SVOBODNI) SLOVENI3Q

ODKOD ZDRAŽBE IN KOMU SLUŽIJO!

Slovenci smo prišli v novo deželo,
hvala Bogu, strnjeni in notranje edini,
in samo Boga je treba prositi, da nam
prizanese z notranjimi spori in zdražba-
mi, brez katerih nismo bili v taboriščih,
ne v Italiji in ne v Avstriji. Koliko brid¬
kih ur nam je bilo treba pretrpeti zara¬
di takih neljubih sporov, ki so nam ne
samo grenili, ampak naravnost do zo¬
prnosti priskutili begunstvo ter nam
pred tujci — zahodnimi zavezniki — bla¬
tili naše ime in sloves. Danes se je mar¬
sikdo oddahnil od teh prestanih razmer
— ali pa je tudi tukaj varen pred nji¬
mi ? Saj smo tako lepo edini, strnjeni,
soglasni — čeprav različnih strank —
kar je lepo pokazal in potrdil zadnji
skupni sestanek. Toda ali ne stoji tudi
tu že sovražnik in čaka, da vrže ljulko
med nas ?

Če je človek bolan, se je včasih, tejko
pozdraviti. Zdravniki zato svetujejo pro-
filaktično zdi-avljenje, to je: jemanje
zdravil zato, da ne oboliš za tako in ta¬
ko boleznijo. Ali imamo tudi mi kakšno
tako profilaktično sredstvo, da zatremo
že v zemlji sami možnost, pognati kali
ljulki, kadar bi jo naš sovražnik utegnil
spustiti iz rok in vreči v naša grede za
bohotni plevel?

Imamo jo: opreznost in zavest, da tu¬
di tu-tajco daleč za morjem — z goto¬
vostjo čaka nekdo s svojimi plačanimi
agenti, da pride njegov čas in naš raz¬
dor. Imamo razloge zato? Da, imamo.

Te dni smo brali v časopisih, kako
beže Čehi iz svoje domovine, odkar je
postala sovjetski pašaluk. Nad fiOOO se
jih je že zateklo v zavezniška taborišča
v Nemčiji, kjer jih čaka še vse to, kar
smo mi že preživeli z vsemi bedami be¬
gunstva in z vsemi nevšečnostmi, med
katere štejemo zlasti vse nepotrebne no¬
tranje spore in razdore ter medsebojno
sumničenje in ovajanje. Predsednik če¬
škega begunskega komiteja v Frank¬
furtu Tigrid je namreč te dni izjavil in
sporočil v svet, da ve z gotovostjo, da
je komunistična vlada v Pragi poslala
za begunci kot „begunce” svoje agente,
špijone in provokaterje „v velikem šte¬
vilu”, ki bodo kot begunci med begunci
delali proti njim za interese svoje komu¬
nistične vlade v domovini. Pri tem mi¬
slimo samo to: ali smo bili mi brez njih?
Ali ni pri Čehih enak režim kot pri nas,
med sabo povezan in od istega odvisen?
In, kaj bo njih naloga?

Prav zadnji čas so v nekem našem
taborišču v Evropi pri nekem takem
zdražbarju, ki se je „uveljavljal” med
nami, dobili navodila Kominforma, ka¬
ko naj se taki „begunci” agenti, provo¬
katorji in kakor jih hočemo že imeno¬
vati, ponašajo med pravimi begunci. Ci¬
tiramo samo tele stavke:

„Podpreti je treba razdore med be¬
gunci. V to svrho izrabiti razna med¬
sebojna nasprotstva, na pr. nasprost-
stva med političnimi skupinami, v pri¬
vatnem življenju in delu beguncev, med
starimi in novimi emigranti, med viš¬
jimi in nižjimi sloji beguncev, med za¬
vezniškimi oblastmi in begunci itd. Opo¬

gumiti je treba nesposobne ljudi, ki pa
imaju o sebi visoko mnenje, da pridejo
na vodilna mesta in nam komunistom
olajšajo delo. Uporabljati je treba hva¬
ljenje in prilizovanje... da si bodo ti
omenjeni še več o sebi domišljali. . . Vse
osebe, ki so sposobne povzročiti zdražbe,
nezaupanje itd. je treba razmestiti po
pisarnah, delavnicah, delavnih skupinah
itd.”

To so besede, vzete iz omenjenega na¬
vodila, najdenega v slovenskem taboriš¬
ču, namenjene za „delo” med nami, Slo¬
venci.

Zdaj nam je marsikaj jasno, česar ni-

I)R. MIHA KREK:

„Ameriška domovina” je dne 3. ju¬
nija objavila članek drja Mihe Kreka o
tragediji v Vetrinju.

članek ponatiskujemo v celoti, zla¬
sti še, ker bomo Slovenci v Buenos Ai¬
resu 8. avgusta proslavili spomin žrtev
s posebno prireditvijo.

Med vso vojsko sta si v Sloveniji stali
nasproti dve fronti. Vj prvi so bili Slo¬
venci, drugo so vodili moskovski agenti
z Edvardom Kardeljem na čelu. V prvi
je bil narod, v drugi so delali malošte¬
vilni komunisti. Prva si je prizadevala,
da bi narod preživel vojno in okupacijo
ob čim manjši škodi, druga je šla za tem,
da izvede komunistično revolucijo in
spravi deželo pod komunistično dikta¬
turo.

Prva je upala na anglo-amerikansko
zmago v Evropi in delala zanjo, druga je
hotela preko zmag rdeče sovjetske ar-

smo razumeli, in česar smo bili tudi sa¬
mi žrtve. Ne redkokdaj.

To so znamenja, po katerih nam je
soditi, da bodimo oprezni.

Še več: to so znamenja, ki nam bo¬
do dala jasno spoznati, odkod bodo pri¬
šla podtalna sumnjičenja, nerganja in
enotnost razdiralna govoričenja, taka,
ki si ne bodo upala javno na sestankih
povedati svoja mnenja in jih podpirati
z dokazi. Smo demokrati, ki znamo vpo-
števati pošteno mnenje vsakogar in mu
dajemo pravico, da se uveljavi, toda:

Kar pa bo nastalo — hvala Bogu, da
razdorov še ni med nami! — mimo zato
postavljenih forumov, pa bomo odslej
vedeli, od kod izvira direktno, ali pa
vsaj — komu služi indirektno.

made in krvave revolucije priti na ob¬
last. Okupatorji: nacisti in fašisti so
zatirali prvo, ker je bila znana kot an¬
glofilska, komunisti so jo pobijali, ker
so hoteli pobiti vse kar bi moglo nas¬
protovati njihovim načrtom.

Angleška in ameriška vojna politika
je izročila deželo Sovjetom. Sovjetska
armada je vkorakala iz vzhodne strani
•V Srbijo, okupirala Belgrad in izročila
vso oblast komunističnemu voditelju Ti¬
tu. Slovenci so še upali, da bodo našo
domovino osvobodile anglo-ameriške če¬
te in so do konca uspešno preprečevali,
da bi komunisti v Sloveniji prevzeli ob¬
last.

