Udnjn /-uvod in $0»lHtĆ^rfkt j' i < 111. i.*;111' I <) DfMftf ftftf, Lfub tliili«kd ^2 - Urr|ii uredniški »dimi Odmmii ni urednik
Milim KliTiu l/hu|M "-ukc to "  inr-r-fH       i 11*1 mrMin
t)iM»-^o'ftOi-ti   -   Cerio  20 dnuir te*  ■    Tisku  t(«knrriM   • I bftf I* Totniif'n*   v l.inltlmni
Leto IV. - št. 6 Domžale, 15. junija 1965
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
4 julij - spomin na herojsko obdobje
naše zgodovine
- prava pot?
Cctrli julij praznujemo vsako leto kot praznik vseli tistih stolisočcv in milijonov, ki so v času najtežje preizkušnje v zgodovini naših narodov našli pravo pot in se kot aktivisti ali kot borci vključili v vscljudsko vstajo proti zatiralcem, ki so vdrli na našo zemljo. Spoznali so, ali pa podzavestno čutili, da je prišel čas, ko se odloča ne le o življenju in smrti posameznikov ampak vsega ljudstva in vseh naših narodov. In da bi ljudstvo živelo, je vsak posameznik Zastavil svoje življenje, bil torej pripravljen na največjo žrtev, ki jo narod lahko zahteva od posameznika, kadar je ogrožen njegov obstoj. Slolisoči so se borili in slotisoči so se žrtvovali v tem herojskem obdobju naše bližnje preteklosti in z vsemi svo-
jimi žrtvami dali pojmu borec novo moralno vsebino.
Za vse povojne generacije je in bo, dokler bo ljudstvo živelo, obdobje narodnoosvobodilne borbe neizčrpna zakladnica svetlih zgledov ljubezni do rodne grude in domovine, ljubezni do svobode in neodvisnosti, spoštovanja sočloveka in odpora proti vsem oblikam zatiranja, izkoriščanja in neenakopravnosti.
Mladi generaciji so nove moralne vred-noste, ki so se rodile ob borbi in žrtvah v času največje preizkušnje edini kažipot za pravilno usmeritev v življenju. Želimo, da bi bilo vedno tako!
Mlada generacija v globoki hvaležnosti čestita vsem, ki praznujejo i. julij kot svoj praznik.
Spomenik na kraju, kjer je bila Jela 194"? ustanovljena šlandrovn brigada.
Ukrepi zn uravnoteženje gospodarstva ponovno odkrivajo poleg številnih zdravili teženj tudi značilne pomanjkljivosti naših gospodarskih organizacij. Trenuten gospodarski položaj vsekakor ni najboljši prav zato, ker so prišle do izraza slabosti, ki so se pojavljale in nabirale že več let.
OI> ugotavljanju učinka ukrepov, ki so bili nujni, že vidimo prve posledice. Podatki kažejo, da nekatere gospodarske organizacije stanje jemljejo resno, druge pa se še vedno zadovoljujejo s tarnanjem, neprizadev-nostjo in čakanjem na popuščanje. Te druge zapirajo oči pred gospodarsko stvarnostjo, ki vse bolj ostro postavlja vprašanje gospodarske učinkovitosti: storilnost, stroški, velikoserijska proizvodnja, specializacija, kooperacija in podobno, skratka vprašanju usmeritve ne k največjemu, marveč k najboljšemu (optimalnemu) gibanju gospodarstva.
Med vprašanji, kako intenzivirati gospodarstvo, se pojavlja (udi vprašanje odpuščanja oziroma zaposlovanja ljudi. Res je sicer, da je bilo zaposlovanje doseda j preveč ekstenzivno. Toda videti v odpuščanju edini izhod, brez prizadevanj za izboljšanje organizacije dela in vse druge množice ukrepov na področju gospodarjenja v podjetju, je kratkovidno priznavanje nemoči.
Potrebno bi bilo. da so odpuščanju, če so res potrebna, načrtna in po določenih kriterijih. S tem bi zmanjšali fluktuacijo, ki prinaša veliko gospodarsko škodo. Splošen vtis je, da bodo morale gospodarske organizacije neprimerno bolj in boljše utemeljevati in dokumentirati take svoje ukrepe.
Zavedati se moramo tudi tega, da naša ustava zagotavlja pravico do deta (ne do zaposlenosti!) in s tem pravico do upravljanja z družbenimi sredstvi. S tem se dviga delo jemalski odnos na višjo raven, ki zagotavlja proizvajalcu neprimerno širše pravice in dolžnosti.
V sedanjih gospodarskih razmerah ho za uspešno gospodarjenje med dru-
87
V moravski dolini bomo proslavili 20-letnico osvoboditve
Lani je občinska skupščina Domžale na slavnostni seji v počastitev občinskega praznika 27. julija sklenila, da bo praznovanje letošnjega praznika v Moravčah. Priprave za velika slovesnost tečejo že dalj časa. Zato je uredništvo našega listu naprosilo predsedniku pripravljalnega odbora tovariša Jožeta POGAČNIKA, da bi odgovoril na nekatera vprašanja v zvezi s proslavo in s pripravami zanjo.
Proslava 20-letniee osvoboditve in srečanje borcev, ki so bili v času NOV v Mali Rusiji
ToDirii predsednik, zakaj ne je občinska skupščina odločila, da proslavi letošnji jubilej osvobodilne pran v Moravčah? Ali ima prodava ie kakšen drug namen?
lako ali podobno vprašanje si je zastavil najbrž morda že marsikateri naš občan, predvsem pa marsikateri borec NOV, ki je tudi sam bil v času \OI'> na Morav-škein. To pa predvsem zato, ker je bila Moravska dolina osvobojena že leta 1944 tn> je že laui preteklo 20 let od tega pomembnega dogodka, Prav zalo pa, da bi še bolj poudarili velik delež, ki ga je Moravska dolina prispevala k NOB, smo se odločili, da ga praznu jemo lelos, in da ga povežemo z 20-letnico osvoboditve vse naše domovine. S proslavo bi radi dali tudi priložnost neštetim borcem, ki so v času NOB prišli kakorkoli v Stik z Moravsko dolinu in njenimi prebivalci, bodisi da so bili v sestavu enot NOV, ki so se borile na tem območju, bodisi da so se mudili tu le krajši ras, da se spet se-stanejo. To željo so mnogi že večkrat izrazili in menim, da smo celo predolgo čakali na takšno snidenje.
Priprave za proslavo so v polnem teku: dokončuje se kulturni dom, začela se bo že toliko let pričakovana rekonstrukcija ceste Zelodnik — Moravče in pripravlja se vrsta prireditev Zanima nas. kako potekajo priprave za proslavo?
Priprave so v polnem teku. Ze lani jeseni  je l)il postavljen pripravljalni odbor,
giin posebno pomembna pravilna delitev dol.odka gospodarske organizacije, zlasti šp delitev osebnega dohodka. V zadnjem obdobju smo prav delitev osebnega dohodka precej zanemarili in se pri delitvi dohodka pravilniki sploh niso upoštevali. Zato pomenijo skrbno izdelani pravilniki o delitvi čistega in osebnih dohodkov tudi pomemben akt za uravnoteženje našega gospodarstva. Reševanje tega in ostalih vprašanj dolgoročnejšega pomena, bo postavilo gospodarske organizacije v položaj, ko ne bodo videle edini izhod v odpuščanju delovne sile.
Kijul) tež a vam v gospodarstvu, moramo v središče prizadevanj za uveljavljanje gospodarskih ukrepov postaviti človeka — proizvajalca in upravljalen, ne pa ravnati z njim kot z mezdnim delavcem.
ki dela v nekaj komisijah. Mimo tega smo že letos spomladi izdelali okvirni program za proslavo. Po tem programu bodo v Moravčah prireditve, namenjene predvsem prebivalcem Moravske doline, in to skoraj ves teden. Pri njihovi izvedbi bodo sodelovala društva iz naše občine iti sosednjih občin. Sočasno bodo tudi v ostalih krajih naše občine nekatera športna tekmovanja in kulturni sporedi, tako da bo dejansko vsa občina v teh dneh vključena v proslavljanje.
Težišče proslave bo veličastni miting 25. julija
Proslava v Moravčah se bo torej raztegnila na nekaj dni. Kaj bo njen osrednji dogodek?
To bo velik partizanski zbor borcev enot IV. operutivne cone. združen z velikim zborovanjem v nedeljo 25. julija. Na zboru bo Sprejel raport general Frane Po-glajen-Kranjc. Na slavnostnem zborovanju pa bo predvidoma govoril nekdanji sekretar pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko Sergej Kraigher. Zborovanju bo sledilo tovariško srečanje. Na ta miting pričakujemo okrog 20.000 ljudi. Prostor za zbor je že določen, in sicer bo na hribu tik pred Moravčami. Kraj je zelo pripraven, ker je blizu ceste in deloma obdan z gozdom. Mimo tega je z njega zelo lep razgled po vsej Moravski dolini.
Slavnostna združena številka Občinskega poročevalca in Kamniškega občana razstave Moravče-Mala Rusija, partizanske patrulje, tek zmage, nastop
slovenske telovadne reprezentance, elektrifikacija poslednje vasi v občini
Kaj je o pripravi še mimo tega mitinga?
