DBBIIBBIIIBI!llRBIBIIEBnBIRflISIIIll||||||mH||||||||||g||||||||B||||||||||m|||
S Oanašnja številka izide v šestih straneh, s
Pavšalni franko v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Siovensev«	Posamezna številka stane 80 vinarjev.
24. štev. - Radgona, dne 12. junija 1920.	II. leto.
Hlasilo obmejnih Slovencev.
tfrsssfiiva Ib upr&vrJŠbm v gornji Radgoni, Spodnji oris štev, 7. (L nadstropje.)
========== Rokopisi 33 ne vračajo.
izhaja vsako soboto zjutraj in stane s poštnino vred za vse leto 30 K. za pol Seta 15 K, za četrt Sata 8 K.
Inserati: Ena petstolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 54 mm širok) ! krono.
Pri večkratni objavi primeren popust.
3a naše jadrujnišfvo.
Ni naš r.amen na dolgo in široko razmotri-vati o velikanski važnosti zadružništva za sodobno gospodarsko in socijalno življenje. Misel o zadružništvu je posledica mečno razvitega scci-jalnega čuta, in da bi se dal ta čut zatreti, o tem komaj sanjajo najbolj zakrknjeni kapitalisti. Francoska revolucija koncem osemnajstega stoletja je temeljito pometla z raznimi kastami in odprla širokim slojem pristop na vsa torišča gospodarskega in umskega dela- Razglasila je svobodo posameznika in njegovega dela. To je bil gospodarski liberalizem. Na eni strani ni bilo slabo, zakaj svoboda je-podžgala človekovo sebičnost in častihlepnost ter- razvila njegove duševne in telesne sile, pa je iznašel izume ter ustvaril naprave, ki kažejo čudovito moč človeškega duha. Toda s tem, da je smel posameznik vso nadvrednost dela pritegniti nase, je nastalo na drugi strani pomanjkanje in velika socijalna ter nravna beda. Na kapitalistično družbo- so se valila vedno večja bremena, ki jih ni mogla vzdržati, ker ji je? manjkalo ljubezni do bližnjega, altruizme.. Ta pa se je v vedno večji meri pojavljal pri veliki večini ljudstva, v delavski armadi. Vedno pogostejša so jela postajati socijalna gibanja; delavstvo vseh vrst je čutilo solidarnost in živelo v zavesti, da kapitalistična družba ne bo mogla dolgo vzdržati socialnih bremen. Tudi kapitalizem je to čutil. Prišlo je do svetovne vojne; Nemčija in Anglija sta pred vsemi preskušale svojo moč. Ta dvoboj je bil povsem kapitalističen; šlo ja v glavnem za to, ali se bo bogatstvo Vzhoda iztekalo v roke angleškega a'ii nemškega bogataša. Vendar vse to ni moglo niti najmanje zastaviti socialnega gibanja, ki je prihajalo od znotraj, ki ni poznalo državnih mej, ker je vedelo samo za božji in človeški zakon v družbi. Tako je prišlo, da je ruska revolucija zavrgla načelo francoske revolucije: ni res, da sme posameznik brez ozira na družbo uživati vse dobrine, ki jih lahko doseže; res pa je, da je odgovoren za svoja dejanja družbi in da sme zahtevati za se le tisti del, ki ga gre po njegovem resničnem delu.
Na to vez med socijalnim in zadružnim gibanjem smo hoteli opozoriti, predno preidemo h glavnemu namenu našega članka. Misel o zadružništvu je danes močnejša kot kedaj poprej in lahko trdimo, da je zadružništvo bodoča oblika gospodarstva, ki bo stopila na mesto dosedanje individuelne, svobodne. Asi da to prenesemo v dejansko življenje: doba velikih trgovcev, tovarnarjev itd. se bliža h koncu. Socialni čut ne priznava njihove svobode. Socijalna zavest bo posadila na njihovo mesto zadruge, h katerim ima pristop vsakdo iz širokih slojev ljudstva, da pravično proda svoje delo za ceno svojih potrebščin. Trgovine, podjetja in tovarne morajo postati zadružna last, nadvredeosti dela ne srne pograbJjati posameznik, ki bi posta! kapitalist.’ marveč zadružniki enakomerno po svojem delu in zaslugah.
V Sloveniji je zadružna misel že precej utrjena, pri čemur si je pridobil največ zaslug nepozabni dr. Krek. Imamo konzumne in produktivne zadruge, dalje oboje v eni zadrugi t. j. gospodarske zadruge, končno tudi mnogo dobrih denarnih zavodov. Vse to je uspeh vztrajnega in «motrenega dela ter zdravih sacijalnih načel. Če bi naš narod ne segel po tej samopomoči, bi postal narodnostno še šibkejši, še bolj bi se bil izseljeval in v Sloveniji bi se šopiril Jud, kakor se šopiri na Hrvaškem, v Galiciji in drugje. Tudi v zadnjem času se je osnovalo več noyih zadrug, in vsaka pomeni korak na potu naprej. Z političnega vidika pa je jasno, da tista stranka oživlja največ zadrug, ki korenini najgloblje v ljudstvu. Zadružništvo ne dela v prid posameznikom, temveč v korist ljudstva, v korist splošnosti. To- rodi napade z nasprotne strani — toda v socijalnem svetu obstojata zgolj dva tabora: kapltaiizem-socijalizem. Bodočnost ima drugi; prvi se je že izčrpal, Toliko za danes o zadružništvu in njegovem socijalnem pomenu.
Na naši meji, v pomurski Sloveniji se je osnovala lansko leto Gospodarska zadruga, ki si je izbrala za svoj sedež Gornjo Radgono. Njen delokrog se razteza v prvi vrsti na Prekmurje, Mursko poije in Slov, Gorice, Kaj je bil namen ustanovitve ? Ustvariti na domačih tleh torišče za socijalno — zadružno delo; o-inogočiti domačim ljudem, da sami trgujejo, pri čemur bodo lahko pridelke prodajali dražje in potrebščine nakupovali ceneje, ker ne bo med njimi ljudi, ki bi hoteli v lastne blagajne spravljati nikdar zadosti visoki dobiček; pokazati piefcivalstvu, da je zadružništvo edina zdrava podlaga za izboljšanje naših razmer. Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni je ustanovila svoje podružnice zlasti v novo osvobojenem Prekmurju. Takrat so bile razmere skrajno slabe in nezanesljive, pa smo se le čudili delavnim in navdušenim organizatorjem, ki so začeli graditi svojo idealno stavbo na tako' majavih tleh. Styar je končno vendarle zelo odvisna od kredita in kredit- se težko odloči za tako riskantne poskuse. Toda velikopoteznost načrta ter osebno poštenje ustanoviteljev je bilo zadostno jamstvo. Takrat jb bilo treba oskrbeti prekmursko deželico z najrazličnejšim? potrebščinami, zakaj Prekmurje je pretrpelo to, kar noben dei slovenske pokrajine: gospodarski rop boljševikov. Podružnice. Gospodarske zadruge so skrbele za aprovizacijo' Prekmurja,- zato so so ustanovile na dveh mejnih točkah, v Cankovi in Dolnji Lendavi ter v sredini, v Murski Soboti (beltinska! ¡p nastala pozneje). Zakaj se niso ustanovila samostojne zadruge? Ni bilo ljudi za to, inteligenca je bila in je še zdaj večinoma madža-ronsktga mišljenja. Kdo bi naj vodil te zadruge? Uradnikov in učiteljev, cd katerih danes marsikateri zabavlja čez zadrugo, takrat še ni bilo v Prekmurju, ker niso upali — preko Mure. Sicer pa uči izkušnja, da so trajne in dela-, zmožne le velike zadruge, ki kupujejo in prodajajo na veliko. Le takim zadrugam je mogoče nastavili izvežbane moči, ki skrbe, da zadruga
ne polomi že v začetku; le take zadruge lahko vzdrže konkurenco, ker je znano, da so pri velikih dobavah cene n žje. Bodočnost bo poznala ie. velike zadruge, ker se družba tudi vobče ne bo več drobila, temveč spajala v čim tesnejše enote.