Pred porazom Nemčije in podpisom
premirja, je Narodni odbor za Slovenijo
prevzel oblast in organiziral Slovensko
narodno vojsko, ki so v njo vstopile vse
edinice domobrancev, četnikov in drugih
dotedanjih na pol vojaških in podobnih

Nuestra Tragedia

La nacion eslovena no cuenta
mas de dos millones de habitantes;
mas de tres cuartos viven en Euro-
pa y el resto vive en Estados Uni-
dos de Norte America, en la Argen¬
tina y en otros paises de America
del Sud. Durante la ultima guerra
mundial mas de 200.000 eslovenos
perdieron ,sus vidas despues de la
ocupacičn enemiga y de la revolu-
cion comunista dirigida por Moscu
y encabezada por Tito.

Pero una de las mas grandes tra-
gedias sobrevino cuando al lin de
la guerra las autoridades inglesas
rindieron a Tito 12.000 jovenes es¬
lovenos, miembros de las fuerzas
armadas eslovenas que combatie-
ron contra el comunismo; ante las
luerzas de Tito que ocuparon a la
Eslovenia, estos heroes de la lucha
por la libertad de su pais, tuvieron
que retirarse en Austria, en el terri-
torio que fue ocupado por los bri-
t črnic os.

El comando ingles a fin de junio
de 1945 prometio .a estos refugia-
dos transportarlos a Italia, pero una
vez en camiones u otros medios de
transporte, los ingleses los llevaron
a la frontera yugoslava y los en-
tregaron a las fuerzas de Tito. Al-
gunos dias despues todos estos re-
fugiados fueron asesinados por los
soldados de Tito y eso sin proceso
u otras formalidades.

Los anticomunistas eslovenos
siempre recordaran a estas victi-
mas. Su memoria sera venerada y
nunca sera olvidada en todos sus
detalles esta, la mas grande, trage¬
dia de la Nacion Eslovena.

organizacij, ki so med vojno kakorkoli
zveste služile narodni stvari.

Ko se je izkazalo, da so Anglo-Ame-
rikanci pustili vse zemlje vzhodne in
srednje Evrope Sovjetski zvezi, ni bilo
nobene druge poti, kot beg iz domovine
za vse tiste, ki so se komunistom med
vojno upirali.

Bil sem takrat v Rimu. Koncem leta
1944. smo bili osnovali tam Jugoslovan¬
sko podporno društvo. Kot zastopnika
tega društva sva šla Dr. Živko Topa-
lovič in pisec teh vrstic k zveznemu ofi¬
cirju in zastopniku Vrhovne zavezniške
komande, polkovniku grofu de Salisu v
Rimu koncem marca 1945 in mu pojas¬
nila stanje, ki je nastalo na ozemlju Ju¬
goslavije.

Imela sva že poročila kako so komu¬
nisti morili v vzhodnih delih države, kjer
so, postopoma prevzemali oblast. Poro¬
čila so vedela povedati, da deset tisoči
beže pred komunističnimi bandami pro¬
ti vzhodu države v Slovenijo in hočejo
doseči Anglo-Amerikanske vojne edini¬
ce ter jih prositi za sprejem in zaščito.
Polkovniku sva razložila kakšne skupi¬
ne ljudi bodo prišle na italijansko in av¬
strijsko ozemlje in ga prosila, da jih
zavezniške vojaške oblasti sprejmejo.

(Dalje na 2. strani)

OB PRIHODU KNEZOŠKOFA ROŽMANA V USA

Ko je Prevzv. knezoškof dr. Rožman pripotoval v Cleveland, so ga na leta¬
lišču sprejeli in pozdravili gg. predsednik dr. Miha Krek in mnogi prijatelji in
znanci.

V prvi vrsti stoje: Grdina Jože, dr. Miha Krek, škof dr. Rožman, kanonik
Oman, škofov gostitelj in Jaka Debevec, lastnik ,,Ameriške domovine”.

Ob vetrinjski tragediji


Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Štev. 15.

BERLINSKA KRIZA

V drugi polovici julija se je po¬
ložaj v Berlinu tako poostril, da se
s tem v zvezi napetost med zahod¬
nimi zavezniki in Sovjetsko Rusi¬
jo tako povečala, da smatrajo, da
je tokrat nastopila nahujša med¬
narodna kriza po letu 1945.

Ko je maršal Sokolovski, sovjet¬
ski poveljnik v Berlinu, sredi me¬
seca odbil protestno noto ameri¬
škega, angleškega in francoskega
poveljnika zasedbenih zon v Nem¬
čiji — vsi trije so protestirali pro¬
ti sovjetski blokadi Berlina — so

(Nadaljevanje s 1. strani)
Zgotovila sva ga, da je ogromna veči¬
na teh ljudi dobrih in zanesljivih. S po¬
ročili v rokah sva dokazovala, da so to
'izraziti prijatelji zapadnih zaveznikov
in da prihajajo pod njihovo zaščito v
prepričanju, da pridejo k zaveznikom kot
zavezniški narod. Prva prošnja je bila,
da naj zavezniki ne izroče nikogar teh
ljudi v roke komunističnim oblastem v
Jugoslaviji, pred katerimi ljudje beže.
Dalje sva prosila, da naj zavezniške ob¬
lasti vsem beguncem oskrbe streho in
hrano, potem pa jih uporabijo in zapo-
sle.

Vem, da je angleški polkovnik še isti
dan napisal poročilo o vseh najinih na¬
vedbah in prošnjah in ga poslal kot
nujen predmet glavnemu stanu maršala
Alexandra v Caserti pri Neaplju.

Moram naglasiti, da sem bil popolno¬
ma siguren, da se tistim Slovencem, ki
bodo dosegli Ameriške ali Angleške "če¬
te ne bo nič hudega zgodilo in sem sma¬
tral za popolnoma nemogoče, da bi koga
nasilno izročili komunistom, ne da bi
se res sami prepričali, da je kriv.

Delal sem od 1941 z Angleži, marsi¬
kaj je bilo težko, ali dobil sem prepri¬
čanje, da je Anglež nezmožen napraviti
težko izdajstvo nad narodno skupino, ki
je bila z njim v vojnem tovarištvu vso
vojno in jo je samo nesrečna politika
koncem vojne ločila. Znano mi je bilo,
da so angleški oficirji dobro vedeli kako
krvoločni morilci in brezobzirni njihovi
nasprotniki so bili jugoslovanski komu¬
nisti, saj so svetovali svojim padalcem
naj se v slučaju sile rešijo kamor mo¬
rejo: med domobrance ali četnike, naci¬
ste ali fašiste, samo naj pazijo, da ne
padejo v roke jugoslovanskim komuni¬
stičnim partizanom. Govoril sem vendar
o neverjetni možnosti, da bi Angleži
naše ljudi izročili nasilno titovcem, z
mnogimi angleškimi ljudmi, pa so me
vselej ogorčeno zavrnili, to možnost po¬
polnoma izključili in bili žalostni, da
sem kaj takega omenil.

Zveze z domovino so bile prekinjene
od poletja 1944 popolnoma. Ves trud,
da jih upostavimo je bil zaman.

