4
 

Sedanji pape` Benedikt XVI. poudarja,
da so svetniki najboljši vodniki k Bogu. Sku-
paj z lepoto so najboljši dokaz za Boga. “`e
veèkrat sem povedal,” piše pape` Benedikt
XVI., “da sem preprièan, da so prava apo-
logija kršèanske vere, najpreprièljivejši do-
kaz njene resniènosti, ki ga ni mogoèe ovreèi,
na eni strani svetniki, na drugi pa lepota, ki
jo je ustvarila vera. Da bo vera danes lahko
rasla, moramo sebe in ljudi, katere sreèamo,
pripeljati do tega, da se bomo sreèali s svet-
niki in stopili v stik z lepoto”. Nato pape`
nadaljuje: “Kdo še ni slišal tolikokrat navede-
no izjavo Dostojevskega: ‘Lepota bo rešila
svet’? Veèinoma pozabljamo, da Dostojev-
ski tu misli na odrešilno lepoto Kristusa. Mo-
ramo se ga nauèiti videti. Èe Kristusa ne poz-
namo le iz besed, ampak nas zadene pušèi-
ca njegove protislovne lepote, tedaj ga zares
spoznamo in vemo o njem ne le zato, ker smo
to slišali od drugih. Tedaj smo sreèali lepoto
resnice, odrešujoèe resnice. Niè nas ne more
bolj privesti v stik z lepoto Kristusa samega
kakor svet lepote, ki ga je ustvarila vera in
tista svetloba, ki odseva na obrazu svetnikov.
Po tej svetlobi nam postane vidna tudi Kri-
stusova svetloba”.1
78

9
Bo`ji slu`abnik pape` Janez Pavel II. je
postavil svetost v samo središèe poslanstva
Cerkve. Zdi se mi zelo primerno spregovoriti
o svetnikih in svetosti pri pape`u Janezu Pa-
vlu II. Vprašanje o svetosti je brez dvoma eno
glavnih tem bogatega in rodovitnega uèiteljs-
tva Janeza Pavla II. Vrednotenje svetosti, tako
na teološki kakor na pastoralni ravni, je bilo
od samega zaèetka njegovega pape`evanja ena
.=$

"

!
temeljnih toèk njegove petrinske slu`be. Pa-
pe` je vedno z vso moèjo poudarjal bistve-
no in neodtujljivo vlogo svetosti v `ivljenju
in poslanstvu Cerkve kot odrešenjske skup-
nosti. Pomislimo, da je pape` Janez Pavel II.
razglasil 1329 bla`enih in 473 svetnike (skupno
1802), med njimi je tudi bl. Antona Martina
Slomška. Kmalu bo tudi sam uradno prištet
mednje.
Misli pape`a Janeza Pavla II. o svetosti se-
stavljajo preroško in programsko besedilo,
ki je zaradi bogastva svoje vsebine in koncil-
ske naravnanosti velikega pomena za Cerkev
ob zarji tretjega tisoèletja. @elim posredovati
nekaj osnovnih poudarkov, ki so namenje-
na nam vsem.
1. Kristusova Cerkev je sveta: ena, sveta,
katoliška in apostolska, kakor izrekamo v ni-
cejsko-carigrajski veroizpovedi. Je “Cerkev
svetnikov”, kakor jo imenuje Georges Ber-
nanos. “Kdor se ji pribli`a z nezaupanjem,
misli, da vidi samo zaprta vrata, ograje in
uradniška okenca, kakor v nekakšni duhovni
`andarmeriji. Toda naša Cerkev je Cerkev svet-
nikov. Kateri škof ne bi dal svojega prstana,
mitre in palice, kateri kardinal svojega škr-
lata, kateri pape` svoje bele obleke, svojih ko-
mornikov, svoje švicarske garde in vsega svo-
jega imetja, da bi postal svetnik? Kdo ne bi
hotel imeti moèi, da bi se lotil te èudovite
avanture? Svetost je zares avantura, in sicer
edina mo`na avantura.”2
Svetost spada k sami naravi Cerkve kot
zemeljskega telesa vstalega Gospoda. Je ena
od njenih bistvenih sestavin in spada k njeni
razpoznavnosti. Zato Cerkev, ki ne bi bila
sveta sama v sebi, sploh ne bi bila resnièna
Kristusova Cerkev; se pravi Cerkev, ki jo je
 #
4
 

