enkrat okrog vlč. gg. misijonarjev zberejo hvaležni farani, ter se za trudapolno in zveličavno delovanje zahvaljuje: cerkveno in občinsko predstojništvo; za mladino hvalo ponižao izrekajo ovenčaua dekleta in šolarce, podarivše vsem navzočim gospodom krasne šopke. Bog pa plati vsem vlc. gospodom in drugim. kateri so pri sv. misijonu pomagali k veči časti božji in zveličanju duš! Iz Slov. goric. (Nero d nosti.) Mnogo je dandanes pobujšanja. Z mnogimi načini se skrunijo sv. nedelje in prazniki. Tukaj na deželi je dosedaj bilo najbuje : da fantje med službo božjo zunaj postopajo in smodke kadijo; da se dekleta gizdavo oblačijo in se tam v cerkvi nastavljajo, kakor mreže peklenskega luciferja, ter mečejo svoje pregrošne poglede. Tacih far in cerkev, kjer bi se te nedostatnosti v večji ali manjši meri ne godile, bi labko z lučjo po dnevu iskali! Zatoraj gorje nam, ako v tem ne ukrenemo na boljšo pot. A v novejšem času slišimo iu beremo tudi po časopisib o novih skrvmitvab nedelj; kar je izlasti v mestih navada, namreč da ob nedeljah delajo marljivo dopoldne, a popoldne pa začnejo ,,lumpati", kartrajanavadno do — torka. Ta razvada se je vgnezdila zdaj že tudi na deželo, sicer v začetku v mali meri, a vendar se bojimo, da bi kje ne obveljala in bi se ta ljulika močno v zemljo zarila. Iz zanesljivib ust sem slišal, da je neka velika nemka iz Cmureka v nedeljo popoludne v svojih vinogradih na Krembergu brala ter k temu delu privabila mnogo siromašnih ljudi, ki so ji šli ua linianice. Seveda. pošteni Ijudje so godrnjali nad tem pobujšanjem iu skrunitvo Gospodovega dneva, kar je poštenim Anovčanom v pobvalo. Cudimo se, kako bi nam ljubi Bog zamogel kaj dobrega dati, ako se tako ravna. Letos nas je obiskal s točo, ne daj Bog, da nas drugo leto ue čaka še kje debeleja ,,brezovica". —a — Od sv. Marjete na Pesnici. (Nasprotnik popravljanja starib orgelj.) Ker so naše farue žo kakih 100 let stare orglje zdatnega popravka v vsakem oziru zelo potrebne, sprožila se je pri nekaterik dobromislečib faranih misel, omisliti si nove orglje, ali vsaj stare popraviti in je z nekaterimi spremeni povekšati. To blago željo podpirali so tudi farni dosto- janstveniki, poklicali iz Maribora orgljarja, da preišče stare orglje, ter sestavi proračun. Pa kakor ima vsako blago podvzetje tudi pri najboljšej voli sitnost tako smo je tudi tukaj imeli in sicer v tako obilnej meri, da se je vgnjezdila v vsako, tudi v najskrajnejšo kočo ia se razlila v krv in meso. Možiček, kateri se le prerad vtika v zadeve, ki ga nič ne brigajo. šepnol je nekaterim pričujočim: Mežnar je orglje pokvaril! dajte je vbrati iu dobie so za Marjetčane. No, dobro! ako je mežnar, kateri ima veselje do orgljanja in po večkrat organista nadomestuje orglje pokvaril, mu dokažite, sicer ste izustili laž, katera se je po fari, kakor megla pozne jesenske noči čez bribe in doline raznesla. Žalostni in revni so časi. in ako človek pomisli, kaka težkoi-a je vernega ljudstva za katerisibodi dobrodejni dar za cerkvo pridobiti, občuti, kaj zamore hudobna in nepremišljena beseda, bodi si že od tako bornega revščeka izustena, prouzročiti. Kaj drugo bolj kinča božjo bišo, kakor dobro vbrane orglje s prijetnimi spremeni. A vi pobožni in za božjo bišo vneti farani storite, kar vam veleva vaša dobra vest. kar ste dolžni božjej časti in sebi v veselje.