V Moravčah bodo izročili javnosti novi Kulturni dom, začeli bodo z rekonstrukcijo ceste Zelodnik—Moravče, odprli razstavo Moravče-Mala Rusija, ki naj bi postala zametek kasnejše stalne muzejske zbirke, pripravili v radiu oddajo »Še pomnite tovariši« in po vsej verjetnosti bo o pomembnosti   Moravske  doline   v času
NOB prinesel oddajo tudi TV obzornik. S Kumničn.ni pa bomo izdali skupno številko obeh naših lokalnih časopisov.
Mimo tega bodo, kol sem ž.e .....cnil, v
Moravčah in v ostalih krajih naše občine športne in kulturne prireditve, nastop slovenske telovadne reprezentance, tek zmage, posebna mladinska štafeta, različna tekmovanja v košarki ild. Pihalni godbi iz Domžal in Mengša bosta sodelovali s promenadnimi koncerti, mengeška Svoboda pa bo izvedla v Moravčah na prostenl igro Pod svobodilim soncem. Mo-ravčani pa bodo gledali se film Dolina miru.
Do občinskega praznika smo nameravali elektrificirati tudi zadnjo doslej še nc-eleklrificirano vtis v naši občini, in sicer Štance  Laze,  To   nam   sicer  do proslave
ne bo uspelo, za gotovo pa bo elektrifikacija končana do konca letošnjega leta.
Kaj pa nova šola?
2e zelo dolgo govorimo o pričet ku gradnje nove šole in še nedavno smo tudi slišali, da namerava občinska skupščina v okviru letošnjih praznovanj slovesno vzidati temeljni kamen zanjo. Kako je torej z novo šolo?
Letos občinsku skupščina kljub vsej svoji dobri volji sredstev za gradnjo nove šole ni mogla zagotoviti, čeprav vsi vemo, kako neodložljiv problem je gradnja nove šole. Z največjimi napori nam je uspelo poleg sredstev za Kulturni doni zagotoviti nekaj manj kot 100 milijonov, da bomo rekonstruirali vsaj del ceste proti Moravčam. Prepričan pa sem, da bodo drugo leto sredstva za gradnjo šole zagotovljena.
Moravčam bodo obnovili zunanjost hiš in uredili okolico novega Kulturnega doma
/z dosedanjega razgovora sledi, da potekajo priprave za to veliko praznovanje predvsem iz središča občine. Zanima nas pa, kaj in koliko bodo Moravčani sami prispevali k prazničnemu razpoloženju.
Predvsem so se Moravčam' obvezali, da bodo uredili pročelja svojih hiš in prostovoljno uredili okolico novega Kulturnega doma, kar vse ne bo majhno delo. Razumljivo pa je, da bodo Moravčani sodelovali tudi pri prireditvah, ki bodo v Moravčah, posebno pri organizaciji zborovanja.
Komisije pripravljajo ureditev
sin vnosi nega prostora, okrasitev Moravč,
varen  promet, pivo pomoč, preskrbo in
vse osialo potrebno za dobro počutje
gostov
Tako velika proslava terja mnogo-strunske in natančne priprave. Kako bo preskrbijeno /a ose tiste neštete nadrnb-nosli. brc/, katerih taka proslava ne more dobro uspeti?
Skrb za »jedačo in pijačo«, da se izrazim v starem, zna nem stilu, bo prvenstve-
Po novi ustavi iz leta 1963 je v središču našega socialističnega demokratičnega družbenega sistema človek ustvarjalec Snovnih in nesnovnih dobrin in vrednot. Družbena veljava se mu meri po delu in njegovih dosežkih. Ker torej vsa družba temelji na ustvarjalnem delu, sta tudi obstoj in položaj posameznika odvisna od tega. ali bo lahko razvil svoje delovne sposobnosti. Zato je prva temeljnih pravic delovnega človeka v naši družbi, pravica do dela in svoboda dela.
Na teh osnovah temelji novi temeljni
zakotl O delovnih razmer jih. ki je bil objavljen v Uradnem listu SFR1 št. 17/65 in velja od 8. aprila t. 1. dalje. Načela, dolžnosti in pravice, ki jih določa novi zakon o delovnih razmerjih, se nanašajo na vse delavce, ki delajo v gospodarskih organizacijah, šolstvu, zdravstvu, državnih organih, socialnih zavodih, družbenopolitičnih organizacijah tor pri zasebnih delodajalcih,
Glede na to, da so z 8. aprilom prenehale veljali določbe dosedanjih pravnih predpisov 0 delovnih razmerjih, jo potrebno, da spomnimo na najosnovnejša temeljna načela novega zakona o delovnih razmerjih in na dolžnosti organov upravljanja v delovnih in drugih organizacijah, ki so dolžni do sprejetja statuta in drugih splošnih aktov urejali pravice in dolžnosti delavcev, ki izhajajo i/, delovnih razmerij s svojimi zač.isn i in i sklepi.
Brez. dvoma so najvažnejša novela temeljnega zakona o delovnih razmerjih določbe o osebnih dohodkih, kjer zakon razčlenjuje dvoje ustavnih načel in sicer: »vsak po svojih sposobnostih in vsakemu po njegovem delu«.
V zvezi s tem je dolžnost delovne skupnosti glede na načelo »vsak po svojih sposobnostih« organizirati delovni proces tako, da pride do izraza dejanska strokovna in delovna sposobnost vsakega posameznega delavca in da se delovni proces razvija tako. da omogoča vsakemu delavcu razvijanjih njegove delovne sposobnosti in osebnosti. Delovna skupnost je dolž-
no prevzelo domače trgovsko podjetje »Napredek«, mimo njega pa tudi druga podjetja (Prehrana, K1 nima K raii|) Vsekakor bodo v tem pogledu pomemben delež imela tudi domača gostišča. Za ozvočenje bodo poskrbeli naši radioamaterji, za varen in nemoten promet miličniki, za prvo pomoč občinski odbor Rdečega križa. Mislili pa smo tudi na to. da bi ta velika slovesnost bila dostojno ohranjena v fotografskih dokumentih, za kar pa bodo poskrbeli domači fotoamater j i.
na omogočiti delavcu prevzemanje zahtevnejših in odgovornejših del ler presojali sposobnosti delavca edinole po njegovem izvrševanju nalog na delovnem mestu.
Glede na načelo »vsakemu po njegovem delu«, je delovna skupnost dolžna zagotoviti za enako delo, opravljeno v enakih pogojih, enak delež pri delitvi sredstev za osebne dohodke in pri drugih" pravicah, ki se pridobijo po uspehu dela (dopusti). Merila za določanje osebnega dohodka po uspehu dela morajo izhajali iz delovnega mesla oziroma njegove zahtevnosti ler po osebnem prispevku delavca pri izvrševanju nalog delovnega mesta. Delavcem mora biti omogočeno, da sami neposredno postavljajo osnove in merila za delitev osebnih dohodkov glede na poslovni uspeli delovne organizacije in za odmero letnega dopusta. Dosledno izvajanje teh načel pomeni popolno izključitev subjektivnih faktorjev in realizacijo objekt i v u ih meril.
Pri sprejemanju delavcev v delovno organizacijo velja načelo javnosti. Glede na to zavezuje zakon delovno skupnost delovne organizacije, da sprejma delavce praviloma po javnem razpisu. Vsako vodilno mesto pa mora biti zasedeno samo na podlagi javnega razpisa. Ta obveza izhaja iz pravice delavca, da je vsako delovno mesto dostopno vsakemu delavcu, če izpolnjuje splošne in z razpisom določene posebne pogoje. Kot posebni pogoji, ki so praviloma: šolska strokovna izbrazba in delovne izkušnje, se za delovno mesto postavi lahko tudi poskusno delo. S poskusnim delom delavca se ugotavljajo njegove delovne sposobnosti z namenom ugotavljanja uspešnega izpolnjevanja nalog delovnega mesta.
Delovno razmerje z delavcem se sklepa praviloma za nedoločen čas, le v izjemnih primerih, ki jih zakon našteva, se sprejme delavca na delo za določen čas. Tudi delo. ko delavec dela manj kot poln delovni čas. ki je po zakonu 42 ur tedensko, je redno delovno razmerje.
Za delovno razmerje pa se ne smatra
opravljanje dela in nalog, ki po svoji naravi ali zaradi občasnosti ne zahtevajo, da bi se v organizaciji uvedlo posebno
delovno mesto. Za tako delo skleneta delavec in delovna organizacija posebno pogodbo in je to civilnopravno razmerje.
V primera prenehanja delovnega razmerja zakon prinaša nekatere novosti. Poleg prenehanju dela po volji delavca zakon pozna še prenehanje proti volji delavca. Brez privolitve lahko preneha delo v delovni organizaciji delavcu, če se odpravi delovno mesto ali trajneje zmanjša obseg dela, oziroma poslovanja in če delavec glede na svoje sposobnosti ne zadovoljuje zahteve delovnega mesta, na katerem dela. Izpolnitev pogojev ža pokojnino še ne pomeni, da delavcu preneha delovni- razmerje po samem zakonu, kot je to določili dosedanji zakon. Ko delavec izpolni pogoje za upokojitev, moril delovna skupnost, oziroma organ upravljanja sprejeli sklep, da takemu delavcu preneha delovno razmerje, kajti v nasprotnem primeru leče delovno razmerje naprej.