on ustanovil, da bi po njegovi vrnitvi k Oèetu
vsa stoletja nadaljevala v njegovem imenu in
z njegovo oblastjo njegovo veèno odrešenj-
sko-zvelièavno poslanstvo.
Govorica svetosti je torej, kakor je bilo po-
novno reèeno tudi na zadnjem generalnem za-
sedanju škofovske sinode, lastna govorica
Cerkve, kateri se ne bo mogla nikoli odpove-
dati, ne da bi se izneverila Kristusu, ki je svetost
sama ‘trikrat svetega’ Boga; ne da bi prene-
hala biti Gospodova nevesta ‘brez made`a in
brez gube’, s èimer bi bila v protislovju sama
s seboj; ne da bi prenehala biti med ljudmi
odsev tiste ‘luèi narodov’, ki je Kristus (C 1).
Pape` Janez Pavel II. poudarja: “Ne bojte
se, da bo èas, ki ga posveèate molitvi, kakor
koli oviral apostolsko dinamiko in potreb-
no slu`enje bratom, ki je vaš vsakodnevni na-
por. Prav gotovo je obratno. Ljubiti in po-
stavljati molitev v središèe vsakega naèrta apo-
stolskega `ivljenja je pristna šola svetnikov.”3
2. Vsaka mnogovrstna dejavnost Cerkve
in njenih struktur je namenjena cilju, da v
verujoèih prebuja svetost. Cerkev biva samo
zato, da bi svetost mogla izoblikovati èloveka
in ga tako napraviti dele`nega svetosti Boga
samega (prim. C 48). To je cilj in seveda ab-
solutna prednost vse pastoralne dejavnosti
Cerkve. “Niè se ne bom obotavljal povedati,
da je svetost tista perspektiva, v smeri katere
mora stremeti celotna pastoralna pot. ... Pa-
storalno naèrtovanje, ki je usmerjeno k sve-
tosti, dejansko terja veliko odloèitev z vrsto
rodovitnih posledic ... Zdaj je èas, da s pre-
prièanjem ponovno predlagamo vsem, naj
se odloèijo za ‘visoko mero’ vsakodnevnega
kršèanskega `ivljenja: vse `ivljenje cerkvenih
skupnosti in kršèanskih dru`in mora vodi-
ti v to smer” (NMI 30–31).
To velja tudi za katerokoli drugo cerkveno
dejavnost. Pape` to ponovno naglaša: “Cer-
kev je bila ustanovljena za èloveka ... Notranje
`ivljenje Cerkve ima za svoj prvi namen pos-
veèenje èloveka, kakor ga je hotela veèna lju-
bezen troedinega Boga ... Poslanstvo, ki mi
je zaupano”, nadaljuje sveti oèe, “je samo tole:
posveèevati se in posveèevati, `iveti in omo-
goèati, da `ivi bo`ji odrešenjski naèrt, razu-
meti in omogoèiti, da bodo ljudje razumeli
skrivnost Cerkve,”4 ki je bistveno skrivnost sve-
tosti. Svetost je zato tista “razse`nost, ki bo-
lje izra`a skrivnost Cerkve” (NMI 7).
3. Od svetosti Cerkve je odvisna uèinko-
vitost njenega poslanstva. Pape` poudarja v
svoji spodbudi o kršèanskih laikih (Christi-
fideles laici): “Svetost Cerkve je nevidni vir
in nezmotljivo merilo njene apostolske de-
javnosti” (CL 17). Kajti svetost je “temeljna
predpostavka in povsem nenadomestljiv po-
goj, da Cerkev izpolnjuje svoje odrešenjsko
poslanstvo” (prav tam). Svetost napravlja ve-
rodostojno in s tem uèinkovito njeno besedo.
Samo sveta Cerkev, ki je globoko zaljubljena
v svojega Gospoda, more raèunati s tem, da
ji bodo ljudje prisluhnili. Zlasti danes ljudje
bolj verjamejo dejanjem kakor besedam.
"!