Okoli 10. junija, mislim, sem dobil
poročilo s Koroške, da so angleški ofi¬
cirji slovensko narodno vojsko razoro¬
žili, njene člane najprej sprejeli kot be¬
gunce, pa jih po 14 dneh naložili na vla¬
ke in avtomobile pod lažno pretvezo, da
jih peljelo v novo taborišče v zgornji
jih peljejo v novo taborišče v zgornji
sko mejo in jih izročili komunističnim
rabljem.

To je bil najstrašnejši udarec in naj¬
hujše razočaranje kar sem jih doživel.

Maršal Alexander mi je na protestno
pismo in prošnjo odgovoril, da nosi od¬
govornost za to dejanje njegova koman¬
da, ker so „izročeni ljudje nosili orožje
proti zavezniški vojski maršala Tita”.

Sam pa je odhitel na Koroško in iz¬
dal ukaz, da se nihče ne izroči. Toda
slovenska narodna protikomunistična
vojska je bila uničena, naš narod je pri¬
šel na Kalvarijo.

ameriška, angleška in francoska
vlada vložile posebne protestne no¬
te, v Moskvi. Toda sovjetska vlada
je note odbila in kmalu nato je bilo
objavljeno, da bo iz Združenih
držav odletela skupina 60 veletrd-
njav v Anglioj. Istočasno se je v
Haagu sešla konferenca držav Be-
neluxa in Anglije in Francije. Po¬
svetovanja so bila tajna, toda ob
koncu posvetov je prišlo v Parizu
do vladne krize in je moral oditi
v Pariz francoski zunanji minister
Georges Bidault. Pred odhodom je
še predložil konferenci načrt za or¬
ganizacijo Evropskih združenih
držav, vendar je bil ta načrt hlad¬
no sprejet pri angleški delegaciji.

Skupini ameriških veletrdnjav
se je kmalu priključila skupina
ameriških raketnih lovcev, ki so
odleteli naravnost v Nemčijo.
Ameriški poveljnik v Berlinu ge-

•—V vladni palači je bilo v zadnjem
času več razgovorov med predsednikom
republike generalom Peronom in ame¬
riškim veleposlanikom Bruceom. Tem
razgovorom je prisostvoval tudi zunanji
minister dr. Bramuglia. Listi so pisali,
da so se razgovori ug-odno razvijali.
Ameriški veleposlanik Bruce je prinesel
predsedniku generalu Peronu pismo
ameriškega državnega' tajništva. V pi¬
smu bi naj bilo navedeno, kako se za¬
mišlja sodelovanje Argentine pri Mar¬
shallovem načrtu.

—Angleški veleposlanik v Argentini
je imel več sestankov s predsednikom
gospodarskega sveta Mirando, da se iz¬
popolnijo določbe trgovinske pogodbe
med Anglijo in Argentino zlasti kar se
tiče izvoza argentinskega mesa v An¬
glijo.

—Kuharji v velikih hotelih in-resta-
vracijah v Buenos Airesu so stavkali ne¬
kaj dni; tudi delavci v pristanišču so
napovedali stavko, ki pa je nato niso
izvedli.

—Na jahti je pripotovalo v Buenos
Aires 21 Belgijcev. Belgijsko pristani¬
šče Zebruge so zapustili dne 1. maja in
ob prihodu so časnikarjem izjavili, da v
Evropi ni mogoče več živeti, ker se tam
človeku zdi tako, kakor da bi živel na
vulkanu. Izjavili so, da je Argentina edi¬
na dežela, kjer se da živeti v miru in v
upanju na boljše življenje.

— Argentinska letalska družba „Fa-
ma” je objavila poročilo o svojih poletih
v prvih šestih mesecih tega leta. V teh
pol leta je družba prevozila 10.581 pot¬
nikov, kar pomeni 700 pošto več ko pa
v istem času v letu 1946. Tovornega
blaga so letala letos v šestih mesecih
prevozila 108.145 kg, v isti dobi v letu
1946 pa samo 4764 kg.

— Železniška sveža med Argentino in
Čiiejem je bila sredi julija nekaj dni
prekinjena zaradi velikih snežnih zame¬
tov na progi čez Ande. Ponekod so sne¬
žni zameti poškodovali tudi progo.

— Predstavnik ameriškega vojneg v a
ministrstva je v IVashingtonu objavil,
da bodo ameriške zasedbene oblasti v
Nemčiji kupovale tudi argentinsko me¬
so, če bo cena primerna.

nsral CIay je odletel v Washington,
kjer je poročal o položaju v Berli¬
nu in takoj nato je bila sklicana v
Londonu konferenca angleških,
ameriških in francoskih zastopni¬
kov, da se pogovore o položaju v
Berlinu. Na tej konferenci je bilo
sklenjeno, da bodo zahodni zavez¬
niki v Berlinu blokirali sovjetsko
zono Berlina.

Temu so sovjeti odgovorili tako,
da so sklenili organizirati velike
manevre svoje vojske v Nemčiji.
Sovjetska vojska bo pri manevrih
štela 320.000 mož, sodelovali bodo
največji sovjetski bombniki in pa
raketna letala, ki so jih sovjetom
zgradili Nemci; tudi sovjetski 62
tonski tanki bodo zraven. Ameriški
listi pišejo, da presegajo te sovjet¬
ske sile vse tri zasedbene vojske
Anglije, Francije in Amerike in
tudi oprema sovjetske vojske je
dobra, le morala sovjetskih voja¬
kov je zelo slaba.

— Argentinska vlada pripravlja slo¬
vesno proglasitev argentinske suvere¬
nosti nad Antarktido. Listi pišejo, da
se bo slovesna proglasitev opiavila dne
1. avgusta v starodavni hiši v Tucuma-
nu, kjer je bilo že večkrat opravljenih
mnogo znamenitih dejanj argentinske
zgodovine.

DRŽAVE, KI SO DOSEDAJ SPREJE¬
LE SLOV. BEGUNCE IZ AVSTRIJE

Potem, ko je večina slov. begun¬
cev, ki je bila v raznih taboriščih v
Italiji, zapustila to državo in se na¬
selila v Argentini, se pripravlja na
emigracijo tudi močna slovenska
begunska skupina na Koroškem.
Slovenski begunci so si tudi tam
v ogromni večini izbrali Argentino
za svojo novo domovino ter sedaj
samo še čakajo na izstavitev vizu¬
mov, da bi se potem lahko čimprej
vkrcali na ladje in podali na pot.

Medtem pa je spittalsko taborišče
že zapustilo 599 slovenskih protiko¬
munističnih emigrantov, ki so odšli
v razne dežele in so tam dobili za¬
poslitev.

Tako je odpotovalo v Anglijo 51
slov. beguncev, v Francijo 13, Ita¬
lijo 28, Nemčijo 2, Španijo 3, na
Švedsko 1, v Avstriji se je stalno na¬
selil 1 slov. begunec.

V Afriko so odšle 3 osebe, v Ar¬
gentino 6, Brazilijo 23, Chile 11 in
v Venezuelo 60.

V severnoameriške države se je
pa dosedaj izselilo 397 slov. begun¬
cev in sicer 394 v Canado, v U. S.
A. pa 3.