>Siov. Narod« je objavil v i 21. številki z dne .30. maja dopis iz Dolnje* Lendave, ki ga je spisal kak uradnik ah učitelj, kojega je šele v zadnjem času nekak veter zanesel v naše Prekmurje. Dopisnik govori o Prekmurju, kakor če bi kak Anglež pisal domov iz prekmorske naselbine Očevidno ne pozna razmer in pro-matra vse s stališča, ki je nevzdržljivo. Anonimni dopisnik se je med drugim prav nerodno dotaknil tudi delovanja naše Gospodarske zadruge. Tako pravi na nekem mestu: »Ustanavljat: bo solidne gospodarske zadruge, denarne in blagovne, kjer bo odločal kmet sam, ne pa par gospodov v talarjih in njihovih priganjačev, kakor to vidimo pri dosedanji „'radgonski gospodarski zadrugi, ki ima po Prekmurju svoje filijalke«. Da, sedaj bi se našel marsikdo, ki bi »ustanavljale! Mi pa resno dvomimo, da bi si dopisnik želel zadrug, zakaj zadruge so — kakor smo preje povdarjali — naperjene proti kapitalistični trgovin; in zdi se nam, da iz njegovih besed odmeva jamranje nekolicine, ki je v bogatem Prekmurju zavohala obilo plena za svoje kapitalistične malhe. Ni res, da bi pri naši zadrugi odločali »gospodje v talarjih«, zakaj pri zadrugah odloča upravni odbor, izvoljen od zadružnikov in tak odbor je le začasno na krmilu. Ako je kateri »gospod v talarju« v odboru, si ne bo mogel nakopičiti novcev, ker ne bo — hotel in mogel; dobro ve, da je zadružna uprava tako urejena, da nadzoruje drug drugega in je nemogoče, da bi kdo obogatel. Kaj tedaj žene »gospoda v talarju« v odbor zadruge? Želja, da pomaga ljudstvu, katerega duševnemu dobrobitu je posvetil svoje življenje. Sicer pa je v odboru več kot dve tretjini kmetov, v zadrugi odloča kmet, in kar se tiče strank, so udeleženi tudi pristaši drugih strank poleg pristašev ljudske stranke. Na naši strani ne more biti govora o kakih priganjačih; priganjač je k večjemu dotiČni dopisnik in sicer kapitalistični priganjač.
Značilno za verodostojnost dopisnika je to, da očita zadrugi dobiček pri jajcih, ki jih je zadruga nakupila v Prekmurju. Jajca so nakupo4 vali prejšnji nakupovalci, ker so udeleženci tretjega zasedanja prekm. »parlamenta« to soglasno zahtevali. Zadruga je oskrbela zgolj izvoz iz Prekmurja v cistah dei Slovenije. Pri tem je prevzela jajca po 80 vinarjev ter jih postavila na ljubljanski trg. po 90 vin. komad. Najbolj ogorčene so bile takrat ljubljanske branjevke, ker niso mogle konkurirati z prekmurskimi jajci. Zdaj so pa ogorčeni tzv. slovenski trgovci v Prekmurju, ker niso mogli pri jajcih zaslužiti par stotisočev! Taka je njihova »idealna« skrb za prekmurskega kmeta!
Kakor, slinimo, se snuje v Prekmurju nekaka nakupovalna zadruga pod vodstvom trgovcev, med njimi celo par bivših ultramadžarcv. Seveda
je to povsem kapitalistična naprava, zakaj zadružniki bodo samo trgovci in trgovci bodo vlekli ves - dobiček. Dobro je, če se ljudstvo pravočasno zave, da je to zgolj zanjka in se je spretno izogne. Ne da bi hoteli delati razpoloženje za Gospodarsko zadrugo v Gornji Radgoni — to štorije njeno delovanje — naglašamo: Zadruga, kot je ta, je protikapitalistična naprava, njem najvišji zakon je dobrobit ljudstva in ne posameznikov, zato ji tudi noben napad ne bo mogel naškoditi, vedno se razvijajoči socijalni čut našega ljudstva pa bo že kmalu obračunal s vsemi, katerim je kapitalistično odiranje prva in edina skrb za ljudstvo.
V Maribor!
Bliža se slavje I. slovanskega orlovskega tabora v Mariboru Pripravljalni odbor je dokončal prve predpriprave ter izdelal podrobni načrt. Mariborski tabor ne bo samo praznik krščansko misleče mladine, o priliki tabora bodo zborovale vse naše kulturne, izobraževalne, socialne in gospodarske organizacije. Zborovalo bo naše krščansko .misleče dijaštvo, učiteljstvo praznuje 2o-letnico Slomškove zveze, katehetje se pomenijo o svojem katehetskem delu, delavci si ustanove krščansko socialno delavsko internacionalo, Orli in Orlice začrtajo svojemu delu novih smernic, Matici izobraževalnega in narodno obrambnega dela, Slov. kršč. soc zveza in Straža zborujeta in napravita načrte za svoje delo, Fantovske Marijine družbe imajo svoj kongres, da z njim vžbude nov ogenj za češčenje Marije. Kmetje, združeni v Jugoslovanski kmetski zvezi se zbero k posvetu za staro pravdo, obrniki. člani Obrtne zveze pchite, da požive svojo stanovsko organizacijo. Poleg Slovencev bodo zborovali Čehosiovaki in Hrvatje, v skupnih zborovanjih pa angleške, francoske, belgijske, čekoslovaške in jugoslovanske organizacije.
Maribor bo torej ob dneh slavja združil vse krščansko misleče ljudstvo, zatorej vsi v Maribor! Radi reda pri prenočiščih, prehrani in vožnji po železnicah sporočamo sledeče:
Organizirani Orli, Orlice, delavci, učitelji in dijaki se pripravljajo pri svojih organizacijah, vsi drugi udeleženci pri župnih uradih. Pri prijavi morajo vplačati aktivno sodelujoči (Orli, Orlice, dijaki,) in mariborski okoličani za taborsko izkaznico 10.— K, vsi ostali 20 K. Izkaznica daje pravico do polovične vozne cene na vseh železniških progah drž. in juž. železnice, do skupnega prenočišča (na slami) in stojišča (na tleh) na telovadišču.
Skupna prehrana pri voj kuhinjah bo stala dnevno približno 20.— K,
Posebni vlaki bodo odhajali iz Ljubljane v soboto, 31. julija 1920 dopoldne, tako da bo moral vsak odhajati z doma v. soboto zjutraj, vrnil se bo tekom pondeljka dopoldne, zamuda bo torej malenkostna. Iz Ljutomera, Središča, Koroške bodo odhajali vlaki v soboto pop. z nedeljskimi posebnimi vlaki bi prišli prepozno v Maribor, ob 7. uri zjutraj je že obhod, poleg tega bi se pa še ne mogli udeležiti večernih cerkvenih slovesnosti pri romarski cerkvi 00. frančiškanov.
Glede prehrane svetujemo, da vzame tudi vsak sam seboj primerno množino hrane, oni pa, ki refiektujejo na skupno prehrano morajo prinesti jedilno orodje in skodelico seboj.
Skupna prenočišča bodo na slami po šolah, posebnih udobnosti ne pričakujmo.
Kdor želi prehrano in prenočišče v hotelu, naj v objavi pove.
Vse gori omenjeno zamore preskrbeti prip. odbor le onim, ki se bodo priglasili do 30. junija 1920.
Organizacije so o tem obveščene, č. župni uradi prejmo te dni tozadevne okrožnice. Prosimo pa, da postane vsak naš somišljenik in somiš-ljenka za I. slov. tabor, da bo udeležba čim večja, pesebno prosimo somišljenike v zeleni Štajerski oz. ob južni želez., da se sami udeleže prireditve in med znanci razširjajo čim večjo agitacijo.
Fante in dekleta v narodnih nošah vabimo posebno k udeležbi, naj vidijo gostje iz vseh delov sveta lepoto naše narodne noše.
Po taboru napravijo gostje izlet v Vintgar, Bled in Vrbsko jezero, na Bledu jim Blejci in
Blejke prirede »blejsko noč«. Spremimo goste na Bled. kdor se hoče pridružiti tem izletnikom naj pri svoji prijavi pove. Vožnja bo tudi za to priliko polovična
Samo 2 meseca nas še ločita od tabora, zato pohitimo s prijavami. Pomenite se doma in se zglasite pri svoji organizaciji oz. pri svojem župnem uradu. Ko prejmemo prijave, dopošljemo taborske izkaznice. Ne odlašajte s prijavo!
V dneh I. slovanskega orlovskega tabora vsi v Maribor!
Čudi to je politika!