7
Svetniki so vidni in pristni prièevalci sve-
tosti Cerkve. Janez Pavel II. pravi: “Svetniki,
ki so v vsakem obdobju zgodovine iz`arevali
v svetu odsev bo`je svetlobe, so vidni prièe-
valci skrivnostne svetosti Cerkve ... Gleda-
ti morate nanje, da bi v globini spoznali Cer-
kev! Ne samo na kanonizirane svetnike, ki
so skušali vtkati evangelij v vsakdanjost svojih
rednih dol`nosti. Svetniki izra`ajo Cerkev v
njeni najgloblji resnici; hkrati pa rešujejo Cer-
kev njene povpreènosti, jo prenavljajo od
znotraj, spodbujajo Cerkev, da je Kristusova
nevesta brez made`a in brez gube (Ef 5,27)”.5
V tem kljuènem besedilu sveti oèe moèno
naglaša `ivljenjsko vlogo svetnikov, ki so pri-
èevalci in izraz svetosti Cerkve v njenem `iv-
ljenju. Pape` poudarja zlasti to, da so svet-
niki razsvetlili svet in ljudi svojega èasa z “od-
sevom bo`je svetlobe”, luèi Kristusa, ki je



*
4
 

“prava luè”, ki razsvetljuje vsakega èloveka
(Jn 1,9) in vsako ljudstvo (C 1). Svetniki so
dejansko bili skoz stoletja pravi svetilniki za
èloveštvo, ko so mu kazali nove poti, pris-
pevali so k porajanju novih kulturnih vzorcev,
dajali so ustrezne odgovore na nove izzive
ljudstev, in tako pospeševali razvoj èloveštva
v njegovem zgodovinskem razvoju. Svetni-
ki so imeli vedno velikanski kulturni in dru`-
beni vpliv. Vedno so bili pomembno poglavje
v zgodovini svojih ljudstev. Spomnimo na
primer na sv. Benedikta ali sv. Franèiška Asiš-
kega. V tem smislu je res, kakor pravi filo-
zof Bergson: “Najveèje osebnosti zgodovine
niso osvajalci, ampak svetniki.”
Pape` pripominja, da svetniki “rešujejo
Cerkev povpreènosti”. Skušnjava in vabe k
povpreènosti niso nikoli manjkale in tudi da-
nes ne manjkajo. Nasprotno. V okviru naraš-
èajoèe verske brezbri`nosti, v skorajšnjem iz-
gubljanju vrednot, tudi na etiènem podroè-
ju, in v vdiranju toliko novih idolov, so verniki
lahko nagnjeni h kompromisom v njihovem
verskem ̀ ivljenju ter k odloèitvam, ki niso ved-
no v popolnem soglasju z evangelijem; ver-
niki so v nevarnosti, da tako ali drugaèe po-
kleknejo pred novimi idoli, ter da tako `ivi-
jo povpreèno kršèansko ̀ ivljenje. Zoper takšno
nevarnost povpreènosti, ki je vedno navzoèa,
je prièevanje svetnikov nedvomno najuèinko-
vitejši protistrup. Postavitev njihovega ̀ ivljenja
po `elezni logiki evangelija je dejansko krepko
povabilo, da `ivimo tisto “visoko mero red-
nega kršèanskega ̀ ivljenja”, o kateri govori pa-
pe` Janez Pavel II. v Novo millennio ineutne
(NMI 31), da se brez oklevanja upremo, ka-
kor so storili oni, temu, da se upognemo pred
raznimi maliki našega èasa.
Konèno, svetniki kot pristni prièevalci sve-
tosti Cerkve, spodbujajo s svojim `ivljenjem,
da “prenovimo Cerkev od znotraj”: Kakor
katerikoli drug `ivi organizem, Cerkev v ab-
solutni zvestobi svojim naèelom potrebuje
trajno prenovo, prenavljanje, da bi se oèistila
Jošt Snoj: Job, 2008
+ #
4
 