OSEBNE NOVICE

„CASA BOYU” je ime novi trgovini
z urami in zlatnino, ki je v Buenos Ai¬
resu naslednica bivše trgovine z urami
in zlatnino A. Božič v Ljubljani. Prosto¬
re nove trgovine in delavnice je v so¬
boto dne 24. julija popoldne blagoslovil
č. g. Hladnik in so se prisrčne slo¬
vesnosti udeležili številni argentinski
prijatelji in znanci in lepo število Slo¬
vencev. Trgovina je okusno opremljena z
lepo izbiro blaga in krasi jo lepa zbir¬
ka slovenskih umetnin, med kate.imi so

t Žiro Kotnik

Iz Rima nam poročajo, da je po
dolgi in mučni bolezni, ki ga je pri¬
klenila na posteljo, umrl na svojem
stanovanju na Via Salaria 78 Čiro
Kotnik.

S Kotnikom je legel v grob človek
klenega značaja, mož poštenjak, ki
je v Rimu pomagal tisočem in tiso¬
čem, posebno potem, ko se je toliko
naših emigrantov zateklo v večno
mesto. Na njegova vrata so trkali
dostikrat tudi popolnoma neznani
ljudje, in nikdar ne brez uspeha.
Njegovo stanovanje v Rimu je bilo
zbirališče vseh tistih, ki so potrebo¬
vali intervencije v vseh mogočih in
nemogočih zadevah pri italijanskih
oblasteh. Bolelo ga je samo to, če
komu ni mogel pomagati. Za ljudi
pa je delal od jutra do večera in
se je ves zanje žrtvoval.

Po rodu je bil sin slovenske koro¬
ške zemlje. Med balkansko vojno je
bil v vrstah srbskih četnikov in se
je z njimi boril ves prežet duha svo¬
bode za vse južne Slovane. Po prvi
svetovni vojni je dobil mesto pri ju-
goslov. poslaništvu pri Kvirinalu,
med drugo svetovno vojno pa je bil
prestavljen na jugoslov. poslaništvo
pri Vatikanu, kjer je ostal do leta
1945. Ko je v Jugoslaviji prevzel vso
oblast sedanji komunistični režim,
za pok. Kotnika kot protikomunista
ni bilo več mesta. Zadnja leta svo¬
jega življenja je preživel skoraj v
bedi, o kateri pa nikomur ni maral
tožiti. Ko ga je težka bolezen vrgla
v posteljo, ni opustil svojega dela
zg naše ljudi. Še tedaj, četudi moč¬
no bolan, je še nadalje iz postelje
po telefonu posredoval za ljudi.
Sam je hotel tudi emigrirati v Ar¬
gentino, toda smrt mu je prekrižala
te načrte.

Čiro Kotnik je sedaj mrtev in ze¬
mlja večnega mesta, v katerem je
živel skoro četrt stoljeta, mu je dala
zadnji dom v grobu in mir ter po-
_ čitek, ki ga je bil tako zelo potreben.

izvirna dela Jakopiča, Jame, Sternena
in drugih slovenskih mojstrov. Lastnici
trgovine lepo čestitamo in ji želim*
mnogo uspeha!

Poroka. V nedeljo, 18. julija t. 1. sta
se poročila v cerkvi Sv. Julije g. Brula
Janez iz Talčega vrha, občina Črno¬
melj in gdč. Vitrih Vladimira iz Loža.
Mladi par je poročil g. župnik Orehar.
Iskreno čestitamo!

OBVESTILO

Vse slov. protikom. emigrante in
vse ostale naročnike in prijatelje
Svobodne Slovenije. prosimo,. da
nam redno sporočajo vsako spre¬
membo svojega naslova, da bodo
list lahko redno prejemali. Pošljite
nam tudi naslove svojih znancev in
prijateljev, da jim bomo lahko po¬
slali list, če ga še ne dobivajo.

Letna naročina je 10 pesov. Na¬
ročnina za USA pa znaša letno; z
navadno pošto 4 $, z letalsko 6 $,
za Kanado z navadno pošto 5 ka¬
nadskih dolarjev, z letalsko pa 7.

Kdor je v zaostanku s plačilom
naročnine, naj jo čimprej poravna,
ker se list vdržuje samo z njo.


\  IME KRIŠKA DO JME O V I W \  je največji slovenski katoliški dnevnik v Zdru¬
ženih državah, ki je najučinkoviteje vedno podpiral že od vsega početka borbo Slovencev proti komu¬
nizmu in stalno objavljal pozive za pomoč slovenskim protikomunističnim emigrantom. List prinaša obilo

zanimivega gradiva. Naročajte ga na naslov:

"AMERIŠKA .DOMOVINA"  6117 St. Clair Ave, Cleveland 3, Ohio, U. S. A.



KAJ JE NOVEGA V ARGENTINI

Štev. 15.

SVOi?OaNA SLOVENIJA

Stran 3.

Vedno slabše

Novice iz

Umrli so: Alojzija Inglič, vd. ravn.

fin. blag. v p. Ljb., Marija Aleksič, Ma¬
ribor, Anton Petek, žel. urad. v p. Ma¬
ribor, Adolf Dolinšek, Zagorje, .Jože
Kolar, čevljar, Celje, Leopold Usebičnik,
Ljb., Viktor Ferant, vrt. mojster, Ljb.,
Pavel Vrtačnik, Ljb., Ivan Logar, stro¬
jevodja v p. Ljb., Franc Karlin, pregl.
fin. kontr. v p. Ptuj, Franc Rigler, šol¬
ski upravitev v p. Ljb., Karol Maršič,
nadučitelj v p., Marija Kolb, Ljb. Mo¬
kronog, Franc Erman, poštni nadkon-
trolor v p. Bistrica-Laško, in. Bogo De¬
kleva (pri izvrševanju službe v tovarni
Intex) Kranj, Franc Železnik, ekonom
Gustroja, Ljb., Jurij Malnar, trg. Ljb.,
Jože Harinsky, sekretar KP, Poljčane,
ing. Ciril Rihtar, okraj, gozdar v p. Ce¬
lje, Janez štrukelj, žup. in duh. svetnik,
Polhovgradec, Terezija Fuersager, roj. ,
Janc, Radovljica, Pavel Košir, pos. Sto-
žice, Franc Srebrnič, učitelj v p. Mari¬
bor, Franc Stare, Kamnik, dr. Rihard
Fanninger, odv., Maribor, Peter Man-
dlec, mlinar in pos. Podtabor-Podbrezje,
Ivan Marinšek, star. mesar, Ljb., Ivan
Bitenc, vpok. delovodja ECZ, Ljb., Roza
Krapež, vdova po kavarnarju in restav-
raterju „Zvezde”, Ljb., Franček Kojc,
upravnik mestne ekonomije, Ptuj.

Nove smrtne obsodbe v Ljubljani. V
Ljubljani so zaključili razpravo proti
skupini, obtoženi sodelovanja pri umoru
Mojškerca. Obsojeni so bili: Zdravko Ri¬
javec iz Sovodnjega na smrt, Stanko
Kovač in Ivan Pančur na smrt, Janez
Megu, bivši partizan, na smrt in An¬
gela Jakoš, pravtako na smrt. Dalje so
bili obsojeni: Franc Sajovic in Marija
Židan na dosmrtno ječo, Ivan Pavlin,
kaplan pri št. Petru v Ljb. na 18 let
(zaradi dveh pisem, poslanih žpk. Koš-
merlju pod značko „Vaša faranka” ter
nekateri drugi na manjše kazni.