Iz zasedenega ozemlja, iz podjarmljene domovine ob Soči in Jadranu, ne prihajajo nič kaj veseli glasovi. Italijani vedo, da je ljudstvo do kosti narodno zavedno. Nič ne pomaga na sila ne priliznjena prijaznost. Primorski Slovenec ve, da se mu je zgod:la v nebo vpijoča krivica in da je njegova prava domovina naša Jugoslavija. Zato smo uverjeni, da ne bodo Lahi dosegli nobenega uspeha ne s shodi in ne s časopisjem. Tudi hinavščina dr. Tume ne vzbuja nikomur strahu, ker ni resna. Ali drugo je, kar nas mora žalostiti: zviti Italijani so našli bližnjo ter trdnejšo pot k raznaroditvi naših Primorcev. To je d e mor al i za c i j a ljudstva. V našem ozemlju se vrše dan za dnem plesi, veselice in zabave. Začetkoma so Italijani zaman vabili mladino k svojim prireditvam, sedaj se pa povabi sama. Že iz »Goriške Straže« lahko povzamemo skrb, ki navdaja poštene Slovence nad rastočo demoralizacijo, ki je zavladala v teh krajih. Poštenje izginja, zavest narodne podjarmljenosti se utaplja v vinu in prešestvu. Imenitno so jo pogodili Italijani! Treba je ljudstvo z veselicami in zabavami odvrniti od poštene poti, pa bo vse drugo prišlo samo od sebe. Kadar enkrat izgine med ljudstvom nravni čut; ko postane človeku vseeno, je li pošten ali ne, takrat mu je tudi vseeno, če se zaveda svojega slovenskega ponosa ali ne. Za polič vina bo glasoval za italij. kandidata, za sladek pogled laške lahkoživke bo prisegel, da ni Slovenec. Da, potom človeških slabosti in strasti bodo Italijani bržje in lažje dosegli svoj cilj Le na plesišča in zabavišča! V Gorici plešejo ob belem dnevu pri javni prireditvi na javnem trgu polnage ženske. (»Goriška Straža«), Panem et circensis ! Te dni smo Črtali karto, ki jo je pisalo neko dekle iz zasedene domovine svoji tukajšnji prijateljici: »Le pridi, draga, pridi čimpreje sem, ne boš se nikdar kesala. Kaj boš tam samotarila; pri nas so vedno veselice, plesi, fantov na izbiro. Pri nas je zmerom luštno. Z lahkoto si zaslužiš denar ...»
In spomnili smo se na notico v »Goriški Straži«, kjer se je Gregorčič »moderniziral« tako le: »Žal za ta naš rod. ki svet nam ga okužil je, in čas ga pomehkužil je.«
Tedenske novice.
Značilno. Prejeli smo: Pri vladi v Ljubljani se nahaja v nekem oddelku, najbrž pri oddelku za trgovino in industrijo, neki g. Lukan. Ta je služil pod Avstrijo skupaj z Ludovikom Bračko (prej Wratschko), nečakom znanega voditelja Štajercijancev v Slov. goricah. Ludovik Wratschko je še danes prepričan in vnet nemškutar in je baje večkrat še v zadnjem času izrazil svoje veselje, ako bi prišli Nemci na ta kraj Mure in ga zasedli. Industrijska zadruga v Gornji Radgoni je vložila na dež. vlado, oddelek za trgovino in industrijo, kupno ponudbo z ozirom na radgonske opekarne v Črešnjevcih in Borečih. Ob ustanovitvi Industr. zadruge je bil izvoljen za načelnika g. Fr. Šantl, posestnik in gerent občine <3rešnjeyci. Šante je že od svojih mladih let odločen in delaven Slovenec, bil že pred vojno v raznih slovenskih društvih in zadrugah ter je pristaš ljudske stranke. L. Wratschko se hvali, da izve od vlade za vse stvari, tičoče se tukajšnjih lokalnih interesov, za katere ne zvedo niti naša društva niti zanesljivi Slovenci, ali pa izve o vsem vsaj poprej. Tudi po razne informacije se obrača g. Lukan na tega Wraschkota. Tako se je pred kratkim tudi uprašal, kak in kedo je Šantl, načelnik Industr. zadruge. Gotovo
je, da daje Wratschko informacije iz njegovega, t. j. nemškutarskega vidika.
Graško Časopisje se kaj rado zaletava v jugoslov. armado. Zlasti so mu v želodcu srbski vojaki in s strahom ugiba, zakaj morajo biti ravno ti na meji. Temu se prav nič ne čudimo, ker kosmata vest čuti povsod strahove. Nemški »Heimkerer-ji« se še spominjajo na čase, ko so strahovali ubogo srbsko prebivalstvo, mučili žene, starce in deco in pljuvali Srbom v obraz. Kako se je zdaj zasukal svet: na nemških mejah straži bajonet srbskega vojaka, in nekdanjim »gospodarjem« se tresejo hlače, da ne bi prišel zahtevat računa »o hiševanju« ... Pa strah je nepotreben, zakaj jugoslov. vojak tudi na zasedenem ozemlju kaže globoki čut pravičnosti in dolžnosti, zato so vse laži o njem le izbruh pristne tevtonske jeze . . .
„Ali se ženska res nima pravice vtikati v politiko ?“ Ta knjižica, ki obravnava posebno tista politična vprašanja, ki posegajo najgloblje v žensko mišljenje in življenje, je ravnokar izšla. Naroča se pri »Krekovi prosveti v Ljubljani« in stane 2 kroni, s poštnino 2 kroni 40 vin. Denar naj se vpošlje naprej. Pri skupnih naročilih od 10—50 izvodov je 10 odstotkov popusta, od 50 dalje 15 odstotkov. V nadrobni prodaji se dobiva tudi v Ničmanovi trgovini. Vsaka Slovenka naj seže po tej knjižici!
Razbojniške tolpe v južni Srbiji. V
južni Srbiji v okolici Prizrena so razbojniki ubili štiri potnike in dva orožnika, Vse ženske, ki so jih dobili na cesti, so oplenili. V Prizrenu si radi razoojniških tolp nihče ne upa iz mesta. Podobne razmere vladajo po celi južni Srbiji. Ministrski svet se je bavil s to zadevo in je sklenil primerne odredbe, da se zatro razbojniške tolpe.
Manufakturi je cena padla, tako poročajo vsi. listi. Gospodarski zadrugi v Gornji Radgoni se je posrečilo dobaviti iz Italije že nekaj c e n e j š e ga. bi ag a dobre kakovosti. To blago se bode razprodajalo te dni pri vseh njenih podružnicah. Tudi cement je že prispel. Na razpolaganje sta 2 vagona. Oddaja se tudi v manjših množinah po najnižji dnevni ceni. Kdor potrebuje rezan in tesan les, ga dobi po nizki ceni pri zadrugi v Gornji Radgoni. Na Pohorju se že plačuje dražje, ker se bodo večje množine izvozile v Italijo. Hitite !
Po Svetu. Kopenhaško društvo je dognalo z precejšnjo natančnostjo, da je padlo v svetovni vojni okrog 10 milijonov ljudi iz evropskih dežel, iz ostalih delov sveta pa 2 milijona; na vseh bojiščih je tedaj ostalo 12 milijonov mrličev» Če se k temu prišteje izguba vsled padanja porodov in zvišanja umrljivosti, je človeštvo, v teh letih izgubilo 35 milijonov ljudi samo vsled vojne. — V Rumuniji imajo hude volilne boje. V Braili jo se vršili krvavi nemiri. — Dočitn se Poljaki in Rusi še vedno tepejo ter je znano, da stoji za Poljaki antanta, so se pričeli pogajati Angleži z ruskimi boljševiki, dasiravno bi bili Angleži prvi, ki bi šli z orožjem na Rusko. Pogajanja imajo predvsem gospodarski značaj. — Za predsednika Čehoslovaške republike je bil izvoljen dosedanji prezident — osvoboditelj Masaryk. Vlado je sestavil prejšnji ministr. predsednik Tušar. — Mednarodna zveza transportnih delavcev Anglije, Francije, Nemčije, Nizozemske, Avstrije, Norveške in Danske je sklenila splošen bojkot proti Madžarski, katera zatira delavstvo.
Nemiri V Gradcu. V Gradcu so prodajali na trgu jajca po 4 K. kotnad in črešnje po 15 K. liter. To je ljudi razjezilo pa so začeli udrihati po branjevkah in trgovcih. V pretep je posegla policija, toda v hipu se je zbralo čez 2000 ljudi, ki so začeli demonstrirati po ulicah. Demonstranti so navalili na večje trgovine. Orožniški oddelek je moral napraviti kordon, da je zabravil plenjenje. Ker pa je množica začela orožnike obmetavati z kamenjem in celo streljati, so orožniki rabili orožje. Padlo je 7 mrtvih, težko-ranjenih pa je bilo 23 ljudi.
Za konjerejce. V področju konjerejskega odseka 2 vršijo se ietos ogledovanja in premovanja konjev 12. julija v Brežicah za okraje Brežice in Sevnico; 14. jul. v Grobelnem za okraj Šmarje in Št. Jurški okoliš ; 15. jul. v Žalcu za okraj Gornji Grad, Vransko, Laški trg in Celje; 19, jul. v Središču za okraj Ormož; 20. julija v Ptuju za okraj Ptui; 21. jul. v Spodnji Polskavi za okraj Slov. Bistrica; 22. jul. v Konjicah za okraj Konjice; 26. julija v Lendavi; 27. julija y Murski Soboti
za Prekmurje; 28. jul. v Radencih za okraj Gornja Radgona; 2. avgusta pri Sv. Lenartu za Sv. Lenart;
3.	avg. v Mariboru za okraj Maribor; 4. avg. v Šinčivasi in 5. avg. v Grabštejnu za okr. glavarstvo Velikovec;
6.	avg. v Slovenjgradcu za okraje Slovenjgradec, Maren-berg, Šoštanj in koroške občine, ki spadajo pod okr. glavarstvo Slovenjgradec. Premovalo se bode tudi letos eno in dveletne žrebca.