morebitnih nedopustnih oblog, ki bi osta-
le uèinkovite v njenem pastoralnem delova-
nju v današnjem svetu. To je bil eden temelj-
nih namenov drugega vatikanskega koncila.
Zares, svetniki so bili vedno v prvi vrsti
takšne prenove in prenovitve. “Svetnik, ki gre
mimo, je klic k spreobrnitvi,” pravi teolog
Henri de Lubac, ko govori o jutrišnji sveto-
sti.6 Ob izviru velikih prebuditev kršèanstva
je bila dejansko vedno vrnitev k izvirom ali
k svetosti evangelija, ki so jo vzbudili in iz-
peljali svetniki. Spomnimo se na primer asiš-
kega ubo`ca, ki je s poni`nostjo in odloènost-
jo zaèel izredno in prostrano gibanje cerk-
vene prenovitve.
Svetniki so bili vedno resnièni tkalci èlo-
veške zgodovine, poudarja pape`. “Resniè-
no zgodovino èloveštva,” pravi, “sestavlja zgo-
dovina svetosti: sveti in bla`eni se javljajo ka-
kor ‘prièevalci’, se pravi kakor osebe, ki iz-
povedujejo Kristusa, njegovo osebo in nje-
gov nauk; svetniki so dali konkretno obstoj-
nost in verodostojen izraz eni bistvenih zna-
èilnosti Cerkve, ki je ravno svetost.”
Brez takšnega nepretrganega prièevanja
bi sam verski in moralni nauk, ki ga ozna-
nja Cerkev, tvegal, da bi bil pomešan z zgolj
èloveško ideologijo. Nauk Cerkve pa je nauk
`ivljenja, se pravi, da ga je mogoèe naobrniti
in prenesti v `ivljenje: je nauk, ki ga je mo-
goèe `iveti ob zgledu, ki nam ga daje Jezus
sam, ki oznanja: “Jaz sem `ivljenje” (Jn 14,8)
ter zatrjuje, da je prišel zato, da bi dal to `iv-
ljenje v izobilju (Jn 10,10).7
Svetniki se v tem teološko-pastoralnem
pogledu ne javljajo zgolj kot izredni vzorci,
ki naj jih gledamo in posnemamo, niti ne
samo kot središèa, kjer se stekajo prošnje in
priprošnje. Svetniki so veliko veè. So `ivi pri-
èevalci resniène bo`je navzoènosti med ljud-
mi. Svetniki usmerjajo z dejavno ljubezni-
jo zakriti pogled vere k svetlemu upanju ne-
posrednega gledanja Boga. So klic, prošnja
Boga svetu, naj se spreobrne in veruje. Svet-
niki so apologija kršèanstva.
Èe bi hoteli narediti bolj konkretno pri-
merjavo z našimi èasi, bi bilo dovolj nave-
sti le mater Terezijo iz Kalkute, njeno po-
Jošt Snoj: Goreèi grm, 2007 – 2008




4
 

dobo, njena dela ter njeno znaèilno in vpliv-
no, celo preroško vlogo v našem èasu. Èas,
zaznamovan z izrednim napredkom, a pogo-
sto s porabništvom, ki je, èeprav je nasitil
mnoge, hkrati povzroèil obèutek obupanosti
v èloveku, ki ne najde tistih vrednot, ki dajejo
smisel bivanju.
:"