Staro pokopališče v Kranju bodo pre¬
kopali. „Slov. por.” z dne 5. junija je
objavil oglas, da se staro pokopališče v
Kranju z dnem 30. junija t. 1. opusti.
Prekopavanje na novo pokopališče se
prične takoj. Tako bodo prekopali grob
tudi največjega slovenskega pesnika dr.
Franceta Prešerna. Svet bodo porabili
za stavbišče.

Kdo letuje sedaj na Bledu. „Slov. po¬
ročevalec” z dne 5. jun. je objavil krat¬
ko poročilo o slov. letovališčih in pravi,
da je po vseh letoviščih, okrevališčih in
izletniških točkah Slovenije zavladalo ži¬
vahno sezonsko življenje. List pravi, da
člani sindikatov kažejo največje veselje
za letovanje ob morju, medtem, ko je
za ostale kraje zanimanje manjše. Na
Bledu so po poročilu tega lista letos že
gostovali tudi skupini Bolgarov in Al¬
bancev.

Starce in onemogle selijo iz Ljubljane.
Sedanja oblast v Ljubljani je sklenila,
da bo iz Ljubljane preselila vse starce
in onemogle na štajersko. Za naselitev

Slovenije

teh revežev so določeni gradovi v Gor¬
nji Radgoni,, v Dornavi pri Ptuju, grad
Jelšingrad v Šmarju pri Jelšah ter Hra¬
stovec v Slov. goricah. Gornja Radgo¬
na je določena za bolne in stalno ležeče
oskrbovance, Dornava in Jelšingrad za
starostno onemogle, vendar zdrave os¬
krbovance, Hrastovec pa za živčno in
duševno bolne. Za ta ukrep so se odlo¬
čili zaradi pomanjkanja stanovanj v
Ljubljani, kamor prihaja vedno več di-
jaštva in delavstva.

Tudi pokopališča so „ljudska” last.
Prej je bilo pri nas tako, da so bila po¬
kopališča cerkvena last in je tudi cer¬
kev pobirala najemnino od grobov. Te¬
mu pa že zdavnaj ni več tako, kakor
razvidimo iz poziva RLO Moste v Ljb.
komunističnih listih, da se morajo zgla¬
siti vsi lastniki grobov na pokopališču
v Stepanji vasi in prinesti s seboj po¬
trdilo o plačani najemnini. Kdor se ne
bi zglasil do določenega roka, bodo nje¬
gov; grob oddali novemu najemniku.

Kazen zaradi sabotiranja akcije proti
koloradskemu hrošču. Pred okrajnim
sodiščem v Murski Soboti je bil 15. ju¬
nija obsojen član KLO Bratonci Franc
Prendelj, ki je bil določen za vodjo
splošnega množičnega pregleda krom-
pirišč. Prendelj pa je na obvestilo o na¬
loženi mu nalogi odgovoril pismeno,
čes, da od skupnosti nič ne prejema in
ji zato tudi ne bo nič žrtvoval. Ljb. kom.
list v poročilu o tem procesu tudi pra¬
vi, da je Prendelj poleg tega še zasme¬
hoval „ljudsko oblast in petletko”. Ob¬
sojen je bil na 7 mesecev odvzeme pro¬
stosti.

Nič več fizkultura. Lubej je postal
„savezni starosta”, t. j. predsednik te¬
lovadne zveze in ne fizkulture, ki je več
ne omenjajo. Da pa ne bi kdo mislil, da
se komunistični režim kaj spreminja, je
hitro poskrbel Polič, ter je naglasil, da
se motijo tisti, ki so upali, da se vrne
Sokolstvo.

V Gorici je bila v nedeljo 13. junija
birma za slovenske otroke.

„Slov. Primorec”, versko-polit. tednik
goriških Slovencev v svoji štev. z dne
9. junija poziva slov. starše, naj ob za¬
četku novega šolskega leta store svojo
dolžnost napram narodu in naj vpišejo
svoje otroke v slov. šole.

Nova maša. V župni cerkvi v Podgori
je na praznik Sv. Petra in Pavla daroval
prvo sv. mašo novomašnik Prinčič An¬
ton, doma iz Kozane v Brdih.

Visoko odlikovanje. Karel Petan, po¬
močnik nadškofijskega ordiniariata v
Gorici, je za svoje 50. letno zvesto slu¬
žbovanje dobil od papeža zlat križ „pro
Pontifice et Ecclesia”. Petan je prvi
Slovenec v Italiji, ki je dobil tako odli¬
kovanje.

župna cerkev v Mirniku je dobila no¬
ve zvonove. Pravtako podružnica v Škri-
ljevem.

Prijatelj lista nam o sedanjem po¬
ložaju v Sloveniji poroča naslednje:

Pomanjkanje hrane in vsega
sploh. Čakanje v vrstah. Zaskrblje¬
nost. Veselje je izginilo.

MEDNARODNI DOGODKI IN NOVICE

Henry Wallace bo tretji kandidat za
predsednika Združenih držav pri volit¬
vah, ki bodo novembra. Wallace je skli¬
cal volilni kongres svoje ..progresistič-
ne stranke”, ki bo tako tretja stranka;
dosedaj so imeli v Združenih državah
samo dve stranki in sicer demokratsko
in republikansko. Časopisi v New Yorku
so ob tem kongresu pisali, da more
Wallace računati zlasti na podporo ko¬
munistov.

Andre Marie je predsednik nove fran¬
coske vlade, ki je bila sestavljena po¬
tem ko je vlada Roberta Schumana od¬
stopila. Marie je radikalni socialist in
tako predstavnik Herriotove stranke. V
novi vladi je' zunanji minister Robert
Schuman in Bidault ni več v vladi.

Berlinski občinski svet je odpustil iz
službe ravnatelja berlinske policije Pau¬
la Markgrofa.

Sedem članov avstralskega parlamen¬
ta je obiskalo Japonsko; ko so bili spre¬
jeti pri mikadu, so mu stisnili roko. Av¬
stralski listi so zaradi tega te poslance
zelo napadali.

Predsednika komunistične stranke v
Združenih državah Fosterja in več vo¬
dilnih članov stranke je policija areti¬
rala in jih zaslišala zaradi njih delova¬
nja za nasilno spremembo režima v U.
S. A. Pozneje je policija vse izpustila,
ko so položili visoke kavcije. Voditelje
komunistov v New Yorku, Chicago in
Ohio pa policija še išče.

Tajinstveno letalo so videli nad Zdru¬
ženimi državami, ko je letelo s silno
hitrostjo v mesečni noči. Letalo je bilo
dvonadstropno in brez kril in je puš¬
čalo za seboj rdeče plamene z modrimi
meglicami pod plameni. Letalo je le¬
telo s hitrostjo nad 1000 km na uro.