Brez dvoma so zelo važne tudi določbe 0 letnem dopustu, ki pripada delavcu. (Od 14 do 30. oziroma na določenih delovnih mestih do 60 delovnih dni.) Dolžina letnega dopusta se določa delavcu glede na delovne pogoje (teža dela. zahtevnost dela, vpliv dela in delovne okolice, dolžina delovnega časa in delavčeve delovne dobe). Iz tega sledi, da mora delovna skupnost pri odmeri letnega dopusta posameznemu delavcu upoštevati vse te elemente in pri odmeri ne sme obveljati eno samo merilo, tj. dolžina delovne dobe. kot je to dovoljeval stari zakon o delovnih razmerjih. Posebno pozornost pa bodo morale posvetiti temu vprašanju delovne skupnosti na področju šolstva, za katere velja ista dolžina letnega dopusta.
Prav posebej pa je treba opozoriti na 147 člen zakona, ki ureja pravice vajencev, glede njihovih plačil, ki ne smejo biti v prvem letu učenja manjša kot >0°/o. oziroma v zadnjem letu učenja ne manjša kot 80 "/o od poprečnega osebnega dohodka nekvalificiranih delavcev.
Poleg širokih pravic, ki jih daje zakon delavcu na delti in iz. delu, nalaga tudi dolžnosti in odgovornosti delavca za svoje delo delovni skupnosti. Za hujšo kršitev delovne dolžnosti se delavcu lahko izreče ukrep-izključitev iz delovne skupnosti. V zvezi s tem mora delovna skupnost s pravilnikom o delovnih razmerjih določiti tudi dolžnosti in odgovornost delavcev
nt delovnem mestu.
To je le nekaj najvažnejših povzetkov iz zakona 0 delovnih razmerjih, s katerimi nimamo namena tolmačiti navedeni zakon, temveč opozorili čimvečje število ljudi v delovnem razmerju, da se v organizirani ali neorganizirani obliki čimbolj seznanijo z določbami temeljnega zakona o delovnih razmerjih, kaili njegove določbe že veljajo od 8. aprila 1.1, dalje.
Svet zavoda Delavska univerza Domžale razpisuje delovno mesto »vodje sektorja za druž.hcno-ckonomsko izobraževanje«.
Pogoji: končana srednja ali njej sorodna šola.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Prošnjo z navedbo dosedanje zaposlitve pošljite na Delavsko univerzo Domžale. Kolodvorska 6.
Delovna razmerja v novi zakonodaji
Papirnica Količcvo bo v šolskem letu 1965/66 nudila priložnost mladini, ki je uspešno končala 8 razredov osnovne šole, da se izuči za naslednje poklice:
električar.........                                     . 1
vodovodni instalater...... 1
kovinostrugar......... 2
strojni ključavničar...... 3
Prošnje sprejema in daje podrobna pojasnila kadrovska služba podjetja.
Materialni položaj borcev se je precej izboljšal
Osnovna misel, ki jo lahko" povzamemo iz poročila in razprav na nedavni letni konferenci Zveze združenj borcev NOV občine Dodmžale je bila, da mora biti skrb za borca sestavni del skrbi za delovnega človeka. Pri tem morajo z organizacijami Zveze bojcev tesno sodelovati tako delovne organizacije kot tudi občinska skupščina. Na konferenci so poleg vprašanj materialnega položaja borcev obravnavali tudi delo na področju spomeniške; dejavnosti, zbiranji.' zgodovinskega gradiva iz NOB in vprašanj bivših internirancev.
Sekretar občinskega združenja tov. Štrukelj je v obširnem poročilu navedel vrsto dejstev in podatkov, ki kažejo, da se je lani precej izboljšal materialni položaj borcev čeprav z njim se zdaleč ne moremo biti zadovoljni. Manj uspešno pa je bilo delo pri zbiranju gradiva iz NOB.
I.ani je sklad za borce v naši občini razpolagal z večjimi sredstvi kot prejšnja leta, saj so dali 102 borcema priznavalnino, za kar je občinska skupščina zagotovila 12 milijonov, gospodarske organizacije pa 3.200.000 dinarjev.
Potrebno pa hi bilo. da bi priznavalnino dali še najmanj 60 borcem. 206 borcem, od tega 126 nezaposlenim, so omogočili klimatsko zdravljenje in okrevanje. Dodatek k osebnim dohodkom prejema 110 borcev.
še vedno pa je zelo pereč stanovanjski problem borcev, saj je vložilo prošnjo za stanovanje kar 4-00 borcev. Stanovanjski sklad je lani sicer dal 43 milijonov za stanovanja borcev v novih stolpičih v Domžalah, prav tako pa so 33 borcem dali vsega 16,3 milijona dinarjev posojila za popravila hiš. To pa seveda še zdaleč ni zadostovalo vsaj za najnujnejše primere.
Lani so tudi prvič koreniteje začeli reševati probleme kmetov —- borcev, ki so za časa NVB veliko pripomogli k njenemu razvoju danes pa so povečini ostali sami. pozabljeni, ostareli, prepuščeni le svojim zguranim rokam. Več kot 200 kmetom — borcem so tako znižali davke ali jih v celoti oprostili. Pred nedavnim pa je ob činska skupščina sprejela od lok, s katerim so znižali osnovo za odmero dohodnine iz kmetijstva kmetom, ki so vstopili v NOV pred 9. IX. 1943 za 185.000 dinarjev, kmetom, ki so vstopili pozneje pa za 120.000 dinarjev. Vsekakor pa bo treba skrbeti, da se bodo te olajšave povečevale skladno z dvigom življenjskih stroškov.
V preteklem obdobju pa so v večini delovnih organizacij žal premalo posvetili pozornosti borcem, predvsem njihovemu strokovnemu usposabljanju, reševanju stanovanjskih problemov v okviru delovne organi-
zacije, rehabilitacije invalidov in njihovemu vključevanju v proizvodnjo.
Mimogrede: delegat iz Moravč je opozoril tudi na velike težave invalidskega podjetja »Zlato polje«, ki grozijo, da bo podjetje   mor,do  prenehati z.
delom.
. onekod tudi med borci samimi v podjetjih Ili več lakih pristnih odnosov, kot so bili v NOB. Ob . tem je dosedanja predsednica odbora časti tov. Ivkovičeva omenila, da se žal tudi pri borcih uresničuje znani rek »da siti lačnemu ne veruje«. Nekateri so pač že dosegli »svoj socializem« in jih zato kaj malo briga, kako živijo tisti borci, ki so živeli skromno že pred vojno in ves čas po njej.
Zato ima še vedno precej borcev nizke osebne dohodke, saj so povečini na nizkih delovnih mestih. Nekateri so zato zahtevali predčasno upokojitev ali pa so se vdali alkoholu. Pri tem so opozorili, da bi bilo v bodoče potrebno uvesti vsakoletno sistematične zdravstvene preglede borcev, saj ti mnogokrat sami premalo skrbijo za svoje zdravje.
Ko so omenili, da je bilo lani vloženih v naši občini kar 678 zahtev za priznanje enojne ali
dvojne delovne dobe iz NOB, so ostro grajali razne nepravilnosti (lažna pričevanja, podkupovanja Itd.), do katerih je prihajalo (in prihaja) pri izjavah prič. ki so potrebne za to priznanje. Zahtevali so. da je treba odločno nastopiti proti tistim, ki poskušajo dobili priznanje delovne dobe iz NOB z raznimi prevarami, v resnici pa so bili nekateri celo v sovražnih vojaških vrstah.
2al lani ni skoraj nič delala zgodovinska komisija, čeprav je veliko gradiva iz. NOB še nezbranega in neobdelanega in se tako počasi izgubljajo dragoceni zgodovinski podil t k i. Nedvomno pa je. da bi si; dalo pri bivših in temi ra ncih in borcih dobiti veliko gradiva. Pri tem bi morali posnemati primer krajevne organizacije ZB z. Vira, ki že marljivo dela na tem področju, Letos pa bo lomu sploh potrebno posvetiti več pozornosti, posebno še zaradi 20. obletnice osvoboditve. Predlagali so. naj se letos zbere kar največ gradiva za krajevno zgodovinsko zbirko dokumentov iz NOB v Moravčah. Tam bo namreč julija velika proslava 20-ohletnjce »Moravske republike«.
Letos bo nedvomno dosežen po sedanjih predvidevanjih še večji napredek po izboljšanju materialnega položaja borcev, saj bodo samo za reševanje stanovanjskega problemu borcev složili 181 milijonov dinarjev. Občinska skupščina je v ta namen že lani odobrila sred stvn za urejanje mestnih zemljišč, na katerih bodo borci lahko gradili enodružinske hi-'
še. Na konferenci so nekateri (npr. delegat iz Trzina) izrazili bojazen, da ne bo pri delitvi teh parcel morda prišlo do /a kulisnega razdeljevanja, predvsem tistim, ki bi radi gradili hiše za razne sorodnike, čeprav sami že imajo hišo.
Sklad za borce bo letos razpolagal s precej večjimi sredstvi kot lani. saj bo imel 39.500.000 dinarjev. kar bo omogočilo potDOČ vsaj najpotrebnejšim borcem, predvsem kmetom  in  nezaposlenim. Ma-
terialni položaj eajposleaih borcev pa morajo rešili delovne organizacije same ali pa z medsebojnim sodelovanjem in sodelovanjem z občinsko skupščino.