Opozarjamo občinstvo, da se morajo vložiti prijave pridobitev in odsvojitev v zmislu člena 62 zakona o davku na vojne dobičke najpozneje do 30, junija t. I.
Izplačevanj« nakazil iz državnih blagajn privatnim osebam in iztirjavanje davščin. Finančni minister je odredil, da morajo državne blagajne, predno izplačajo kak račun privatnim osebam ugotoviti, da nima dotična pri državnih blagajnah nikakega dolga na davku. V ta ramen morajo take osebe predložiti potrdilo davčnega urada in šele na to se jim denar izplača, ako je davek poravnan ali če ga je stranka ob tej priliki poravnala.
Padanje cen. Za svetovno gospodarstvo je nastopila nova kriza. Od 1. 1914 so bile take krize vedno v škodo širokih ljudskih slojev, ta kriza pa je v škodo trgovcev, tovarn itd., v škodo kapitalistične manjšine. ..Že zadnjič smo objavili, da se opaža svetovno padanje cen. Ljudje so začeli delati, nastale so zaloge, razvila se je konkurenca, narastla moč pomorske tonaže in rane, ki jih je zadala vojna, celijo vedno bolj. Ker se danes nobena država ne more ograditi z kitajskim zidom, se razširja ta kriza po vseh državah. V Jugoslaviji jo kaže najjasneje deruta na beogradski borzi. Dne 2. jun. so vse tuje valute silno padle. Špekulanti, ki so imeli mnogo tujega denarja, so hipoma izgubili milijone. V Beogradu so naenkrat začeli prodajati hiše. Vzrok je znan. Dobičkarji so nakupili nepremičnine le za špekulacijo in jih -prodajajo še sedaj, dokler so cene visoke. Dne 5. t. m. je padla lira na 3.80 K, baje je ministrski svet sklenil, da se za v inozemstvo (Italijo) prodani les zahteva plačilo v jugoslov. valuti. Sladkor je padel v treh dneh od 32 dinarjev na 20. Na curiški borzi j raste mirno a stalno kurz jugoslovanske krone. Tekom j enega meseca je skočila deviza Zagreb od 3 na 5.10 frankov. Dunajske banke plačujejo za feroosko—dinarske 400 kronske novčanice 650 avstrijskih kron. Tako je bilo dne 6. junija. — Nespametno bi bilo misliti, da bo kar naenkrat vse po ceni kaltor v starih dobrih časih. Ali da cene stalno gredo navzdol, to je dejstvo. Morda bodo tupatam zopet poskočile, toda to je naravno, ker povsem ustaljene še dolgo ne bodo. Vendar lahko trdimo, da je draginja dosegla svoj višek in če bodo prihodnja leta mirna ter država v redu, ne bo naš rod doživel tako visokih cen, kot so biie letošnjo spomlad. Potrebno je, da sed8j vlada z primernimi odredbami podpre svetovno padanje cen in da vodi pametno gospodarsko politiko. Menimo, da ni ravno pametno, če se je že pred žetvo dovolil središni zadrugi izvoz do 4000 vagonov pšenice, do 15.000 vagonov koruze in
10.000	prašičev. Naša žetev je baje vredna 30 milijard — bomo videli, kako bomo znali gospodariti s tem -dragocenim zakladom.
Podraženje tobaka. Uprava državnih monopolov v Beogradu je določila nove cene za tobačne izdelke, ki stopijo v veljavo z 8. junijem 1920. Nove cene so sledeče: 1. Tobaki: najfinejši turški 1 kg 720 K, tiajfinejši hercegovski 1 kg 480 K, fini turški 1 kg 360 K, fini hercegovski 1 kg 260 K, srednjefini turški 1 kg 160 K, najfinejši ogrski 1 kg 160 K, srednjefini ogrski 1 kg 80 K in domači tobak 1 kg 40 K. 2. Cigarete: Egiptske 100 komadov 80 K. princese 103 kom. 6& K, dame 100 kom. 42 K, športke 100 komadov 32 K, ogrske 100 kom. 16 K. 3. Smodke: regalitke 100 kom. 480 K, trabuke 100 kom. 400 K, britanike 100 kom. 400 K, operas 100 kom. 360 K, kuba 100 kom. 240, portorike 100 kom. 200 K, viržinke 100 kom. 280 K, brazilke 100 kom. 160 K, viržiniose 100 kom. 120 K, mešane inozemske 100 kom. 80 K in kratke domače 100 kom. 60 K. 4. Tobak za žvečenje šihike 100 kom. 200 K in klobase 1 kg 40 K. Trafikantom se računi od kon-sumentskih cen samo šestodstotna opravnina; nasprotno se pa kot odškodnina za znižano stalno opravnino ustavi plačevanje vseh trafikantom dosedaj predpisanih povratnih dobičkov.
Člani Gospodarske zadruge v Gornji Radgoni
dobijo svoje članske knjižice in sicer tisti, ki stanujejo v sodnem okraju Gornja Radgona v pisarni zadruge v Gornji Radgoni, oni iz sodnega okraja Ljutomer in okraj, glavarstva Ptuj pa v Križevcih. Za člaae iz Prekmurja bomo objavili v prihodnji številki.
Prekmurje.
Skvarjeni dijalekt in drugo. Dopisnik »Slov. Naroda« je v 12 5. številki napadel tudi voditelja prekmurskih Slovevcev, veleč. g. župnika Klekla, ki izdaja »Novine«. Očita n;u, da piše v skvarjenem prekmurskem dijalektu ter da list po svoji vsebini ni vreden, da izhaja. Tako dobro pozna dopisnik prekmurske razmere. Par stavkov pred tem pa naglasa, da imajo Prekmurci edino knjigo v svetem pismu, ki jo je spisal protestantski pastor. Tudi v tem je res dobro informiran. Pozna se mu, da je le še
par mesecev v Prekmurju, dočim je g. Klek! od svojih mladih nog delal za naše zatirano ljudstvo in moral prestati marsikatero grenko uro v boju z nadutimi Madžari, ki so paševali na lepi prekmurski zemlji. V času, ko marsikateri sedanjih nastavljencev v Prekmurju niti vedel ni, kakšna pravljična dežela leži onkraj Mure, je on izdajal »Novinec ter dramil svoje rojake, če jim je ohranil zavest, da so Slovenci, je že s tem storil veliko. To z žrtvami z druženo delo pa se sedaj blati in smeši pred svetom! Kaj hoče in treba prekmurski kmet, to ve samo tisti gospod, ki piše v »Slov. Narodu« pisma iz te čudne, a vendar zanimive dežele Ljudje, ki so živeli, delali in trpeli za svobodo svojega ljudstva, pa so potisnjeni v ozadje. Prekmurci nimajo ničesar proti nedomačim uradnikom in učiteljem, ker vedo, da ni meja med nami in da so potrebni. Ne morejo pa trpeti, da kdo od teh napada njihovega voditelje in da se vtika v stvari, ki se ga na tičejo. Prekmurci pričakujejo od Slovenije vse kaj drugega kot so strankarska izigravanja. Zlasti je obsojati nesramno prizadevanje nekih politično razdraženih ljudi, ki hočejo netiti nasprotstvo med katoličani in evangeličani Obe veri sta živeli doslej v najlepši spravi in miru, saj so vendar krščanska načela podlaga obema. Zato pa obe najodločneje odklanjata hujskače svobodomiselnega kova, ki hočejo napeljati vodo na svoj mlin. Tudi z njimi bo ljudstvo obračunalo.
Politični pregled.
Na političnem polju ni bilo ta teden nobenih posebnih dogodkov. Podpis madžarske mirovne pogodbe in razmere v Turčiji omenjamo na drugem mestu.
Narodno predstayništvo v Beogradu sicer deluje, vendar še dozdaj ni pokazalo, da bi krenilo s svojega zavoženega tira. Debata o vladni izjavi je mnogo povedala, a vse se je izgubilo v zborničnih kuloarjih in v dnevnem časopisju. Vesničeva izjava o jadranskem vpra. šanju je izzvenela v slavospev »zaveznikom«, ki nas poznajo pač le tedaj, ko bi se radi razbremenili, pa vedo, da so široka jugoslovanska pleča najbolj pripravna za to. Medtem pa je bila konferenca jugoslovanskih in laških delegatov odložena na nedoločen čas. In vsi so vpili, da je jadransko vprašanje pred rešitvijo! Prišli so glasovi, da je d’Annunzio zasedel Sušak, vlada je poslala proteste na vse strani, tudi mumije v narod, predstavništvu so zaropotale, a hujšega se ni nič pripetilo. Sifilitični polnorec d’Annunzio pa še drži Reko in okolico v zasmeh zarjavelim evropskim diplomatom, ki so brez moči proti človeku, kateri si kakor morski ropar osvoji velevažno mesto ter uganja v njem najdrznejše orgije. Lepšega dokaza za gnilobo današnjega političnega sveta spioh ni najti!