Sovjeti so aretirali v Avstriji še ene¬
ga uradnika avstrijskega notranjega
ministrstva, Muellerja. Pridržali so ga
na meji svoje zone, ko je iz Salzburga
potoval na Dunaj.

Premirje je zopet zavladalo v Palesti¬
ni, potem ko so egiptske čete prve za¬
čele sovi-ažnosti, ko se je končalo prvo
premirje. Toda židovske čete so uspešno
zadržale vse napade in je bilo kmalu
nato sklenjeno drugo premirje.

Češka policija, ki je popolnoma v ko¬
munističnih rokah, pravi, da je odkrila
veliko zaroto, ki je imela za namen vre¬
či sedanjo vlado in je vohunila za Zdru¬
žene države. Policija je celo skupino na-
zvala „ameriški center”.

Skupina čeških generalov je bila v
Frankfurtu na konferenci z ameriškimi
oblastmi. Vsi . ti generali so pred krat¬
kim pobegnili iz češke. Eden od njih je
izjavil časnikarjem, da je vsaj 70 od sto
pripadnikov češke armade proti komu¬
nistom.

Tito je v Beograd sklical kongres
svoje komunistične stranke in je imel
prvi dan otvoritveni govor, ki je trajal
10 ur. Za njim so govorili še Rankovič,
šef Ozne in Kardelj ter Djilas; med
glavnimi govorniki je bil tudi Boris Ki¬
drič. Nobena druga komunistična stran¬
ka, ni na kongres poslala svojih zastop¬
nikov.

Kardinal Sapieha, nadškof v Krakovu,
je obiskal sv. očeta v Vatikanu. Pred
pol leta je bil v Vatikanu kardinal Hlond
iz Varšave.

Zopet drugo poročilo, napisano
koncem junija, pravi:

Ni upati, da bi kaj dosti pridelali.
Krompir kar črni. Koruza je komaj
dve pedi visoka. Izgleda, da bo pri¬
šla lakota. Pravimo, da bi bilo naj¬
bolje, da bi nad ljudi prišla kaka
kuga, da bi nas bilo konec. Povem
ti, take razlike med ljudmi, kakor je
sedaj, še nikdar ni bilo in tudi pod
okupacijo ne. Eni dobe toliko, da
ne vedo kam zživili, drugi pa nič.
Še tisto, kar pridelaš, moraš oddati.

,,Zlate ,.svobode” so se sedaj pre¬
objedli že tudi najbolj navdušeni.
Pri nas je tak mraz, kakor pozimi.
In to sedaj meseca junija, ko sušimo
seno. Uo hribih večkrat snežli. Letos
imamo koruzni kruh, drugo leto ver¬
jetno še tega ne bo več.

In tretje poročilo prvega tedna v
juliju, glasi:

Dežuje kar naprej. Po hribih pada
sneg. Celo Krim se je prvega julija
pokazal ves snežen in bel. Sadje
odpada. Žito je vse poležano.

Titovo časopisje v Jugoslaviji po¬
roča o velikih poplavah v Južni Sr¬
biji.

MLADINA BO ČEZ POČITNICE
ZOPET MORALA GARATI V RAZ¬
NIH BRIGADAH

Čez počitnice bodo letos zopet na¬
gnali v Sloveniji vso šolsko mladi¬
no na delo. Vsega skupaj bodo se¬
stavili 45 brigad, med njimi 21 sre¬
dnješolskih, 10 vajeniških, ostale pa
bodo delavske in kmečke.

Na avtomobilsko cesto Zagreb—
Beograd so že odšle goriška, mari¬
borska in krška brigada.

Novi Beograd gradi med drugimi
tudi brigada iz Ptuja in tudi ena iz
Ljubljane. Te brigade so sestavlje¬
ne i^ kmečke mladine.

Ta mesec bodo odšli na delo va¬
jenci in sicer jih bodo dali v mari¬
borsko, celjsko, novomeško in tr¬
boveljsko brigado. Sredi avgusta
bodo poslali na delo vajeniške bri¬
gade iz Ljubljane. Murske Sobote
in Gorenjske. Vseučiliška mladina
bo morala na delo že ta mesec.

V poročilu o teh brigadah ,,Slov.
Poročevalec” pravi:

„Po vaseh in okrajih pa so starši,
kakor mladina sama, še pod moč¬
nim vplivom reakcionarne duhovš¬
čine, ki mladino z najrazličnejšimi
grožnjami odvaja od delovnih akcij.
Takšen primer je kraj Cerklje ob
Krki, kjer se je prijavilo za brigado
6 mladincev. Župnik Jakob Just je
skušal te mladince odvrniti od dela
z grožnjami, da ne bo nobenega
mladinca, ki bo šel na delovne ak¬
cije spovedal in ne obhajal. Skrajni
čas je da take sovražnike delovne¬
ga ljudstva, razkrinkamo in onemo¬
gočimo njihovo razkrajalno delo.”

JANKO ARNŠEK

krojaški mojster

ARROYO TORO, TIGRE, Bs. Aires
izdeluje moške in ženske obleke po
evropskih in ameriških modelih. Na
pismeno zahtevo pride na dom, ali na
letališče, vsako nedeljo je pa pred
in po maši na Victor Martinez 50.

V počastitev Slovenskim Domobran¬
cem in vsem Narodnim Mučencem bo
Društvo Slovencev v nedeljo, 8. avgusta,
ob 11. uri dopoldne priredilo v dvorani
farne cerkve sv. Juilje (za slovensko pi¬
sarno) žalni oratorij: “S hysopom jih

pokropi, Mrtve Bataljone...”

Začetek točno oh napovedani uri.

Vabljeni vsi.

Trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in nakitom

"ČASA BOYU"

OLAZABAL 2336

(pol kvadre od ogla Cabilda na višini 2300)

je novo slovensko podjetje, ki bo z lepo in okusno izbiro ur in
dragocenosti gotovo zadovoljilo vsakega obiskovalca
V delavnici bodo popravila ur in zlatnine najvestneje in točno

izvršena.

Našim rojakom, slovenskim kupcem dajemo poseben popust!
Obiščite trgovino in se prepričajte!

Trgovina je odprta vsak dan od 9. do 12.30 in od 15 do 20.

Stran 4.

S / C E O D N A S L O V E N 11 A

Štev. 15.

POLOŽAJ SLOV. EMIGRANTOV V VENEZUELI

V roke smo dobili drugo število „Ob-
vestil”, priložnostnega lista za sloven¬
ske begunce na Koroškem, v kateri je
objavljeno pismo slov. emigranta, ki se
je naselil v Venezueli. Iz njega tudi
povzemamo glavne odstavke, ki opi¬
sujejo razmere, v katerih so se znašli
slov. emigranti. Glase pa takole:

,,Kakor berem v tuk. časopisih, je iz¬
seljevanje DP iz Italije v Argentino že
kar v teku. Kolikor pa morem posneti
iz drugih vesti iz avstrijskega ozemlja,
je med' vami oz. med Slovenci v teku še
neka druga akcija za izselitev v Vene¬
zuelo. Ne vem, ali je taka akcija resna
ali pa se giblje le v mejah ugibanj in
načrtov, vendar kot Slovenec, ki je že
polnih 8 mesecev tu in ki sem imel več
prilike in neprilik od blizu opazovati
usodo in tragiko naseljevanja v Vene¬
zueli, čutim neko moralno dolžnost po¬
vedati svoje skromno mnenje.

