List 53.
Gospodarske skušnje.
(Skušnje zbivcom na vertu kmet. družbe v Ljubljani.) Na opom zadnjih „Novic" dam vediti, da tudi na tukajšnem kmetijskem vertu seje poskušnja z b i v c o m kaj dobro obnesla. Iz 28 lotov ga je prirastlo 69 funtov tako lepega zernja, da se od repnega težko razloči, in dasiravno tukaj še ni poskušeno, koliko da da več olja memo goršice ali ogeršice, vendar ni dvomiti, da tako lepo zernje moia tudi v tem navadno ogeršico kar zlo prekositi. Je tedaj bivec vsega priporočevanja vreden, in mislim, da nobeno seme toliko dobička pri nas ne da. Seje se v jeseni okoli sv. Mihela v gnojno zemljo malo rejši od reži; spomladi se zlo razkosati, in dozori sred mesca kresnika. Pleti, in če je mogoče, še malo okopati ga je treba že od začetka malega travna ali aprila, in potem kaj lepo raste. V boljši zemlji memo naše, ki pa vendar zlo ilovčna ne sme biti, mora pridelek še veliko obilniši biti, in taka njiva, ki jo bivec zlo izmolze, se prav še to leto za ajdovo setev oberne. Dobi se bivec tukaj pri nas na Poljanah po 30 kr. funt.
Na dvoru kmetijskega verta na Poljanah v Ljubljani 30. kresnika 1856.                                                 Zalokar.
(Da lan ene farbe voda ne o d pere in ne premoči) se je poskušalo že to in uno, vendar nič ni pomagalo. Sedaj pa se je znajdel gotov pomoček za to in sicer ta-le: 1 lot v prah zdrobljenih šišk (Gallapfel) se da kuhati v 12 lotih vode tako dolgo, da se pokuha tretji del vode; potem se precedi skozi platnen pert, in kadar se je lanena farba posušila, naj se namaže s to šiškino vodo, in terpela bo tako dolgo kakor oljnata farba. Kolikor ima kdo z laneno farbo namazanih stvari s to vodo prevleči, toliko več ali manj, se ve, da potrebuje vode in šišk, kterih se vselej vzame po gori povedani razmeri. Ker pa šiškini stroj ima svojo moč le do mehkega lima, se mora polimana stvar tako s šiškino vodo namazati, da se lim do dobrega zmehča.
(Smolika (Gummifluss) se odpravi sadnemu dre v ju), ako se na večer prav mokra platnena cunja obveže okoli bolne kože. Drugo jutro je smola tako mehka, da se da z vlažno cunjo lahko oddergniti. Zraven tega pa se bolno mesto, kjer se smola cedi, prav dobro oriba s ker-tačo, ki se v vodo pomaka, da se odpro po celi koži potne luknjice in da tako zamore drevo povsod dobro dihati.