Omeniti je treba, da bodo letos vse proslaVe ob 20-oblet-nici osvoboditve potekale pod geslom »Mladina borcem«, kar Bo vsekakor prispevalo k utrjevanju tradicij NOB. Tako bodo aktivi Zvezo mladine, taborniki in drugi; organizacije, ki vključujejo mladino, organizirale razne pohode v kraje, znane iz NOB, taborne Ogstje in razgovore z boni NOV.
ZAHVALA
Ob težki izgubi, ob smrti lirata ANTONA PEKA-KOSTO-VA se iskreno zahvaljujem vsem dražbeno-političnini organizacijam, delovnim kolektivom in posameznikom za številne vence, šopke in izkazano zadati jo čast pokojnemu bratu.
Prav tako topla zahvala upravi Doma onemoglih in vsem* osebju, ki mu je stalo na strani ob težkih urah.
Franc Avbelj-Lojko
JI!i xe veste?
— Da v Ljubljani največ družin, kjer sta zaposlena oče in mati, zasluži od 66.01)11 do 70.000 din (Primerjaj s člankom »Zakaj mora biti v Domžalah 86,5 °/» staršev zaposlenih.« Op. ur.).
— Da hodi približno 3.6"/» mater v službo pred 5. uro zjutraj, 33,0»/« od pete do šeste ure, 40"/» od šeste do sedme ure zjutraj.
— Da se je od leta 1948 do lelos relativno največ prebivalcev naselilo v Zgornjih Jaršah — indeks 242. takoj za njimi pa v Domžalah — indeks 167.
— Da so strokovnjaki ugotovili, da stari starši niso dobro varstvo za otroke. To pa utemeljujejo s tem, da so do otrok preveč popustljivi, kar ti seveda izkoristijo.
— Da je v Domžalah srednja letna temperatura 9" C Najtoplejši mesec je julij s poprečno temperaturo 20" C.
— Da ima proizvodnja v občini, če bi svoje delovne naprave izkoriščali v treh izmenah, prostih ca. 6000 delovnih mest. Danes so kapacitete izkoriščene le ca. 56"/».
Letošnja zima in ?e posebno spomladanska odjugn sta močno prizadeli vse naše ceste, posebne še tiste, ki so imele tanko asfaltno oblogo. Podjetja /ti ceste so pri nas večino cest kmalu uredila in usposobila za neoviran promet, pozabljeni', pa jc ostala nekdaj lepo urejena cesta v smeri Dragoinl.ja. Ta \e popolnoma uničena in z.a motorna vozila neprevozna. Kaj jc vzrok, da se prav te ceste nihče ne usmili?
S seje skupščine občine Domžale
v mesecu maju 1965
Agrokomhinat Emona na reietn
Seji občinske skupščine Domžale 21. maja 1.1. je od 78 odbornikov obeh /.borov prisostvovalo ">(). brez predhodnega opravičila je izostalo 7 odbornikov.
Zapisnik le seje skupščine obsega 16 strani razprave na poročilo o problematiki Agro-kombinata Emona, ki ga je omenjena organizacija pripravila v zvezi s predlogom za pokritje izgube, nastale v letu 1964. Po ključu, kateremu je osnova potrošnja, mora občina Domžale od 525 milijonov skupne izgube kriti 22 milijonov dinarjev.
V glavnem so se odborniki v razpravi dotaknili kadrovskega vprašanja V navedenem podjetju ter zahtevali okrepitev in večjo uveljavitev samoupravnih organov, prav tako so bili mnenja, da je predlog nekaterih mestnih občin za uvedbo prisilne uprave utemeljen in umesten. Zahtevali so tudi konkretne zadolžitve za izvedbo ukrepov, ki jih mora AE izvesti, da se stvari normalizirajo, tudi svet za kmetijstvo in gozdarstvo je še pred tem obravnaval položaj podjetja in med drugim zahteval, da se da obratom večja samostojnost, zmanjša uprava in izvedejo v poslovanju podjetja taki sanacijski ukrepi, ki bodo omogočili v bodoče točne analize poslovanja, ki so edini možni pokn.z.ovalei za uvajanje rentahilnejše proizvodnje. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo je namreč ugotovil, da sudaj od podejtja natančnejše analize ne bi imelo smisla zahtevati, ker ta ne bi bila realna, ker je podjetje v prcte-čenem letu poslovalo po planskih cenah. — Na pripombo odbornika iz Združene kemične industrije bi se dala s pomočjo podjetja urediti tudi preskrba te tovarne z industrijskim krompirjem, ki ga mora sedaj uvažati.   Agrokonibitiat Kmoiia
pa pred časom ni izpolnil niti
obveznosti po že podpisani pogodbi. Sicer pa so odborniki ugotovili, da je to prvo poročilo, predloženo skupščini od strani tega podjetja, vendar je še to bolj zaradi poročila samega, ker iz njega ni mogoče črpali podatkov, ki bi dali jasnejšo sliko celotnega poslovanja. V nadaljevanju razprave se odbornik z Vrhpolj pri Moravčah ni strinjal z namero AE. da bi njivske površine na moravskom področju, ki so bile pridobljene pO izvršenih agromelioracijah spremenili v paznike. Dalje so odborniki dobili
pojasnilo v zvezi s plačevanjem anuitet za najem posojila za kritje izgube, ki jih bo plačeval AE. Odborniki so zahtevali • večji vpliv občin na obrate A K. ki so na območju določeno občine ho zahtevali od občine 1..jub-lJuna-Moste. da stalno zasledu-
je gospodarjenje v tem podjetju in zahtevali poleg občasnih poročil in kvurtalnih obračunov program nadaljnjega ruz-voja Al'] zaradi planiranja ostale kmetijske proizvodnje v občini. Bili so mnenja, da je treba zamenjati tudi samoupravne organe, če dosedanji niso bili kos upravljanju v podjetju in niso znali pravočasno prikazati in opozoriti na vzroke, ki so pripeljali do izgube. Ugotavljali so ludi. da lako visoki osebni dohodki, predvsem vodilnega osebja, niso v skludu s slabim poslovanjem podjetja.
Zagovor predstavnika AE
Zastopnik AE je zavrnil mnenja, da so predvsem subjektivni vzroki za izgul>o v poslovanju in nakazal objektivne razloge, ki so povzročili probleme v celotnem jugoslovanskem kmetijstvu. Velika vlaganja v kmetijstvo in v zvezi s tem prekratki roki za vračanja, pla-fonirane cene kmetijskim pridelkom, razširjanje socialistične kmetijske proizvodnje na pod razbijenih površinah, vprašanje kmetijske mehanizacije, ki ima trenutno za šest milijard potreb, predvideva pa se realizacija tega le za šeststn milijonov dinarjev, opravljanje selekcijske službe namesto, da bi to vršili posebni instituti ali druge posebne službe. Vse to so vzroki za nastale posledice. Bistveni vzrok za to izgubo pa je v (em. da prejema podjetje za en dolar izvoza nameslo tisoč le 750 dinarjev. Pri drugačnem obračunu dohodka ne bi bilo razprave za pokrivanje izgube, ki je nastala predvsem v mesni industriji.
Po laki podrobni obravnavi je skupščina pod pogoji, ki so bili predlagani v razpravi in ki jih je predlagal svet za kmetijstvo in gozdarstvo, sprejela sklep, da bo krila odpadajoči del izgube, to je 22 milijonov dinarjev, ker ni mogoče nazaj in je treba, da se socialistično kmetijstvo razvija naprej v takem smislu, kot je blio planirano.
Ostali sklepi in odloki
V nadaljevanju seje je bil na predlog sveta za šolstvo sprejel odlok o ustanovitvi sklada za ŠolstvO, ker je bil dosedanji odlok odpravljen zaradi razveljavljenih predpisov in nekaterih sprememb v samem besedilu odloka.
Za tem je skupščina s spremembo odloka o voznih olajšavah na avtobusih za učence, dijake in študente v čusu rednega lolanja zagotovila brezplačen prevoz, šoloobveznih otrok, kar se v tekočem šolskem letu že izvuja.
Tu predpisih, ki urejajo premiranje mleka, morajo vsaj za del no zmanjšanje  razlike med
proizvodno  in  prodajno ceno
mleka prispevati tudi občine. V zvezi s tem je svet za finance
predložil skupščini odlok o premiranju mleka, ki ga je skupščina sprejela.
Nato je svet za finance v posebnem poročilu seznanil odbornike z. realizacijo proračunskih dohodkov in i/dalkov /a prve štiri mesece tekočega leta. Z nadaljnjim sklepom skupščine se bo sproščena proračunska rezerva iz lanskega leta porabila za odpravo škode zaradi poplav, to je za popravilo mostu preko Kamniške Bistrice v Homcu in za delno pripravilo ceste  v Moravče.
Na predlog sveta za finance je skupščina nato sprejela sklep o najemu posojilu za dograditev Kulturnega doma v Moravčah, kjer bo letošnja osrednja proslava v počastitev občinskega praznika in dvajsete obletnice osvoboditve.