Naše kraljestvo je prijetno vznemirjeno vsled padanja tujih valut in padanja cen, o čemur pa obširneje poročamo na drugem mestu. V Zagreb in Ljubljano je prispel velik prijatelj in zagovornik našega naroda Seton Vatson, Škot, znani angleški publicist. Malo ljudi imamo v zunanjem svetu, ki nas poznajo in zagovarjajo, zato smo tega gosta z navdušenjem pozdravili v naši prestolici.
$e dražjega gosta pa dobi slovenska pokrajina prihodnje mesece. Poseti nas, če ne nastopijo zopot kakšne zapreke, naš ljubljeni vladar, prestolonaslednik Aleksander. Minule dni se je nepričakovano pojavil v Sarajevu. Kljub temu, da so tam vroča tla, je prišel nena-znanjen, vesel in zaupljiv. Na tem kratkem posetu so ga vsi z veseljem pozdravljali in želeli, da pride čimprej zopet.
Domače vesti,
Velika orlovska prireditev v Radencih. Orlovsko okrožje Ljutomer priredi v nedeljo dne 13. junija izlet v Radence, združen z javno telovadbo in prosto zabavo, Spored: V nedeljo zjutraj ob 6.22 uri se odpeljejo Orli z vlakom iz Ljutomera, od 7—10 je predpriprava za telovadbo, ob 10. uri slavnostni cerkveni govor (govori g. Živortnik), ob pol 11. uri sv. maša, od 11—12 ure tabor mladine, govori Vlado Pušenjak, profesor Capuder in drugi, od pol 1—2 ure skupen obed in zborovanje Orlov v gostilni Rosenberg, ob 3. uri večernice, potem
pa javna telovadba z 6 različnimi vajami. Po telovadbi prosta zabava. Igra orlovska godba. Vstopnina: sedeži I. vrste 10.— K, II. vrste 6.— K, stojišča 3.— K. Orlovsko okrožje vabi vse od blizu in daleč k obilni udeležbi. Podobne prireditve še ni bilo v Radencih, zato smo hvaležni delavnim Ljutomeržanom, da pridejo tako slavnostno v posete. Upamo, da se bodo te prireditve udeležili tudi naši Prekmurci iz tišinjske in sobočke župnije.
Gornja Radgona. (III. izkaz darovalcev za uboge učence pri Sv. Petru tik Radgone.) Darovali sogg. Ožbald Kodolitscb 200 K, Rudolf Horvat, gost. pri Kapeli 50 K, občina Police 108 K, M. Jauk, 20 K. Vsem darovalcem prisrčna hvala. Dosedaj še niso izročile nabranih prispevkov občine Orehovci in Lomanoši; prosi se, da to store Čimprej. Šolsko vodstvo.
Petrolej za občine je dobila Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni. Naj ga župani takoj prevzamejo.
Gornja Radgona. Na Telovo so naši gasilci nastopili prvikrat s slovenskim poveljevanjem. Nastop je bil siguren in lep. Pod okriljem gasilnega društva se je te dni osnoval poseben reševalni oddelek, ki bo deloval za trg in okolico. Moštvo bo v ta namen izvežbal zdravnik. Da bo ta rešilni oddelek res deloval, mu mora občinstvo priskočiti na pomoč in prispevati za njegov sklad. Upamo, da bodo zlasti tržani umeli važnost te no\e naprave.
Prosveta.
Politični katekizem ali Kaj mora vsak državljan vedeti o politiki. Politični katekizem bi bili morali imeti že davno pred vojno, in da smo ga dobili šele zdaj, je treba pripisati povsem novim političnim razmeram, ki naravnost silijo, da se da ljudstvu v roke začetnica o velikih političnih nalogah naše dobe. V mirnih časih in med vojno je bila slovenska politika usmerjena v narodnostui boj; sedaj imamo to vprašanje v glavnem rešeno ia v oposredje stopajo sccijalni in kulturni boji. Kaj sedaj? Kako sedaj? O tem razpravlja zgoraj imenovana knjiga. Čitatclj najde v nji poglavitna načela domače in zunanje politike, dobi pregled čez politične razmere v Jug&slaviji, ki je zelo bogata na strankah in strančicah. Zlasti ga opozarjamo na članke o polit, strankah v Srbiji in na Hrvaškem. Nekatera važna sodobna vprašanja razmotrivajo mej drugim o neupravičenih napadih na Slov. ljudsko stranko ter o valutnem vprašanju. Skratka: aktuelna, velezanimiva knjižica, ki jo mora imeti vsak pristaš SLS; dobro pa je, Če jo prebirajo tudi pristaši drugih strank. Poznavanje načel bo mnogo pripomoglo k ublaženju osebnih bojev med strankami. Knjižica stane 6 K in se naroča pri tajništvu Slovenske ljudske stranke v Ljubljani.
IX. zvezek mešanih (6) in moških 6 zborov* Uglasbil Jakob Aljaž, župnik na Davjem. V Ljubljani 1920. Cena z drag. doklado 18 K- Prejeli smo najnovejšo glazbeno edicijo na našem knjižnem trgu. Župnik Jakob Aljaž je dobro znan našim pevcem n& deželi in njegovih skladb ni treba še posebe priporočati. V tem zrezku so uglazbene za oba zbora »Spominčice«. »Večerni zvon«, »Oče večni«; samo za moški zbor »Siroti« in »Slovenska zemlja« in samo za ženski zbor »Zdravica I—II« ter »Tone solnce«. Priporočamo 1 Naroča se pri Jugoslov. knjigarni v Ljubljani.«
Koroški plebiscit. O koroškem prašanju je izšlo več knjig, ki bi se morale bolj razširiti med našim ljudstvom kot so se doslej. Rosen že svojčas objavljenega spisa dr. Moravskega »Slovenski Korotan« opo-zarjumo ponovno na knjige: dr. Bog. Vošnjak, »Poglavje o stari slov. demokraciji«, Carantanus, »Koroška«! »Jugoslov. žena za narodovo svobodo«, Iv. Albrecht, Paberki iz Roža«. Te knjige se naročajo v Zvezni tiskarni v Ljubljani, Marijin trg. Dobro bi bilo, če bi jih imovitejši krogi naročili po več izvodov in poslali Narodnim svetom na Koroško, da jih brezplačno širijo med ljudstvom.
Onim, ki žele čitati hrvaške liste, priporočamo list »Seljačke novine«, glasilo Seljačke demokracije Pučke Stranke. Stane mesečno 2 K. Naroča se pri upravništvu v Zagrebu.
Talmud. Prejeli smo hrvaški prevod 400 najzanimivejših stavkov iz židovske svete knjige Talmud. Tisti, ki se za take reči zanimajo, ga lahko naroče ▼ Zagrebu. Stane 1 K.
Marija Kmetova: Bilke. Natisnila in založila »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. 893 str. Broš. 8 K 17. ia 18. snopič »Narodne knjižnice« prinašata dvanajstero krajših in daljših črtic naše priznane pisateljice Marije Kmetove. Preveva jih nežna erotika, polna iskrenega občutja, ko govori o sanjah ženskega srca, o prevarani ljubezni, o sorodnih dušah. V lahnih ritmih se zibljejo opisi narave, lirika v fino izbrušehi prozi! Pretresljiva je zgodba Tončeta Skočirja, sina učiteljeve vdove; žaloigra zgrešenega mladega življenja, ki ugasne tiho in zapuščeno v rokah usmiljenke. »Konec učitelja Možeta« nam slika zadnje trenutke učitelja-trpina, ki je zrl nekoč poln zaupanja in pričakovanja v življenje, kakor nebroj drugih njegovega stanu, ki so sanjali o zlatih gradovih, o velikem delu in visokem cilju, a so omagali pod križem. — Okusno opremljeno zbirko z vseskozi resno vsebino toplo priporočamo slovenskemu občinstvu.
Peske zbore v obmejnih krajih opozarjamo na Malo Pesmarico, ki na lepem papirju tiskana in v žepni obliki prirejena, objavlja najlepše in najpriljubljenejše čtverospevo in moške zbore. Cena je izredno nizka, 11 izvodov vsakega zvezka, katerih je dosedaj izšlo šest, stane le 10 K. Društva naj pevcem kupijo vsakemu po en izvod, da se nauče peti iz partiture. Malo Pesmarico naročajte v Zvezni knjigarni, Marijin trg, Ljubljana.
.....................................
■  _________________________.............._.....................M--.«»...-...«..--....—-.-...-*..---«»“■--“-“-“”"."“""•"""""”"”5 [
it
letos s o p e t odprto!
Glasovite Radenske zdravilne kopelji so p. n. posetnikom od 30. maja do 15. septembra na razpolago.
V zdravilišču! restavraciji je poskrbljeno za najboljšo postrežbo po zmernih cenah. Msakss nedeljo ciganska fijesUsa. — Po možnosti bode vpeljan vozovni promet med zdraviliščem, Radgono in Mursko Soboto.