Od prvih dni, ko smo prišli sem, sem
imel opraviti skoro z vsemi Slovenci-
izseljenci. Tudi mnogi Hrvatje so se ob¬
račali name, tudi Francozi in Italijani
so me našli in hodili nadme, naj bi jim
pomagal v tem ali onem oziru, uredil
to ali ono stvar pri oblasteh ali privat¬
nih podjetjih, tako, da sem ves čas na¬
šega bivanja imel polno glavo lastnih
in tujih skrbi, svojih načrtov in posku¬
sov in tujih naročil in prošenj in seve¬
da tudi nešteto potov, razgovorov in
moledovanj. Po takih osmih mesecih
tukajšnjega bivanja že morem in neka¬
ko tudi moram povedati svoje mnenje
o skupni izselitvi v Venezuelo, če se
med vami kdo resno s to mislijo peča.

Najprej: Na obljube ne dajajte veli¬
ko. Privatni krogi, ki potrebujejo de¬
lovnih sil, se zavedajo, da izseljenec, ki
so ga enkrat^ pripeljali sem, ne more

več nazaj in s tem računajo in tako tu¬
di z njim ravnajo. Tu se noben izselje¬
nec ni postavil na noge ne s privatno
ne z uradno pomočjo, ali pa so to tako
maloštevilni, redki posamezniki, da za
vtis o celoti ne pridejo v poštev. Pač
pa se more človek tu krepko opomoči
z lastno močjo, to je z lastnim kapita¬
lom. Venezuela pride v poštev za skup¬
no naselitev samo, če bi kak privatnik
ali kaka skupnost mogla tu najprej ku¬
piti velike površine zemlje, za kar je
tu zares dosti ugodnih prilik, da bi ljud¬
stvo že ob izselitvi imelo svoj novi na¬
slov. če ti pogoji niso znani, se ogibaj¬
te Venezuele, dokler se je morete. Ljud¬
stvo sem privleči in ga tu samemu se¬
bi prepustiti, bi bila katastrofa. Če se
torej more izbirati, kam izseliti se, naj
bo Venezuela zelo na zadnjem mestu in
hvalite Boga, če še vam odpro vrata
kam drugam.”

V pismu je zatem opisan položaj ne¬
kega begunca, ki je obdržal svoj prej¬
šnji poklic in pravi: ,,Takega položaja
ni mogoče preskrbeti tisočem; zato so
tudi ti edini, kar priseljencev poznam,
ki so obdržali svoje družine skupaj, vsi
drugi so jih morali razdeliti, en otrok
je na pr. pri materi, ki dela kot služ¬
kinja ali kuharica, drugi pri očetu, če
oče najde tako ugodno mesto, kdor ima
več otrok, se pokori, da bi se kamnu
smilil. „Družinska skupnost” pa tu ni
noben pojm, pravtako ne navezanost
otrok na starše in ljubezen staršev do
otrok. Če vidijo, da ima kak priseljenec
težave z ljubkimi, belimi otroci modrih
oči, ga bo kmalu kak bogataš sprašal,
koliko hoče za tega ali onega otroka,
ko mu sam ne more preskrbeti nobene¬
ga udobja. In z glavo zmajujejo nad
„krutim” 'Evropejcem, ki ga ne proda

MED SLOVENCI

Iz Cordobe

Tudi mi redki, ki smo tu, prav radi
beremo naš list ,,Svobodno Slove¬
nijo". Željno pričakujemo vsake šte¬
vilke. Saj iz nje izvemo, kako živijo
naši protikomunistični emigranti po
vsej širni Argentini in drugod.

Tu v Cordobi in okolici nas je
prav majhna skupina. Medsebojno
se obiskujemo -ter se pri takih obi¬
skih spominjamo prijateljev in znan¬
cev, s katerimi smo preživeli zadnja
leta.

Mesto in okolica spadata med
najlepše kraje v Argentini. In je tu
res lepo. Mesto ima številne parke
in veliko spomenikov. V bližnji oko¬
lici so pa lepe izletne točke, kakor
jezero Sv. Roka, ki je zelo bogato
rib.

Na trgu je sedaj veliko pomaranč,
mandarin ter drugega sadja. Cene
so nizke in dobiš že za 50 centavov
12 mandarin. Poceni so tudi ostala
živila.

Cordoba ima tudi precej močno
razvito industrijo. V, mestu je veli¬
ka letalska tovarna, dve pivovarni,

v boljše razmere. Priseljenec tu pred
enim letom ne more postati šofer, ne
more točiti opojnih pijač, ima velike
težave s pridobitvijo obrtnega dovolje¬
nja itd. itd., povsod same ovire.

Pišeš mi, da imate, lepo pomlad. Bile
so Binkošti, bila je Velika noč, bil je
praznik Sv. Rešnjega Telesa. Kakšne
lepote, kakšni mejniki v krogotoku let¬
nih časov! Tu vsega tega ni nič. Božič
enak kot Velika noč ali kot Binkošti.
Večno zelenje, večna vročina, dan vedno

| DVAKRAT DA, KDOR HITRO DA ;

| ZAVITKI ZA SLOVENIJO ✓

Dostava čez Švico s sodelovanjem tamkajšnjih organizacij za pomoč ^

B r ul l er  23 de Mayo 303, O«. 633 - T. A. 32 - 0737 §

Uradne ure: 8 do 12 in od 14 do 18; ob sobotah od 10 do 13.

A r t m  r o

ZAVITEK KAVE

4% kg najboljše surove “Santos”
kave

cena m$n. 32.40
ZAVITEK SVINJSKE MASTI

doza zajamčeno čiste svinjske ma¬
sti, netto 2100 gr.

cena m$n. 23.70

ZAVITEK RIŽA
4% kg riža

cena m$n. 18.60

ZAVITEK SARDIN

14 doz I.a portugalskih sardin

cena m$n. 28.20

ZAVITEK MILA

4 kg mila cena m$n. 24.—

DANSKI ZAVITEK

1 kg surovega masla
1 kg mesa

1 kg prekajene trebušne slanine
% kg sira cena m$n. 48.-—

ZAVITEK MOKE IN RIŽA
pol moke, pol riža,

5 kg bruto cena m$n. 18.60

ZAVITEK TESTENIN

rezanci, oz. špageti,

4% kg netto cena m$n. 18.60

ZAVITEK OVSENIH KOSMIČEV
4% kg ovsenih kosmičev

cena m$n. 15.95

KOLONIJALNI ZAVITEK

1 kg kave (doza)

2 lbs cacaoa

227 gr. Ceylon čaja
5 lbs kristalnega sladkorja

cena m$n. 30.35

MLEČNI ZAVITEK

2 dozi polno’mastnega mleka
v prahu

2 dozi sladkanega kondenz. mleka
4 doze nesladkanega kondenz.
mleka

1 doza smetane cena m$n. 27.85
ZAVITEK ČOKOLADE

najboljša nizozemska čokalada
“Kwatta” v škatljah po 300 plošči«.