Absolventi galanterijskega oddelka leliniške srednje us-njurske-galunteri iske šole v Domžalah so v dneh 22. in 23. maja l%5 razstavljali svoje diplomske izdelke. Bazstava, ki postaja že nekakšna tradicionalna oblika zaključka dela Vsake nove generacije, je vnovič potrdila, da lahko dosežemo z. načrtnim šolanjem novih kadrov pomembne rezultate. Med posameznimi izdelki je obiskovalec lahko našel nekaj zelo solidno izvedenih del. Brez dvoma so pa I diko oči preiickalerih priznanih strokovnjakov — in teh v Domžalah ni malo. zasledile tudi vrsto pomanjkljivosti. In kaj jih tudi ne bi? Saj je šlo vendar za primerke, ki so jih ustvarile roke mladih absolventov tako rekoč brez prakse, v vsakem primeru pa brez vsakršnih izkušenj. Ob upoštevan ju vseh činiteljev je razstava v celoti uspela. Razveseljuje dej-
V nedeljo, 13. t. m. je bila v Radomljah revija šolskih mladinskih pevskih zborov naših osnovnih šol, ki je vsako leto organizirana ob pomoči sveta Svobod in Zavoda za glasbeno
Izobraževanje Domžale.
Letos je nasto,pilo sedem šolskih zborov z nad 400 mladimi pevci, ki so zastopali vse popolne šole v občini, za popestritev programa pa je nastopila tudi mladinska gdba iz Mengša in pa tamburaški orkester osnovne šole Brdo   - Šentvid.
Vsi zbori, ki so nstopili vsak z dvema pesmima, so dokazali, da je gojenje zborovskega pet-
Domu počitka v Mengšu, Gostišču > Pri Konšku* na Trojanah in za posojilo vodnim skupnostim Crni graben. Mengeš, Radosnije in Domžale je skupščina nato izdala poroštvene izjave.
Nadalje je potrdila zaključni račun občinskega investicijskega sklada za leto 1004. izdala soglasje k ustanovitvi krajevne skupnosti Moravče in potrdila statute krajevnih skupnosti Krtina, 1'revoje. Trojane. Moravče in Dragomelj-Pšutu ter statut občinskega sklada za financiranje telesne kulture.
Pred zaključkom seje jcisprc-jela priporočilo vsem delovnim organizueijam v zvezi z novim zakonom o delovnih razmerjih (priporočilo je objavljeno v Uradnem vestniku) ter odlok o razveljavitvi odloku o nagradah vajencev vseh poklicev na območju občine Domžale,
stvo, da je bilo med absolventi opaziti zlasti veliko število dijakov tudi i/, ostalih delov države. Zastopane so bile vse republike, največ jih bo pa odšlo v Bosno in Hercegovino ter Makedonijo. S tem v zvezi smemo upati, da bodo prve nove, mlade izšolane moči solidna osnova za nadaljnji razvoj tega zanimivega poklica na tem. do danes za nas skoraj povsem nepoznanem področju. Seveda — vse to le ob pogoju, da bodo mladi absolventi našli oporo v pametni kadrovski politiki podjetij, v katere odhajajo.
Ob pregledu opravljenih del bo obiskovalec, ki pozna in zna ceniti vloženi trud dijakov in predavateljev na eni strani ter še   vedno   nerešene probleme
financiranja strokovnih šol na drugi strani, za slednje težko našel opravičilo. Šola j« vnovič dokazala, da bi od odgovoru i li velikokrat zaslužila več pozornosti.
ja na naših šolah poslalo že stalna oblika dela z mladino, prav io sistemnl ično in uc kot
•red leti. samo kampanjsko de-
o pa je omgočilo t-idi kvaliteto, ki i/, leta v leto raste. Vse pesmi so bile skrbno naštudi-rane in prav lepo podane, po izredni kvaliteti pa je Izstopal zbor II. osnovne šole iz Domžal, ki mi vodi tovariš Naro-ločnik.
Revija |e v vsakem oziru uspela, nohvaliti moramo še posebej discipliniran nastop pev-rev z vseh fcoL škoda r»a ie, da je bil nhtsk Radomlianov na njej več kakor skromen.
Tradicionalna razstava na usnjarski šoli
Prodam novo zidano garažo v Prešernovi ulici. Ogled od 15. do 18. ure pri Kovačič, Domžale, Prešernova 45.
Občinska revija mladinskih pevskih zbonn
Gospodarska situacija in proračun
Iz že objavljenih gospodarskih ukrepov, ki napovedujejo še številne druge, se vse bolj zaznava njihov namen, tj. usmeriti razvoj našega gospodarstva v mirnejše vode. Tako vidimo, da so prvi ukrepi imeli nalogo s tako imenovanim zmrzovanjem cen pristopiti k urejanju razmer na trgu. Zaradi hitrejšega naraščanja vseh oblik potrošnje so cene nezedržno naraščale, kar je povzročalo nesorazmerja v potrošnji sami, kajti v tako nemirnem naraščanju cen so se nekatere potrebi lahko zadovoljevale prekomerno, medtem ko so druge zaostajale Ker so takšno situacijo povzročile predvsem preobsežne investicije in pa delno tudi proračunska potrošnja, so že prvi ukrepi usmerjeni prav na te vzroke Z namenom, omejiti investicijsko in  proračunsko potrošnjo.
Na tem mestu nimamo namena razlagati vsebine in ciljev vseh omenjenih ukrepov, pač pa se bomo omejili le na situacijo, v kateri se je znašel občinski proračun že ob začetku izvajanja nenapovedane nove ekonomske politike. O nastali situaciji je razpravljala tudi občinska skupščina, ki je ugotovila, da proračunski dohodki počasneje dotekajo, kakor so bili planirani. K temu je s 1. IV. stopil v veljavo še zvezai ukrep, po ka'erem se blokirajo celotni proračunski dohodki /a 5 °/o. Iz poročila, ki ga je predložil skupščini Svet za finance, je razvidno, da je v obdobju januar-april bilo realiziranih 391,804.000din dohodkov namesto planiranih 424.241.000 din. To pomeni, da so v teai času proračunski dohodki za dobro petino nižji od planiranih. Tak izpad dohodkov v normalnih pogojih ne bi bil niti tako nevaren, ker so že vsa leta bili v prvem četrtletju dohodki precej pod poprečjem. Toda spričo omenjenih splošnih ukrepov v gospodarstvu, ki bodo preko zgmrzovanja cen verjetno vplivali tudi na stabilizacijo vseh osebnih dohodkov, ni pričakovati v tem letu bistvenega povečanja niti proračunskih dohodkov. Opozoriti moramo namreč, da je glavni vir proračuna navezan pretežno na prispevki' iz osebnih dohodkov v gospodarstvu in izven gospodarstva. Iz tega vira se zbira kar 55 ':, vseh sredstev občine. Po proračunskih ocenah je bilo predvideno, da bodo v letošnjem letu poprečni osebni dohodki narasli za okoli 32°/o na lansko poprečje, dosegli pa so komaj 16 oziroma 5.5 •/• nad decembrskimi osebnimi dohodki.
Iz teh ugotovitev izhaja, da je bilo nujno podvzeti mere za uskladitev proračunske potroš. nje z dohodki. Neusklajenost teh bi lahko ogrozila izvajanje proračuna in s tem uresničevanje temeljnih nalog občine. I'ravnovesen ie proračuna je mogoče doseči na več načinov.
Skupščina se je odločila za začasen ukrep, tj. za priporočilo vsesplošnega varčevanja proračunske potrošnje. Skladno s tem priporočilom je izdala smernico, da naj se odobravajo izdatki samo do višine dejanskih dohodkov, obenem pa je prepovedala najemanje posojil za razširjanje potrošnje preko ustvarjenih dohodkov. Na področju investicij je bilo potrebno prav tako nekaj ukre-
niti. Zvezni predpis je omejil brez izjeme vse investicijske izdatke za 10°/o, ker je vsem investitorjem naložil obveznost, da morajo od vrednosti letošnjih investicij plačati na poseben račun t. i. garancijski polog, katerega ni mogoče rabiti do dokončanja gradnje. Da bi se lahko uresničil predvideni program pričetih investicijskih gradenj, je skupščina odločila, dn se v letošnjem letu zniža udeležba občinskega proračuna pri gradnji ljubljanske bolnišnice. S tem ukrepom pa
predvidoma ne bo prizadet program sofinanciranju te gradnje, ker se predvideva, da bo Zavod za socialno zavarovanje; prevzel skrb za t. i. razširjeno reprodukcijo v zdravstvu in zagotovil določeni delež tudi za ta prepotrebni objekt.
Uspeh teh začasnih ukrepov občinske skupščine je odvisen od discipline in razumevanja vseh koristnikov proračunskih sredstev, sicer ho skupščina prisiljena v primeru, če bi se ti ukrepi izkazali kot neučinkoviti, podvzeti še ostrejše mere.
Zakaj imamo v Domžalah 85,6 družin, kjer sta zaposlena oba starša?
Naj navedemo takoj odgovor, ki ga bomo kasneje utemeljili. Zato ker je 77'/» vsega prebivalstva odvisnega od zaposlitve v družbenem sektorju, 23°/» prebivalstva pa dela v kmetijstvu in drugod. Ta odnos je na ravni najrazvitejših držav z visokim standardom. Ce standard zaposlenih v domžalskem gospodarstvu primerjamo s slovenskim, vidimo, da je domžalski nižji. Primerjavo izvršimo s pomočjo poprečnih osebnih dohodkov. V oktobru leta 1964 so bili v Sloveniji poprečni osebni dohodki 51.320 din v občini Domžale pa 49.000 din. Torej zaslužek na enega zaposlenega je bil nižji za 2320 din in s tem v zvezi tudi življenjski standard.