Za obilni poset se priporoča	*	'	Paifnatsijstvo»
S £
HSBBaaiBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBn*BBBB»BBBBBBBBBBBBBBBEBBBBBaSBBBBBBBBBBBBBBBnBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBI5BBBBBEHBBBBWIBBBSIBE3BS
BBBBtSSaSBEEBSBBEaHüSBEHHBEMES
Katera trajno veseljepovzročuje ?
stenice ščair-ki
ta vsa gSiStžžE mora poginiti ako porabljate moja najbolj e preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim Mišim K 8'—, aa psdgane is miši & 8*—, M ščurke K 10'—, posebne motka tiaktara za stenice K 10"—, ani-ževaiee atrijev K 10*—, prašek za asi ■v obleki is perila K 6— in K 10—, proti mravljam K 10*—, proti nšem pri perutnini K 10*—, prašek proti mrčesom £ 10*—. mazila prsti rišem pri Ijadeh X 5*— in 10*—, mazila' za aSi pri žlvisi K 6*— in 10*—, tinktura proii atrčesa na sadja šrs zeieajaAi (ani-ievabe? rastlin) K 10*—, mazilo proti garjast K 10*—. Pošilja pe povzetje Kavo«! 2a ekspert
I. ¿Mer, Zagreb 16, Petrlnjsia ulica 3
SUTTNER
Nildasta, jeklena, srebrna.zlata, po vsaki ceni in presenečeni bodete! Tudi verižice, prstane, zapestnice in vsakovrstne potrebne reči, kok or škarje, nože, britve, doze za cigarete, sibič-njake, denarnice itd.
Vse dobro in ceno! Zahtevajte cenike od:
ia Prekaiane, Sorsko pelje in Slov. gorice 1.1.1 e. 2,
ima v zaisgl po najnižjih dnevnih —«j	cenah razno manufakiurao biago za '§	j-—
B	moške in ženske obleke, barhente, vseh 1
vrst platno, blago za ženske pred- 1 pašnike; razno kuhinjsko posodo, riž, i ®*~* =n	čaj, papriko; usnje, podplate, moške in 1 |rg
ženske čevlje. Vseh vrst moko, zdrob, 1 aJj	otrobe, testenine.	gj jjl
~™,	Hap»*|e zrnje, sadje, kože, vino, 1
S| sadjevec, žganje, sploh vse poljedelske 1 ji 1 pridelke.
1 Pojsredusje pri nakupovanju strojev 1 HBBadi in vseh gospodarskih potrebščin.	SOBB&B
Kupovati in prodajati zadrugi imajo pravico samo člani, Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni in pri podružnicah, Osrednja trgovina in pisarna: v S©**Btsji RadgonL Podružnice; Oaniictva, ¡Btuipsk» S®botag Beltinci, Dolnja Lendava, Križevci prt Ljutomeru.
t JSk
H. SUTTNER Ljubljana štev. 978
itn© Snttaer-jeva Era
Sobni in dekoracijski slikar
Je isktsšai®	sredstvo proti stžšrtj-
sklsta boleznim« i sSsklenica stasve ñ s© dobi w Rflagsialeziski lekasesss * ISiaHfeos*««
¥ Ljytoüisru
se priporoča slav. občinstvu za izvršitev vsakovrstne slikarije, kakor slikanje sob, kapelic, reklamnih napisov tar prermvljanja obcestnih kapelic in križev. Prevzame vsakovrstno oljnato barvanje stavb in pohištva. Delo solidno.
Gene zmerne,
SÜLMS
psi stari 8 tednov se ceno prodajo. Vprašati pri A. Harsrčičj Žihlava, pošta Sv. fURII ob Ščavnici.
Kranjske kio&ase, sunke,
šunkine salami, praws ogrske salami, hrenovke,
priporoča.
Kupuje surovo maslo po dnevni ceni.
Prv& delikatesna trgovina. Angela Čeh, Vršič, Ljutomer.
primešaj krmi; vsak teden eno pest, ee pa še rabi kot nadomestilo za krmo, tedaj 2 pesti. 5 zavojčkov Mastina, prahu za pitanjo zdrave, debele živine, za tvorbo jajc in mleka, zadostuje za 6 meeecev za vsako živinče. Dobil je najvišje koianje v Londonu, Parizu, Rimu, Dunaju. Tisoče gospodarjev ga hvali in ponovno kupuje. Zahtevaj ga pri lekarnaiju ali pri trgovcu, vsak ga lahko prosto prodaja. Ali pa piši lekarni Trn ko c! w Ljubljani, Kranjsko, po o zabojčkov. Stane 30 kron
Carrara; marmor»ja prvovrstnega je došio več vagonov. — Raznovrstna naročila nagrobnih spomenikov, plošč itd., sprejema Kamno» seska družita^ Celje*
Staro lito in kovano Jeleno
vsake vrste, kupuje po naj višji ceni vagone Uatro ftosi, ftflafcoleriPolJčars©.
50 vinarjev z poštnino.
i-f (i /s r|> zavarovalna zadruga v 3agrebu
xJL A .1..LA	—	nstanovljena leta 1884.
Podružnica sa Sle^esiljo v Ljubljani, Stari trg 16.
samo na debel® fino kremo za čevlje znamka
Dalje raznovrstno speče-1 rijsko in galantrijsko | blago. 1* MENAltT trgo- i vec, Domžale, Slovenija.!
lliano »prejema od vsakega in njih obrestuje po naj višji obrestni meri. Obresti se pr lil ¿ftlliiliO f III IS tl h kapitalu. Hranilne knjižice drugih tuzemskih denarnih zavodov se »prej« ,	, ,,.	T .. W se njih obrestovan je kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam
urada v Ljubljani štev. 10.593, Rentni davek plačuje Posojilnica sama.
g, ,,, ^-**1#-»	fla	kresij m hipoteke, trgovske kredite hi v tekočem računu daje pod
I O^Ollid *ostalh. Papirje?. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe ,	*	Stroški ra to ne presegajo nikdar 10 K, Prošnje za vknjižbo novih kakor tudi
psaca k soleke.
<»
Ilf SlCfflP '1f j»« *° vsafe poadelielr, torek, četrtek in petek od 9. do 12. ure dopoida.
MA44MU& t&i %» uradnih dnsvih se sprejema in izplačuje denar.
najugodnejšimi pogoji, i-¿posiljuje tudi na zastavo rred-iG dolžnik plačuje svoj dolg pri Posojilnici naprej, za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka
Ako pa prida ns ta dan praznik, uraduje se naslednji dan. Ob
so v lastni hiši, Glavna cesta Štev. 14, tik kolodvora.
Tiskovn
odgovorni urednik: Božidar Borko,
gom.
sie F. Semíitsch v Radgoni
Dve mirovni pogodbi.
Dne 4. junija ob 1*30 popoldan sta dva madžarska odposlanca v Parizu podpisala mirovno pogodbo. Se po njunem odhodu iz domovine so se vršili širom dežele veliki protestni shodi, kjer so se pogosto slišale besede: »Naj se posuši roka, ki podpiše mirovno pogodbo!« In vendar sta dva madžarska ministra s svojimi podpisi potrdila smrtno obsodbo nekdaj tako ponosne Ogrske. Še več: V Pariz so šli Madžari 2 velikimi upi in z drzno bahavostjo. Zato so mirovni delegatje bili skoraj sami grofi z znanim Aponyiem na čelu. Mislili so: udarimo z nogo ob tla, in naši hlapci, »inferiorna« plemena, ki se hočejo ločiti od nas, bodo kakor prestrašeni kužki zlezli pod klop! Pa ves pompozni nastop madž. mirovne delegacije ni nič pomogel stvari, o kateri ve celi svet, da je kričeča krivica. Razočarani in poparjeni so odšli v domovino. Začeli so z intrigami in oboroževanjem. Upali so, da se nove državne tvorbe hitro razpadejo, ker — kako bi sploh mogle obstojati brez njih. In tudi v tem so jo polomili. Končno so odposlali k podpisu svoje popolne obsodbe dva manj pomembna ministra, ki povrh tega nista ne grofa ne po imenih pristna Madžara. Ali so hoteli s tem omalovaževati za njihovo povestnico tako važen čin ter pokazati svoje magnatsko preziranje, ali pa so javno priznali, da so do kosti poraženi? Ob podpisu mirovne pogodbe je bila vsa Budimpešta v žalnih zastavah. Delo in promet je stalo deset minut. V narodnem predstaynistvu pa je govoril predsednik Rakovsky, kakor se spodobi za take prilike: »Po tisočletnem skupnem življenju se moramo razstati z odtrganimi ozemlji, toda ne razstajamo se za vedno!« To je šablonska uteha po vseh porazih.