 
,



+


1. Svetost ni luksuz maloštevilnih, ni pri-
vilegij posameznikov, ampak je cilj, ki ga “tri-
krat sveti” Bog in “vir vse svetosti” (bogo-
slu`je) postavlja pred vsakega èloveka, ustvar-
jenega po njegovi podobi in sliènosti. Takšen
predlog, ki je globoko povezan s samim stva-
riteljskim dejanjem Boga, postaja zapoved:
“Bodite sveti, ker sem jaz, Gospod, vaš Bog,
svet” (3 Mz 19,2). Iz lastne bo`je svetosti tako
postane svetost poklicanost vsakega èloveka.
Bog je ustvaril èloveka, da bi dosegel svojo
polnost, ne pasivno, ampak kot dele`en bo`je
dejavnosti. Doseganje popolnosti je torej po-
slednji cilj in zedinjajoèe poèelo vsega èlo-
veškega bivanja. Sv. Avguštin v tej zadevi ne
more biti bolj kategorièen: “K sebi si nas us-
tvaril, Gospod, in nemirno je naše srce, do-
kler ne poèije v tebi.”8
V tem smislu v polnosti razumemo Pavlove
besede Efe`anom: “Pred stvarjenjem sveta nas
je v njem izvolil, da bi bili sveti in brezmade`ni
pred njim; v ljubezni nas je naprej doloèil, naj
bomo po sklepu njegove volje zanj posinov-
ljeni po Jezusu Kristusu” (Ef 1,4–5).
2) Toda èe so vsi ljudje poklicani k sve-
tosti, je ta klic za kristjane prava in resniè-
na zahteva. Jezusovo vabilo je namenjeno
vsem: “Bodite popolni, kakor je popoln vaš
nebeški Oèe” (Mt 5,48; prim. 12,30; Jn 13,43;
15,12). Za vse veljajo Pavlove besede: “To je
bo`ja volja, vaše posveèenje” (1 Tes 4,3; prim.
Ef 1,4; 5,3; Kol 3,12; Gal 5,22; Rim 6,22).
Poklicanost k svetosti je torej vesoljna.
Nihèe ni izvzet. “Vsi v Cerkvi, naj pripadajo
k hierarhiji ali pa jih hierarhija vodi, so po-
klicani k svetosti po apostolovi besedi: ‘To
je namreè bo`ja volja, vaše posveèenje’ (Ef
1,4)” (C 39); “Vsem je torej jasno, da so vsi
kristjani, naj bodo katerega koli stanu ali po-
lo`aja, poklicani k polnosti kršèanskega `iv-
ljenja in k popolni ljubezni” (C 40).
Svetosti, o kateri govori koncil in h ka-
teri so vsi poklicani, ne dojemajmo kot zgolj
teoretièen ideal, ki je sicer lep, a nedosegljiv.
Tudi prizadevanje za svetost ne sme biti nekaj
abstraktnega, splošnega, ampak resnièni pro-
gram `ivljenja. Pape` pravi: “Išèite svetost v
vsakdanjem `ivljenju,”9 v vseh `ivljenjskih
okolišèinah. Svetost gotovo ni v tem, da de-
lamo izredne stvari, marveè v tem, da na izre-
den naèin delamo vsakodnevne stvari. “Ideala
popolnosti ne smemo spraviti v kalup, ka-
kor da bi vkljuèeval nekakšno nenavadno `iv-
ljenje, ki bi ga lahko v praksi uresnièevali le
nekateri ‘geniji’ svetosti. Poti svetosti so mno-
gotere, ustrezajo vsakemu poklicu” (NMI 31).
Kršèanske svetosti nadalje ne `ivimo kot
nekakšno odtujitev èloveka, marveè kot nje-
govo polno uresnièitev, v skladu s stvarjenj-
skim bo`jim naèrtom. Svetost je dar milo-
sti, ki izpopolnjuje èloveško naravo. Svetost
dejansko ni iznièenje, ampak polnost èloveè-
nosti. Kristus je popoln èlovek prav zato, ker
je utelešena svetost sama.
3. Obveznost, da si prizadevamo za svetost,
je neloèljivo povezana s krstno poklicanost-
jo. Je resnièna in prava zahteva, direktna in
neposredna zahteva prvega zakramenta krš-
èanskega uvajanja, in sicer iz razliènih razlogov.
Predvsem zato, ker katehumen v krstu
prejme svetost, ko postane nova stvar po pos-
veèujoèi milosti. “To je dar, ki nas osvoji.
Ontološka (bitnostna) svetost postane mo-
ralna svetost po prizadevanju, da nenehno
prevajamo v delovanje tisto èutenje, ki je v
Kristusu Jezusu” (prim. Flp 2,5).”10
Dalje je svetost zahteva krsta, kolikor je krst
resnièni vstop v bo`jo svetost. Pape` od te tr-
 #
4
 