Postavlja se vprašanje, kako zvišati dohodke v družini? Višina dohodkov pa je izredno važna v družinah, ki imajo ne-
hrana — zajtrk.......
malica.........
kosilo..........
večerja........
hrana — skupaj......
stanovanje (cena v novih stolp.)
elektrika.........
odplačilo posojila......
krojač, čevljar, brivec in druge usluge........
časopisi, knjige, revije, kino, igre in ostalo .......
RTV...........
skupaj..........
ostane za letne nakupe ....
Skupaj   .  . .
Kratek komentar h kalkulaciji:
Gospodinji, ki prehrani družinskega člana s 333 dinarji na dan. lahko pripnemo zlato kolajno, ali pa odlikujemo družinskega člana, ki mu je po sedanji ceni kilogram novega krompirja ali češenj dovolj za vsakodnevno hrano. O mesu pa je bolje, da ne pišemo.
Stanovanje je po ekonomskih cenah in danes se kalkulira cena stanovanja — seveda ljudem primernega — na ca. 15.000 dinarjev (če ceno tudi za polovico znižate ne bo prihranek nič kaj posebnega, saj nismo našteli vrste drugih izdatkov.
doletne otroke. Ti namreč ne prispevajo ničesar k družinskemu proračunu, pač pa ga iz leta v leto bolj obremenjujejo. Torej se mora Zato tudi mati vključiti v proizvodnjo, pa čeprav trpi zaradi tega družina. Ob nedavni anketi o otroškem varstvu je bilo ugotovljeno, da je 86,5 %> vseh staršev, tj. oče in mati, ki imajo otroke, stare do 15 let, zaposlenih.
Seveda pa niso vzrok tako visokega procenta zaposlitvi: nizki poprečni osebni dohodki (49.000) pač pa to. da z. 49.000 din mesečnin dohodkov ne more živeti štiričlanska družina, ki je v Domžalah najčešča. Vzemimo, da je poleg očeta zaposlena še mati in imata (Iva otroka ter zaslužita skupaj (očetova in materina plača) 80.000 din. Oglejmo si njuno družinsko kalkulacijo:
din
33 70 130 100 333
din meseino
40.000	50
15.000	18,6
7.000	8,7
7.500	9,3
3.400	4,3
2.500	3,1
500	0,9
75.900	
4.100	5,1
80.000	100,0
Za elektriko je na izgled res precej. Računan pa smo, da je potrebno perilo prati doma, gretje vode in kuhanje plenic pa ob današnji ceni elektrike kar precej nanese. Ce pa gre-jete vodo na drva. je pač tudi te potrebno plačati!
Danes ima skoro vsak Jugoslovan posojilo, pa menimo, da odplačilo posojila spada v pro- ——■—>—— račun, sicer bi pa morali vstaviti postavko prihranki za na- _ , kup pohištva, posteljnine itd.      IloillSll 11 (k
Na žalost so naši izdelki take        " " kvalitete, da še vedno potrebujemo krojača, čevljarja, mizarja, vodovodnega instalaterja, ti pa ne opravljajo servisa za-
stonj. Zdi pa se nam, da je vso-tica komaj za bežen obisk kateregakoli obrtnika. Ce pa ima družinski poglavar hudo brado in se brije pri brivcu (kar pa ne bi smel biti luksus). mu bo za to uslugo mesečno plačal 4300 din.
Ce niste naročeni na časopise in knjige, pa potrošite ta denar za milo in pralne praške pa verjemite mi, da vam ne bo kaj dosti ostalo.
Radioaparat ima danes skoraj vsaka družina in mesečna kazen, ker ga imamo, je 500din. Televizijski luksus 1500din pa nismo upoštevali.
Morda bo bralec proti, da smo prihranili 41 (K) din. Vendar pozor! Nekaj denarja moramo prihranili. Kako pa bomo v jeseni kupili 200 kg krompirja, pa kurjavo itđ. Otroci pa tako ali lako vsako leto prerastejo obleko in čevlje. Če hočemo kupiti količkaj dobro obleko in čevlje za družinskega poglavarja, nas bo stala ca. 50.000din ali točneje 48.800 d in (blago 24.800 din, podloga in drugo 6000 din, delo 18.0O0din). Od rezerviranega 4100 din X 12 «■ 48.200dio nam zmanjka 600din. Kuko pa bomo oblekli mamico, ki pa jo tudi radi vidimo lepo in po modi urojeno?
Nikar ne zamerite na koncu vprašanje? Kako le gospodarijo družine, ki si lahko kupijo avto in zidajo hišo? Verjetno, da imajo ali drugačno potrošnjo ali pa drugačne dohodke! No, in ker so taki v Domžalah v manjšini, si oglejmo raje pot, kako si bomo mi. ki smo v večini, lahko izboljšali standard. Vsekakor ne z zvišanjem plač. pač pa 7. znižanjem cen proizvodov na eni strani, na drugi strani pa z. nenehnim dviganjem produktivnosti. O tej temi pa je bilo v časopisih že veliko napisanega.
v naš list!
Delavne organizacije, ki jim je po predpisih o invalidskem zavarovanju priznan status invalidsku delavnice, sodelujejo pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja za dobo prvih 7 koledarskih dni, ne glede na število zaposlenih oseb.
Komunalna skupnost odstopa invalidskim delavnicam za sodelovanje v izvajanju zdravstvenega zavarovanja del prispevka po bruto stopnji 1,45.
Novo ustanovljenim delovnim organizacijam, katerih podskupina nima s tem sklepom predpisane stopnje odstopljenega dela prispevka, bo Komunalni zavod za socialno zavarovanje določil stopnjo, ki je v tem sklepu predpisana za najbolj sorodno podskupino v okviru skupine oziroma panoge dejavnosti.
Delovnim organizacijam, ki sodelujejo pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja za dobo prvih trideset koledarskih dni in zaposlujejo več kot 3°/o invalidnih oseb, ter delovnim organizacijam, ki imajo status invalidskih delavnic, odstopa komunalna skupnost v okviru odstopijene-ga dela prispevka za še dodatna sredstva v naslednjih bruto odstotkih:
Odstotek zaposlenih Invalidnih oseb
3,01— 4,00 4,01— 5,00 5,01— 6,00 6,01— 7,00 7,01— 8,00 8,01— 9,00 9,01—10,00 nad 10,01
Bruto odstotek dodatnih odstopljenih sredstev
0,02 0,06 0,12 0,20 0,30 0,42 0,56 0,72
Za invalidne osebe se smatrajo osebe, ki jim je invalidska komisija socialnega zavarovanja priznala I., II. ali lil. kategorijo invalidnosti.
Odstotek zaposlenih invalidnih oseb se ugotavlja po poprečnem številu v preteklem letu v delovni organizaciji zaposlenih invalidnih oseb.
Opraviči do priznanja dodatnih od-Stopljenih sredstev za izvajanje zdravstvenega zavarovanja odloča Komunalni zavod za socialno zavarovanje na podlagi predloženega pismenega zahtevka in potrebnih dokazil o zaposlitvi invalidnih oseb.
9.
Ta sklep velja od dneva objave v uradnem glasilu občine Domžale, uporablja pa se od 1. julija 1965,
Številka: 420-14/65
Domžale, dne 9. junija 1965.
Predsednik skupščine: Miroslav Požek 1. r.
Z RAZPRAVE NA V. KONGRESU ZKS
Francka Avbeli
Nekateri problemi delitve po delu v podjetju
Vprašanje delitve osebnih dohodkov je že nekaj let sem eno temeljnih vprašanj, s katerimi se ukvarjamo. V zadnjem času, predvsem po VIII. kongresu, pa temu vprašanju posvečamo v domžalski občini še posebno pozornost. Ker pa je to odvisno od niza ekonomskih, včasih pa žal tudi političnih činiteljev, želim o tem spregovoriti nekaj besed.
Najprej bi se dotaknila 'vprašanja pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov, ki bi morali biti odsev pravilnega pojmovanja delitve po delu. Ob sprejemanju novih pravilnikov, ki so se na žalost pripravljali spet z vso naglico in kampanjsko, se je namreč pokazala znova dokaj Inja togost vodilnega kadra po eni strani, po drugi pa v primerjavi s prejšnjimi leti dokaj večja zrelost proizvajalcev. To si upam trditi zato, ker sicer ne bi v večini delovnih organizacij osnutkov novih pravilnikov zavrgli.
Če pogledamo, kako so se ti pravilniki pripravljali, potem se vzrokj za to kaj hitro pokažejo. Osnove zanje so se namreč napravile v glavnem nekje na »višjem nivo ju«.. Običajno je napravil osnutke strokovni kolegij, in to največkrat brez poprejšnjega angažiranja proizvajalcev in njihovih predlogom. Od teh kolegijev so osnutki šli na komisije in od tam na oglasne deske. Le redkokdaj so zaradi njih sklicali množične sestanke vse delovne skupnosti.
Največ kritik je bilo zaradi prevelikih razponov in zaradi ze zdavnaj preživelega načina nagrajevanja vodilnega kadra z lestvicami, ki temu zagotavljajo procentualno udeležbo pri delitvi. Kritike so posebej opozarjale na vprašanje delitve osebnega dohodka nekaterih vrst uslužbencev, npr. komercialnih, ki so plačani po
uresničeni realizaciji, in' katerim gre tudi večji osebni dohodek brez večje osebne udeležbe (npr. zaradi povećavanja
cen).