2 kg netto cena m$n. 26.40

ZAVITEK MAŠČOB

1 kg (doza) surovega masla .
netto 900 gr,

2 kg I.a margarine

cena m$n. 30.60

ZAVITEK TOALETNEGA MILA
8 komadov a 105 gr.

cena m$n. 17.30
ZAVITEK SLADKORJA

5 kg sladkorja
ZAVITEK KAVE
3 kg surove kave
1 kg sladkorja
Vi  kg cacaoa

cena mSn. 14.40

cena m$n. 29.10

PLETILNA VOLNA ZA VSE
EVROPSKE DEŽELE
SERIJA 1000

netto 650 g baby volne
bele barve in dve pletilni
igli z zvezkom navodil

cena m$n. 36.40

SEpiJA 1020

netto 650 g volne za pullover v bar¬

vah: bela, črna, siva, rdeča, svetlo
modra, temno modra, zelena, petro¬
lejska, turkiz, beige in rjava in dve
igli za pletenje z zvezkom navodil,
cena m$n. 36.40

SERIJA 1010

netto 650 g- volne za nogavice, v
barvaeh: srednjesivo, temnosivo,

svetlo beige, srednje beige, rjavo,

CAMBRIDGE ZAVITEK

1 kg prekajene hrbtne slanine z
mesom,

1 kg prekajene suhe slanine,

1 kg (doza) svinjskega mesa v
omaki,

1 kg (doza) surovega masla,

cena m$n. 51.60

ZAVITEK MOKE
5 kg pšenične moke

cena m$n. 15.60

OXFORD ZAVITEK

1 kg (doza) gnjati,

1 kg prekajene hrbtne slanine z
mesom,

1 kg (doza) svinjskega mesa v
omaki

1 kg (doza) surovega masla

cena m$n. 58.—

LJUDSKI ZAVITEK

4 zav. grahove moke,

2 zav. moke za juho,

3 zav. testenih za vkuho,

3 zav. kostanjevih kosmičev,
skupno 12 zav. v celoti 5 kg.

cena m$n. 23.75

NYLON — nogavice

8 parov nogavic Nylon vel 8'A-IO
v osem raznih barvah po izbiri
cena mSn. 45.—
(poštnina vključena)

modro, belo, črno, mešano in dve
igli za pletenje ter zvezek z navo¬
dili, cena m$n. 31.—

Pošiljamo naravnost iz Švice po po¬
šti. Vsak zavoj je zavarovan. V ceno
so vključeni vsi stroški prevoza, za-
vojnine, zavarovalnine, itd.; morebitno
carino mora plačati prejemnik.

i  Za ostale zavitke zahtevajte naše popolne sezname. Navedenim cenam je treba dodati za poštnino v Sloveniji

5 po m$n. 4.60 za zavitek. Pri pismenih naročilih prosimo, da napišete jasno ime prejemnika in odpošiljatelja in
j  priložite obenem poštni ček. VSI ZAVITKI SO ZAVAROVANI. — URADUJEMO TUDI V SLOVENŠČINI

%XXXXXXXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNXXX\XXXXXXNXXXNXX\NXXNXNXNXXXXXXXXVXX\'

V ARGENTINI

več tvornic za idelovanje testenin
in veliko delavnic vseh strok. Po¬
sebno veliko je mizarskih podjetij
ter imajo mizarji uogdno priliko za
namestitev. Živahna je tudi stavbna
delavnost ter dobe stavbni delavci,
zidarji, tesarji, inštalaterji ter klju-
1  čavničarji takoj zaposlitev.

Plače su tu znatno nižje, kakor v
Buenos Airesu. Je pa na drugi stra¬
ni treba upoštevati, da so tudi vse
življenske potrebščine cenejše, ka¬
kor v Buenos Airesu.

Ker bodo v kratkem pričeli gra¬
diti še več novih tovarn, je verjet¬
no, da se bo tudi v Cordobi naselilo
več emigrantov.

Iz Ushuaie na Ognjeni zemlji
Ushuaia je postala sedaj pozimi
za Slovence, vajene snega, nena¬
vadno lepa in za športnike tudi za¬
nimiva. V zadnjih dneh je zapadlo
okoli 25 cm snega in tudi tempera¬
tura je padla do 8 stopinj pod ničlo.
Delo je zaradi tega otežkočeno.
Vreme je vlažno. Večini bo kmalo
potekla delovna pogodba in vam
bodo potem še več povedali o svo¬
jem življenju.

enako dolg - , od šestih do šestih dan, od
šestih do šestih noč, ne večernega mra¬
ka, ne jutranje zarje, sonce se prikaže
na vzhodu in je po nekaj minutah iz
noči poln dan, zvečer skoro ob nezmanj¬
šanem pripekanju zaide in je po nekaj
minutah treba prižgati luči. Tako 365
krat na leto, s prav majhnimi razlika¬
mi, ki jih opazi in zabeleži samo astro¬
nom. Za Božič ni tu nobene božične pe¬
smi, za Veliko noč nobene velikonočne,
ne poje se ne v cerkvi, ne v gostilni. V
večjih cerkvah včasih kak naročen ali
plačan moški zbor zapoje kaj latinskega.
Narodno petje, ne ljudsko, ne zborovsko,
je tu povsem neznano. V raznih knji¬
gah in molitvenikih, tiskanih ali v Ma¬
dridu ali v Buenos Airesu, sem videl
tudi nekaj verskih in svetnih pesmi, ki
pa so samo natiskane.

Življenje je v vseh ozirah lahkotno,
topo za lastno in tujo nesrečo. Večno
pripekajoče sonce, večna enakost nara¬
ve, kri vedno gorka, pljuča vedno na¬
polnjena z gorkim zrakom, vse to po¬
mehkuži duha in ubije vse duševne si¬
le. Zato se v tropskih predelih zemlje
še ni rodil noben pesnik, noben držav¬
nik, noben kipar in tudi svetnik, mislim,
da ne. Ta svet je za nas v resnici samo
„izhod za silo”, z denarjem se pa da
narediti denar, to je pa res, ker se tu
vse silno hitro množi.”

Tudi udarniki beže. Trije od enajstih
udarnikov, ki so ,.prostovoljno” delali
na progi pri Sežani, so pobegnili in se
prijavili policiji v Trstu. Svojčas so bili
navdušeni partizani, pozneje so prišli na
delo v Sežano, toda surovo postopanje
z njimi in naporno delo jih je izmodrilo.
Udarniško delo je) nečloveško in ga ma¬
lokdo zmore. Delajo navadno v dveh
spremembah od 14 — 24 ure in od 24—10
ure. Hrana je zelo slaba in za težko de¬
lo nezadostna.

Poročilo iz Zagreba pravi, da je V Ti¬
tovi vojski opažati veliko nervoznost. Na
dnevnem redu je premikanje vojske in
vojaške vaje imajo tudi ponoči. Govore,
da bodo mobilizirali tudi ženske in Sicer
od 17—27 leta.

Poravnajte

naročnino

čim prej!

Imprenta “Dorrego” — Dorrego 1102.