Madžari so v 10. stoletju udrli iz južno-ruskih step čez Karpate na široko nižavo, kjer so bila naseljena slovanska plemena. Njihovo pleme ne spada k Indogermanom, zato nimajo v vsej. Evropi razen Turkov nobene sorodne rase« Te svoje osamljenosti so se vedno zavedali, tudi narodna himna jo lepo izraža. Njihov divji naval je pretrgal vezi med Sloveni na jugu in na severu; po dolgih obmejnih bojih so se končno ustalili na mejah, ki so jih črtala na severu, vzhodu in zahodu gorovja, na jugu pa reke. Od Slovanov, ki so še ostali znotraj teh mej, so se učili poljedelstva in omike. Pray civilizirani niso bili nikdar, zakaj večina madžarskih učenjakov, pisateljev in umetnikov je — židovskega pokolenja. Bili pa so veliki v bahavosti in sovraštvu nasproti podložnim slo. vanskim in romanskim narodom. Šele konec svetovne vojne je razrušil to vazalsko razmerje in odkazal Madžarom tisti prostor v Evropi, ki jih gre po pravici. Zelo verjetno je, da bo madžarski narod ostal še dolgo nekaka smod-nišnica v Srednji Eyropi. Miroval ne bo, enostavno iz tega vzroka, ker bo sedaj pričel upadati in se sušiti, a umirajoči narodi ali države zbirajo do končne onemoglosti vso svojo moč.
Paberki o alkoholizmu.
(Od protialkoholnega oddelka poverjeništva za socij. skrbstvo.)
Pijančevanje je največji vzrok ljudskih bolezni in uboštva. Po zadnji statistiki se je spilo na Kranjskem v enem letu 5,500.000 litrov žganja, 13,000,000 litrov piva in 15,200.000 litrov vina. Za to množino alkoholnih pijač se je izdalo blizu 40 milijonov kron. Slovenci izdamo vsako leto za opojne pijače blizu 100 milijonov kron, a zemljiškega davko plačamo na leto kake 3 milijone kron. V bivši Avstriji se je izdalo za opojne pijače vsako leto 2500 milijonov kron. To je več kakor je leta 1913 izdala Avstrija za vse uradnike in za vse vojsko na suhem in na morju.
Žganje SO pričeli kuhati y 11. stoletju. Dobilo se je prvotno le v lekarnah, kjer so ga hranili med strupi. Šele 300 let je, odkar ga ljudje uživajo kot pijačo. V žganju je 20 do 45%, v konjaku 45 do 60%, v rumu 50 do 70% alkohola.
Alkohol se ne more vpoštevati kot krep čilo in hranivo. 1 kubični centimeter sira ima
Tudi Turki, ki so nekoliko v sorodstvu z Madžari, bi bili morali podpisati mirovno pogodbo, pa je še niso. Razpad Turčije je bil eden glavnih vzrokov svetovne vojne in je zato turško vprašanje zelo aktuelno. Z Turki je seve križ, ker nimajo evropske civilizacije in so v vsem svojem pojmovanju sveta podvrženi duhu Vzhoda, ki je v nasprotju z duhom Zapada. Pri njih igra največjo vlogo verski moment, katerega vedo razviti do skrajnosti. Tudi sedaj so razglasili sveto vojno, kar pomeni, da vsak mohamedanec stori veliko zaslugo za svojo vero, če ubije kristjana. Poročila iz raznih delov Azije in Afrike že poročajo o pokoljih kristjanov; v Palestini so še danes hudi boji, zakaj fanatični Turki ne poznajo nobenega ozira in nimajo pred nikomur strahu, kadar gre za Mohamedovo vero. Zato je z ozirom na težaven notranji položaj v Turčiji negotovo, kedaj bodo Turki podpisali mirovno pogodbo in kako jih bo Evropa k temu prisilila.
Turki 'so dolga stoletja napadali naše pokrajine. Ravno naša ožja domovina — panonska Slovenija — je bila torišče najhujših bojev najprej z Madžari in pozneje z Turki. Danes — pred našimi očmi — sta oba naroda obsojena k poginu. Ne ravno vsled mirovne pogodbe, ki je papir in se lahko raztrga, maryeč ker nimata več dovolj življenjske moči. Svojo vlogo sta doigrala.
3a naše časopisje.
V Bački, Banatu in Baranji, pokrajinah južne Ogrske, ki spadajo zdaj pod Jugoslavijo, so velike nemške naselbine, takozvani Švabi. Naseljenci so večjidel kmetje, podjetni, delavni in inteligentni. Organizirani so politično in kulturno ter so s svojim enotnim nastopom dosegli, da jim je naša vlada dovolila več nemških gimnazij, med drugimi y Veršcu in Novem Sadu. Švabi so ustanovili v Novem Sadu svoje glasilo, ki izhaja vsak dan in ima že preko 7000 naročnikov. Ker vedo, s kakimi težavami se mora ob teh razmerah boriti vsako tiskovno podjetje, so zbrali med seboj — in tu so ravno kmetski sloji prispeyali največ — okoli 300 tisoč kron. Razen dnevnika izdajajo tudi tednike. Ne samo, da vsak smatra za syojo dolžnost, poravnati naročnino za celo leto naprej, marveč se tudi zaveda, da list kljub zvišani naročnini ne more redno izhajati, pa priloži naročnini še kak dar, S tem Švabi kažejo, da vedo ceniti važnost tiska za dobrobit njihovih naselbin. List jih zastopa pred svetom, tolmači njihove zahteve in potrebe, vzdržuje stalno zvezo med raztresenimi naselbinami. Iz tega vzgleda bi se lahko tudi naši ljudje marsikaj naučili. Za časopisje je nastopila po vsem svetu kriza; pomanjkanje papirja in vedno rastoče cene ogrožajo obstoj listov, ki izhajajo že dolga desetletja; veliko težje je pač za novejše časnike. Pred vojno je stal kilogram časopisnega papirja 26 vinarjev, danes stane že do 30 K. Tako se naročnina, ki jo plačajo naročniki za vse leto, porabi izključno
toliko redilnih snovi kot 1 liter starega vina, košček kruha pa toliko kot 5 litrov piva.
Alkoholne pijače človeku niso življensko potrebne. So celo narodi, ki se popolnoma zdrže opojnih pijač, pa so kljub temu močni in zdravi. V Ameriki, na Angleškem, v Švici, na Finskem, itd. žive milijoni, ki ne uživajo nikakih opojnih pijač.
Alkoholizem razruši telesno zdravje in slabi duševne moči. Vsled alkokola trpe zlasti: možgani, živčevje, pljuča, želodec, jetra, obisti, srce^ žile. Naposled se pokvari vsa kri.
Abstinenčna organizacija „ mladih junakov“ izkazuje za leto 1919 na Kranjskem
35.000	članov.
Kdo mam leto za letom zmanjšuje produktivno moč našega delavca in kmeta? — Alkoholizem !
Kdo je glavna zavora delavskemu gibanju, da ne more doseči svojih političnih, gospodarskih ciljev? — Pivske navade!
Kaj je alkoholizem? Alkoholizem pomeni sploh učinke alkoholne nezmernosti na človeka. Posebej pa razločujemo štiri vrste alkoholizma: Hitri Alkoholizem je tisti učinek alkohola na človeka, ki se javi kot pijanost to je kot mi-
za papir in še ne zadostuje. Koliko pa stane tisk, barve, osobje itd., odkod naj list dobi ta primanjkljaj? Dobro bi bilo, ako bi naši ljudje tako dobro umevali važnost domačega tiska, kakor umevajo Švabi. Kdor danes redno plačuje naročnino za dobre liste in povrh še prispeva kako kronco za listov sklad, ne plačuje samo zabave in pouka, ki mu jo tednik k vsaki nedelji prinaša v hišo, marveč plača hkrati nekak davek za splošnost. Evo, zakaj: Dober list vrši velevažno nalogo. Na eni strani poučuje ljudstvo, da se izogiba različnih zanjk, ki prete njegovemu gmotnemu in duševnemu blagostanju, na drugi strani pa brani in odprto izpoveda ljudske zahteve in potrebe ter je nekak steber javnega mnenja, ki vzdržuje red in pravičnost v državi, če bi neizprosna draginja morda uničila manjše, slabo podprte liste, bi zastala ljudska prosveta in stoletni trud bi bil pokopan. Najširji sloji ne bi mogli zasledovati, kaj se godi v državi, postali bi nevedni in nepoučeni, pa bi hitro nasedli svojim zvitim nasprotnikom. Na primer: Kapitalisti imajo milijone; dobe, če treba tudi sto milijonov. To je dovolj, da lahko vzdrže liste, ki bodo pisali v njihovo korist, in jih vržejo med ljudstvo. Ljudje jih bodo čitali ter se polagoma udali svojemu krvosesu. Z kapitalisti z roko v roki gredo tudi framazoni, ki črpajo vso svojo moč iz židovskega kapitala. Že zdaj je večina zagrebških tiskarn v njihovih rokah. Pod raznimi pretvezami bodo skušali ljudstvo prepričati, da so krščanske resnice, ta najdragocenejši zaklad duše, izmišljene in nerazumne, pa če se to zgodi — kaj še bo ostalo v človeški duši ? Dobra stvar, ki jo zastopa krščansko časopisje, pa nima denarja, zakaj krščanstvo se samo bori proti kapitalizmu in je umevno, da ga denarni mogotci ne bodo podpirali. Če tedaj ljudje hočejo, da bo imela dobra in pravična stvar na svetu dovolj zaslombe, se morajo bolj kot kedaj zavzeti za obubožano krščansko časopisje. Mi jim ne bomo »zamerili«, če bodo po vinarjih zbirali darove za nas, ali da vsak naročnik redno plačuje naročnino, to ne prosimo temveč zahtevamo. Toliko zavesti že mora biti ined našimi ljudmi, da bodo vedeli, zakaj se za dobro stvar ne prosjači samo, marveč se tudi zahteva neka žrtev.