Po prvih neuspehih z novimi pravilniki so se marsikje zatekli k analitičnim ocenam delovnih mest. Če bi bile te analitične ocene res pravilne in ne delane po obrazcih, kajti marsikje se je dogajajo, da se je delovno mosto ocenjevalo po osebi, ki zavzema to mesto, potem bi te ocene morale pripeljati do boljših rezultatov. Ker pa so večinoma uporabljali tako imenovane >iz.posojcne< analitične ocene, to lahko samo še poslabša situacijo. S takimi nepravilnimi analitičnimi ocenami delovnih mest lahko dosežemo kvečjemu zaviranje delovnega poleta, ne pa njegovo pospeševanje.
Podobni primeri so se dogajali tudi pri normiranju. Če proizvajalec doseže ali preseže normo po lastni prizadevnosti, brez udeležbe strokovnjakov ali izpopolnitve stroja, potem je večja storilnost le njegov uspeh in v takem primeru so procenfne lestvice, ki zajemajo v večji meri vodilni in strokovni kader, skrajno nepravilne, ker namreč proizvajalec ve. da bo kljub temu, če se bo bolj trudil in več napravil, dobil od tega le majhen del, ostalo pa bodo dobili tisti, ki nimajo neposrednih zaslng za ta uspeh.
Se drugo je, kar vpliva na višino osebnega dohodka. V večjem prizadevanju proizvajalca, da več proizvaja, tičijo nevarne klice poskusov izkoriščanja človeka, kajti kaj hitro se ponavadi ugotovi pri dobrem delavcu, da je norma prenizka in da jo je treba povečati. Ce se to večkrat zgodi, delavec ni več zainteresiran, da bi se še trudil, saj si s svojo
firizadevnostjo le sam sebi de-a škodo.
Taki in podobni primeri s6 pripeljali že do hujših posledic, kot se jih morda zavedamo.
Proizvajalcu ne zadostuje za preživljanje njegovih 8 ur dela v delovni organizaciji, zato si išče, postranskega zaslužka, in to bodisi z nadurami v lastnem podjetju bodisi s tem, da opravlja obrtne usluge.
Analize v naši občini so pokazale, da je v naših podjetjih za 20 milijonov več izplačanega osebnega dohodka za nadurno delo, kot pa za nagrajevanje po učinku. Velikokrat tarnamo, da delavci v prostem času iščejo dodatni zaslužek pri privatnikih ali da šušmari-jo. Vzroki takim obrtniškim težnjam naših industrijskih de. Invcev so predvsem v slabem sistemu nagrajevanja.     . .
Sicer bi lahko naštela še mnoge podatke, ki bi lahko podkrepili te moje trditve, vendar se bom omejila samo še na nekatere. V sistemu nagrajevanja po učinku marsikje naletimo na postavke ali točke »za odgovornost*. Menim, če se že plača odgovornost vodilnih uslužbencev, je to odgovornost treba tudi zahtevati. Kakšen pa je občutek odgovornosti, pa konkretno lahko večkrat vidimo. Cc se nabavi slab materini, za kar bi morala biti odgovorna komercialna služba, kako je potem mogoče, da je nato neposredni proizvajalec prikrajšan na osebnih dohodkih? Iz slabega materiala se ne da napraviti kvalitetnih izdelkov in procent odpadkov je znatno večji. Nekje v upravi pa kljub temu nekdo prejema dodatne točke za odgovornost. V skrajni liniji pa je vedno le proizvajalec tisti, ki občuti posledice, kajti za slabši proizvod je tudi manj plačan.
Res je, da danes v ta.ki industrijski občini kot je domžalska, lahko trdimo, da imamo visok standard, da je mehanizacija gospodinjstev dosegla zavidno višino in rla se občuti splošni napredek v mnogih družinah. Vendar ie to več ali
manj varljiva slika, kajti prav zato, da bi bili proizvajalci pravočasno na delovnih mestih, so bile družine prisiljene, da so kupile marsikateri gospodinjski aparat in si zato danes zaradi njega odtegujejo od ust. Gre celo tako daleč, da je včasih tak napredek v škodo proizvajalcev, ker si ne morejo privoščiti dovolj hrani' in dovolj počitka, ter si iščejo dodatne zaslužke in se na splošno izčrpavajo. Kot vidimo, ima ta izčrpanost svoj poglavitni vzrok spet v nepravilni delitvi osebnih dohodkov. Proizvajalcev v njihovi delovni organizaciji ne nagrajujejo pravilno, zato se izčrpavajo drugod. Zaradi nepravilne delitve izgubljajo    interes    za večjo
storilnost v samem podjetju in namesto da bi v svojem podjetju zaslužili dovolj za primerno življenje v 8 urah in se nato odpočili, podaljšujejo svoj delovni dan zunaj svoje delovne organizacije in telesno hirajo.
Dokaj neurejeno stanje delitve osebnih dohodkov narekuje, da se bo moralo v tem pogledu marsikaj spremeniti. Predvsem je treba upoštevati neposredno proizvajalce! Urez sproščenega sodelovanja vseh proizvajalcev ne bo mogoče rešiti nakazanih vprašanj.
Zlasti je treba te probleme širše obravnavati. Kako naj predstavnik delovne enote ali delavskega sveta izraža želje in predloge proizvajalcev, če ni vnaprej seznanjen z dnevnim redom sej in se poprej ne pogovori s sodelavci ?! Tako lahko izraža samo svoje osebne poglede in da je samo lastne predloge, ne pa mnenja svoje enote. Zato bi morali predstavniki enot ali delovne skupnosti biti bolj povezani med seboj.
Vemo. da v nekaterih samoupravnih organih ne gre, kot bi bilo treba. Treba bo vendar enkrat razčistiti, kdo je tisti, ki mu je v prid, da zavira sproščenost delovne skupnosti v delovni organizaciji. Da nekateri to delajo, je na dlani. Zakaj člani delovne skupnosti molčijo, če so navzoči na se-
st mi k ii vodilnih uslužbencev'!1 Verjetno zato. ker se nekoga boje. Zakaj to? Zalo, ker so v sedanjih neurejenih pogojih nagrajevanja odvisni od vodilnega kadra.
Če bi s pravilnim delom analitske službe /.a ros in natančno ugotovili delovna tuesla. prav tako pa ludi pravice in dolžnosti posa me/nega proizvajalce, potem ne bi lake ocene več zavirale proizvajalcev, pač pa jim   odpirale   perspektive, in
Janka Jerman
več bi ne bilo množičnih pritožb na pravilnike. Ti bi morali v prihodnje natančno iu precizno določili, da  za uspeh
proizvodnje; k i je izrecno zasluga proizvajalčeve prizadevnosti, ne Mltfrtt zeli sadov strokov na služba, ce ni bila pri tem sama udeležena. l'o drugi strani pa je treba islo priznati tudi strokovnjaku, če je s svojim delom pripomogel k povečanju proizvodnje iu je znal proizvodne naloge organizirati tako, kot je bilo treba.
uvedbo celodnevnega bivanja otrok v šoli. 7-letni program prcilv idev a. da bo leta 1972 vključenih v eelodnev no l.iv a-nje že 70"/« naših otrok. Že površen pogled kaže, da bomo potrebovali se 104 kvalificirane prosvel ne dela v ce. za katere pa še nihče ne briga in jih ne bomo mogli dobili, če bodo razmere ostale neizpieineujene. Uvedba celodnevnega bivanja v šoli pa je nujna, saj so do-sedan ii rezultati, ki smo jih zabeležili na dveh šolah, kjer smo ■ tem začeli, pokazali, da je izdelalo 70"/o učencev, ki so bili zajeti v eelodnev no ' bivanje,  in  bi drugače  razreda ne
napravili. Pokazali pa so nam t udi. da so nekateri sta rši s tem,
ko je ol rok oslal ves dan v šoli. ti rep 11 sit ili vso skrb za njegovo napredovati je šoli oz. družbi, lake nepravilne težnje bomo morali za I ret i s čim večjim povezovanjem šole in doma. to j>a zahteva spel večjo angažiranost prosvetnih delavcev.
Mnogokrat slišimo pripombe, da so prosvetni delavci sami k i m i za lak položaj, ker so premalo borbeni, premalo zainteresirani in se niti ne potrudijo, da bi si izdelali merila za nn-gra jevanje po delu. I oda lake sodile so neutemeljene, kot so
licu temeljene pripombe, ila se preveč zapirajo vase in ne krepijo samoupravljanja. Ali se samoupravi jati je lahko uspešno razvija brez. |m>! robne materialne baze? Ali lahko (bdimo denar, ki ga ni.
V 7-letiiem programu je predvideno izboljšanje položaja šolstva. Trudimo se. da bi izboljšali delovne pogoje naših šol. ki so zelo slabi, saj je. oziroma preti, ponekod spet tretja izmena. Prostori so prenatrpani, primerni so le za klasičen pouk. Ni kabinetov, ni šolskih delavnic, ni telovadnic. Na prostore za dopolnilno šolsko dejavnost (delu ZMS. I'() raznih interesnih krožkov) pa še pomisliti ne moremo. Ali ni tak položaj krivec slabili uspehov.
za katere prepogotstokral krivimo le prosvetne delavce?!