ditve izpelje skrajno pomemben sklep: “Èe je
krst zares vstop v bo`jo svetost zaradi vcepi-
tve v Kristusa, potem nima nikakršnega smisla,
oziroma je temu povsem nasprotno, èe se krist-
jan zadovolji s povpreènim `ivljenjem, h ka-
teremu ga navajata minimalistièna etika in po-
vršna religioznost. Vprašanje katehumenu: ‘Ho-
èeš biti kršèen?’ pomeni hkrati tudi: ‘Hoèeš postati
svet?’ Pomeni, postaviti na njegovo `ivljenj-
sko pot radikalnost govora na gori” (NMI 31).
Zato je krstna poklicanost sama v sebi resnièna
poklicanost k svetosti.
Konèno je svetost krstna zahteva, kolikor
nas vceplja na Kristusa in tudi v Cerkev, ki
je sama v sebi skrivnost svetosti. Dol`nost te-
`enja k svetosti, zatrjuje sveti oèe, se pora-
ja iz “neizbe`ne zahteve skrivnosti Cerkve,
ki je izbran vinograd, v katerem mladike `i-
vijo in rastejo v istem svetem soku, ki ga pos-
veèuje Kristus; to je Kristusovo skrivnostno
telo, katerega udje `ivijo isto `ivljenje sve-
tosti kakor Glava, ki je Kristus; je nevesta,
ki jo Gospod Jezus ljubi in je dal samega sebe,
da bi jo posvetil (Ef 5,22ss)” (CL 16).
Zaradi tega svetost ni nekaj prostovoljnega,
ni luksuz ali razkošje in predpravica nekate-
rih, ni dedišèina maloštevilnih, ampak je za-
vezujoèa dol`nost vseh kršèenih. Duc in altum
(Lk 5,4; NMI 1): odrini na globoko! Svetost
je namenjena vsem in vsakemu posebej.
“Svetost ni kakor teoretièni ideal, ampak
kakor pot, po kateri moramo v zvestobi ho-
diti za Kristusom; je posebej nujna zahteva
v naših èasih.”11
Cerkev in svet torej zelo potrebujeta svet-
nike. Danes, pravi Simone Weil, “ni dovolj
biti svet: potrebna je svetost, kakršno terja
sedanji trenutek, nova svetost, tudi ta brez
preteklih ... Svet potrebuje svetnike z geni-
jem, kakor mesto, kjer mori kuga, potrebuje
zdravnike.”12
Konkretno, sodobni èlovek potrebuje
“svetnike, ki bodo prevedli Kristusovo `iv-
ljenje in besede v danes Cerkve in sveta, ‘svet-
nika bo`jega’ (Mr 1,24); svetnike, katerih ob-
lièje bo postalo razglašenje enega tolikih `ar-
kov svetlobe in milosti — blagri –, ki se vsi-
pajo s Kristusovega oblièja, ki je navzoè, ker
je vstal; svetnike, po katerih Sveti Duh veje
in ‘govori’ obenem blago in odloèno; svet-
nike, v katerih bodo ljudje mogli zaslutiti za-
klad milosti, ki je Kristus”13; svetnike, ki bodo
pravi prièevalci Kristusa in njegovega evan-
gelija, kajti “sodobni èlovek rajši posluša pri-
èevalce kakor uèitelje”, pravi pape` Pavel VI,
“èe pa posluša uèitelje, jih zato, ker so pri-
èevalci” (EN 41).
Naj sklenem s povabilom bo`jega slu`ab-
nika Janeza Pavla II. mladim, ki ga je izrazil
v svoji poslanici ob 15. svetovnem dnevu mla-
dih: “Mladi vseh celin sveta, ne bojte se biti
svetniki novega tisoèletja!”. To vabilo velja za
vse ljudi z mladim srcem, ne glede na njihovo
starost. To je vabilo za vse, ki nas je v krstu
prerodila veèna mladost Svetega Duha.
1. Kardinal Joseph Ratzinger - pape` Benedikt
XVI., Lepota, v: Communio 18 (2008), 53 in 55.
2. Georges Bernanos, Izbranci, Celje, MD Celje,
1991, 67 sl.
3. Janez Pavel II., Avdienca za patre Rogacioniste, v:
L’Oss. Rom., 7, 12. 2001, 1.
4. Isti, Nagovor sodelavcem osrednje vlade 2, dne
28. 6. 1982, v: Insegnamenti V/2, 1982, 2429.
5. Isti, Nagovor mladim v Lucci, 23. 9. 1989, št. 4,
v: Insegnamenti XII/2, 1989, 623–624.
6. H. de Lubac, Paradosso e mistero della Chiesa,
Milano, Jaca Book, 1980, 233.
7. Janez Pavel II., Govor 5. 2. 1992, v: Insegnamenti
XIV/1, 1992, 304–305.
8. Sv. Avguštin, Izpovedi I, 1, 1.
9. Janez Pavel II., Nagovor v Mariboru, 19. 5. 1996,
v: Insegnamenti, XIX/1, 1996, 1288–2293.
10. Isti, Nagovor ob angelovem èešèenju, 20. 3. 1987,
št. 3.
11. Janez Pavel II., Govor 5. 2. 1992, v: Insegnamenti
XIV/1, 1992, 304–305.
12. S. Weil, Attesa di Dio, Milano, 21984, 69–70.
13. “Ne, ne bo nas rešila formula, ampak Oseba, in
gotovost, ki nam jo vliva: “Jaz sem z vami!”
(NMI 29). A. Cazzago, Santi e santità nel
magistero di Giovanni Paolo II, v: Communio, št.
186, 2002, 38–39.