Rasmo*
Draginja V Rusiji. Vojni ujetnik Pšenička je nedavno v Pragi predaval o ruskih razmerah. Draginja je strašna, zato se delavstvo seli iz mest na deželo. Funt kruha stane v Moskvi 25°—300 rubeljev, par čevljev 20.000, a ena obleka 60.000 rubljev. Tudi druge gospodarske in politične razmere so žalostne. Tovarne večinoma stoje, pri agrarni reformi pa delajo največje zapreke ravno kmetski komiteji, ki nastopajo preveč samovoljno. Le v kulturnem oziru je sovjetska vlada mnogo dosegla. Kmalu ne bo v Rusiji niti enega analfabeta. Skoraj vsaka yas je dobila svojo knjižnico.
mogredoče omamijenje osrednjega živčevja, zlasti možganov. Trajni alkoholizem je vsota vseh alkoholnih učinkov, ki se pokažejo kot bolestna izprida človeških organov in od teh odvisnih duševnih pojavov. Osebni alkoholizem so vsi škodljivi učinki trajne zlorabe alkohola pri eni osebi. Socijalni alkoholizem pa je, če se duševno in telesno zlo pojavi y kakem socijalnem telesu n. pr. v družini, družbi, občini, deželi ali državi.
Socijalni alkoholizem je postal tudi bolezen slovenskega naroda. S tern ni rečeno, da je slehern Slovenec nagnjen k nezmernosti, pač pa učinkuje množica alkoholnih bolnih hote ali neyede tudi na še zdrave ude družbe, tako, da se polagoma izpodkopuje zdravje, nravna in gmotna moč celega naroda.
Koliko žena in otrok pogreša zavoljo očetove nezmernosti potrebnega živeža, obleke, izobrazbe, razvedrila!
Nikdo ne bi smel reči: Mene se ne tiče alkoholno vprašanje: sam ne pijem nič ali tako malo in redko, da mi ne more škodovati: kaj drugi počno ni moja skrb!
Prva železniška proga. Nedavno je biia proslavljena y Yarmu na Angleškem obletnica, odkar so sklenili leta 1820 zgraditi prvo železnico iz Stockholma v Darlington. Prva tračnica je biia postavljena leta 1822, a prvi vlak je vozil leta. 1825. Prvo lokomotivo hranijo še dan danes na kolodvoru v Darlingtdnu. Prya železnica je bila še prav narodna in v prvih deset letjih je bila. vožnja po železnici tako nepri-
Ijubljena kot je danes vožnja pč letalnih strojih. Pa ljudje so se privadili in novi izumi so popravili marsikatero napako ter omogočili potu jočemu občinstvu razne udobnosti. Kakor so ljudje okoli 1. 1820 stali v početku razvoja železnic, tako stojimo mi v otroški dobi letalstva. Kako bo čez 100 let, okrog 1. 2020? Ljudje bodo potovali na letalnih strojih ravno tako udobno, kakor potnjejo zdaj v železniških kupejih.
Sfe prehlajeni? Imate bolečine d prsih? V grlu? flli kašljate? Jinafe nahod? Dobri prijntelj o takih hudih dneh Vam je iellerjeo prani €lsa fluid! 6 doojnatih ali 2 oeliki špecijalni steklenici 36 K. Zagorski Sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 6 K. Slaba hrana Vam je pokoarila želodec? fellerjeoe prane €lza krogljice ga spraoijo uredi 6 škatljic 18 K. Omot in poštnina posebej a najceneje I Cugen V. feller, Stubica donja £lza-trg št. 264 Hruatska.	C
m
sir«
JVCariborska eskomptna banka.
iiBiiiimimiiuiiiiiiinniiiiuiiniiiiniuiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiniininniiiinimmiiiiimninimniBnnBnnBnBUBjH,
VABILO
no 5ubsl(pipeijo d el ni e.
Redni občni zbor dne 31. majnika 1920 je sklenil zvišati delniško glavnico od 6 na 10 milijonov kron ter pooblastil «pravni svet izdati 10.000 komadov novih delnic po K 400’— nominale pod sledečimi pogoji:
L Starim delničarjem se zagotovi opcijska pravica na ta način, da pripadejo na pet starih delnic dve novi delnici po kurzu K 700*—.
Za izvrševanje opcijske pravice je treba deponirati delnice pri centrali v Mariboru, ali pri njenih podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu.
2.	Ostalih 4000 delnic se prepusti po kurzu K 850-— novim delničarjem.
3.	Delnice participirajo na čistem dobičku banke od 1. julija 1920.
4.	Kurzni dobiček po odbitku stroškov in pristojbin se dodeli rezervnemu zakladu.
5.	Kupnino je pri prijavi polno vplačati. Od tega zneska se povrnejo 5°L obresti do 30, junija 1920.
6.	Prijavi se lahko osebno pri banki v Mariboru in pri njenih podružnicah v Murski Soboti m Velikovcu ali pismeno s priloženo tiskovino v času od I. do vštetega 30, Junija 1920.
7.	Dodelitev delnic si pridrži upravni svet.
Upravni svet
Mariborske eskomptne banke.
Hočete obdržati svojo lepoto?
Hočete imeti kakor baržun mehko kožo ?
Nočete solnčnih peg, mozoljev in ogrcev ?
Uporabljajta Felerjevo pravo Elza obrazno, kožo ob-varjajoSo pomado! Občudovani bodete! Zavidani! I !',ln?ek 9 K.’„No- 111 močnejše vrste 12K. K temu l ellerjeve naj finejše lilijnomlečno milo 16 K.
Hočete imeti lepe, zdrave lase?
Fellerjeva prava Elza Tanochina pomada za rast las doseže bujne .	„ . ,lase! Zapreči prhaj, prerano
osivenje, Zabrani plešo! 1 lonček 9 K, No,IiI 12 K K temu močno terovo milo za umivanje glave 8K Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K 50 v, in 6 K._v.
Mučijo Vas kurje očesa?
Fellerjev pravi turistovski obliž učinkuje brez bolečin,hitro in zanesljivo! Nobenih kurjih očes več! Nobenih žuljev! Nobene trde kože! JViala Škadljica 4K-v velika škadlja 6 K — v.
Želite še kaj?
Najboljši pSuiTi	2 ¥eliki stehJjentei Špecijalni 36 K.
puder^r KbLr^h«,ejŠlra dUh°m od 8K naprej. Vjimejši Hega-Močna irancovka n cLm1’ -r0Za m rumen’ velika škadlja 12 K.
16 K Katranovo miln?t° 8 K in 22 K‘ Lilijino mlečl10 milo
iSiSi;S	Dr- a"s”,a *• ln
G8CED P.FEItEB MararSliiBirs DOMA ELZA TM
J-	Nr. 264 (Hrvatska)
		a	¿MM	H	m			imilm	M;	mm
3®E=E==3iE==			3®E	==^®£==		EE»gg	HI 1 1 1 1 1 1 1 1 1 IH			
0 O
M !
m J
ra;

0)
m
i j 1 ra
črnilo
pečatni vosek barvo za obleke
kremo za čevlje vsakovrstne krtače razno galanterijo in drobnarijo poštne košare, pleteno pohištvo
BALOH & ROSINA
Maribor, Grajski trg 3.
o
S1
o
0
0
3
a	UJ
2	0
r	ra
e	0
3®E
3®
Na prodaj
8 polov njakbv izvrstnega sadjevca (jabolčnice) pri E. RUSGHER, posestnik v Ljutomeru, št. 181.
M MII MIM
Kupi se srednjeveško posestvo
na Spodnjem Štajerskom, do 25 oralov, zidana hiša. Ponudbe na
ggfi Josipa K@B*šowaika
— pri g. Zemljič Boračova, pošta Slatina '5] Radinci,
2fajca
sveža kupi v vsaki množini in prosi za ponudbe ekspertna trgovina Ed. Supparaz, Pristova, Sfoyeaija.
iarje,
srebečico, kraste, lišaje uniči pri človeku mast proti garjam. Brez vonja in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo s poštnino K 1250 pri lekarni Trnkoci, Ljubljana.