Ko pregledujemo vzroke slabega uspehu v šoli. ne smemo izpustiti   prenatrpanih učnih
načrtov, ki so krivi, da sob' z.i nema rja jo svojo vzgoj no vlo-go   iu   Ostajajo   vse   preveč le
izobraževalne ustanove. Prosvetni delavci nimajo časa ustavljali se ob snovi, ki je zelo primerna za vzgajanje pravilnega socialističnega pogleda na družbo iu svet. ker se jim mudi. da bi dosegli izobrazbene smotre in potrebno kvaliteto, saj naše šole ne sprašujejo po vzgojenosli učencev, ampak po znanju, ki ga prinesejo s seboj. Zalo je idejnosl pouka na zelo nizki stopnji. Celo ure. ki so ji namensko posvečene, to so are družbeno moralne vzgoje, se uporabljajo za maščuje lukenj v učnem načrtu drugih predmetov. Preostale ure pa so improvizirane brez potrebnih podrobnih učnih načrtov. Preveč prepuščamo odgovornost     zanje posameznikom;
zato so zelo neenotne, saj vsak naloge predmeta po svoje razume in po svoje interpretira. Toda zakaj je nastala taka situacija? Za vse ostale predmete imamo v višjih razredih izobražene kadre, ki imajo za to potrebne učbenike. priročnike, podroben učni načrt in učila. Za moralno vzgojo pa je le okviren učni načrt. Priročnikov ni. Strokovnjakov ni. Vsak se upira prevzeti ure moralne vzgoje, ki tako odpadejo na razrednike ne glede na njihovo znanje iu voljo.
Seveda ne moremo vse vzgoje prepuščati le tem uram, toda prenut rpanost učnih programov ne dovoli, da bi pri vseh prednici ih in primernih temah posvečali vzgoji tisto pozornost, ki bi jo morali. Posebno težko je to v višjih razreddi. kjer se otrokovi učitelji oziroma vzgojitelji menjajo vsako uro.
V zelo lesni zvezi s prenatr-panimi učnimi programi in nezadovoljivo vzgojo, ki je niso krivi le prosvetni delavci, so razumljivi tudi USOeJli in neuspehi naših otrok. Pri nas konča osemletno osnovno šolo v roku le 55*/« vseh učencev, oslalih 45 °/o ostane nekje v sredini. 5"/n konča osemletko v devetih letih, tako da je procent otrok s končano osnovno šolo 60*/o, Toda s tem nismo zadovoljni. V "delnem programu smo predvideli, da se bo ta procent dvignil na 80. vendar se zavedamo, da moramo najprej izboljšati delovne pogoje naših šol in tudi osebne dohodke prosvetnih delavcev. Mimo tega pa je nujno, da bomo jirilugodili učne programe zmogljivosti poprečnega učenca.
Novice br-ar, naslova
1. Komisijo za šport pri ObSS so sestavljali letos:
Jože Peče. Vide Vavpeiič, Andrej Zaje. Slavko Mutičič. Franc Rebernik. Pavlin Zule in Janez Kralj. Pri izvedbi so sodelovali tudi mnogi drugi športni delavci, med njimi Stane Skok. Marjan Stražar. Franc /ibert. Krnjšek. Stane Laznik, l.enčkn Gerbec Janko Šuštar, Franc Pire in drugi.
2. Največ nomoči so organizatorji dobili v tovarni Indu-plati. kjer so nesebično pomagali s prevozi, materialom, pa tudi mizarji in električarji so bili vedno na voljo.
3. Franc Jerman iz. Radomelj je posnel na 8-inilimetrski filmski trak nekatere dvoboje na sindikalnih šoortuih igrah. Po končanih igrah si bodo v delovnih kolektivih lahko ogledali 1 ^ - im i u ti t u i kratki film o športnih dosežkih svojih delavcev.
4. Na zaključni prireditvi, ki bo 26. junija v Jaršah, bodo po sedanjih načrtih organizatorjev nastopili Miro (erar s še štirimi telovadci v ekshihicijskih vniah un koniu in bradlji, pevci Marjana Deržai. Rafko lrgo-lič Mafija Cerar in Stanka Ko-vač'č in hn'efni solist Jaka Hafner v šaMivi baletni parodiji na nogomet.
Zapostavljanje šolstva povzroča škodo pri nadaljnjem razvoju družbe
Naš družbenoekonomski razvoj  jo  vedno  hitrejši: Dosegli
smo lepe rezultate pri u\eljav-
Ijanju delovnih ljudi kot sn-moupruvljavi ev in pri krepitvi materialne podlage samoupravljanja. Ta pa zahteva od nas. da iz. naših šol pride razen izobraženega človeka, ki lw> kos modernizaciji gospodarstva, tudi družbeno odgovoren in ustvarjalen človek, lake kadre nam lahko da le kvaliteten iično-vzgojni proces, ki pa g« pri nas še nismo dosegli. Vzroki so v nezadostni materialni bazi vsega našega šolstva in nujno je. da se lak položaj izboljša. Nujne so spremembe v delitvi narodnega dohodka v korist vseh družbenih služb, še posebno pa šolstva. Pri tem se bodo morale angažirali predvsem občine in spremenili svoj ozki proračunski pogled na šolstvo, šobi bo morala dobiti toliko sredstev, kolikor jih bo za svojo dejavnost potrebovala, saj drugače ne moremo pričakovati od nje. da bodo njeni rezu I la t i zadovoljivi.
I!es je. ibi delo šol ni opredmeteno. Vendar pa se odpred-iii c 11 v gospodarstvu in ima v finalnih     proizvodih vgrajen
delež. Vrednotenje tega deleža
na je prenizko, ker ga dostikrat kar spregledamo, čeprav je vrednost vzgojnega iu izobraževalnega dela jasna in osnova za vsako kasnejšo dejavnost. Ravno to dviga produktivnost, zmanjšuje razlike med fizičnim in umskim delom, premaguje nasprotja mod vasjo in mestOm, razvija celotno otrokovo delovno in socialistično osebnost.
Vse te pozitivne stvari največkrat spregledamo in se ustavljamo le ob neuspehih natega šolslva Vidimo le. koliko naših otrok ne zdeliije in kako naši prosvetni delavci za delo niso dovolj zainteresirani. Ne vprašamo pa se, kje so vzroki takega stanja. Ni jih težko najti, saj nam že osebni dohodki prosvetnih delavcev kažejo, da so I judje premalo sti-mitlirnni. V domžalski občin! smo napravili primerjavo med Osebnimi dohodki zaposlenih v industriji in prosveli (z, enako izobrazilo) ter ugotovili, da je poprečje   v   gospodarstvu za
0_'.8 "i, večje kot v prosveti. Ali je   prit vično,   da   so   ljudje z
enako izobrazbo v prosveti toliko prik raji i m on iz.bol j si v i-n j u svojega standarda? Je njihovo delo morda manj vredno, ali pil je morda vzgajanje novih, bodočih kadrov, ki nas bodo nekoč zamenjali, tako neodgovorno delo, du se ga ne da vrednotni kol delo v industriji?
Zadnji čas je. da začnemo na delo v prosveli gledali enako kol   na   delo   v gospodarstvu,
saj  je dovolj  ing.....entov, ki
liani to narekujejo. Učitelj si m i > lii zii pouk pripravljati, popra \ I ja t i izdelke učencev in se
nenehno strokovno izpopolnjevati, če hoče bili kos zahtevam sodobne šole. kje so potem še razgovori s starši, dodatni pouk, ki ga uvaja novi zakon, dopolnilna dejavnost šole. kjer je tudi angažiran? Ne sme.....
se čudili, če pri takih razmerah naletimo na kadrovske probleme, V naši občini bi potrebovali za normalno delo s 431 s učenci za razredni pouk
104 UČitelj.e, Zii prednici ni pouk pa 7') profesorjev ali predmetnih učiteljev. Učiteljev je zaenkrat dovolj, manjka pa učiteljev zii razredni pouk. V
J8 primerih morajo la meslii zavzemati ljudje s srednješolsko Izobrazbo in dostikrat premajhno strokovnostjo. I 'oda volje  Zii  izredni  študij   ni. saj
študira v občini izredno le 8 prosvetnih delavcev, Vzrok temu je premajhna materialna spodbuda. Ni pa edini problem nes! rokov nn zasedenost delovnih mest. Natančnejša analiza je pokazala, da tudi drugače ne moremo biti zadovoljni s kvaliteto. Deset prosvetnih delavcev je že upokojenih, pet pa jih izpolnjuje za to vse pogoje. I oda v pokoj ne gredo radi. Vzrok — premajhni in neurejeni osebni dohodki in nizka pokojnina,
Ista analiza je tudi pokazala, d.i imamo M prosvetnih delavcev, ki niso v predpisanem roku opravili si tokovnega izpilil, ki ga zakon določa. Tudi tU si ni treba razbijali glave zaradi  vzroka, saj   je na dlani
prema i h na stimulacija,
Kadrovski problemi pa bodo vedno  težji, saj  stremimo za
Družbena prehrana v Domžalah
Pred leti smo le pisali v na- Anketa ni dala v celoti odloženi časopisu o tem, da bo v vora na vprašanja, ki smo jih okviru Komunalnega centra v postavili. To pa zato, ker ni bi-1 > <) 111 >. 11 i 111 zgrajen tudi p repo- iu ponekod vzeta dovolj resno, trObni objekt družbene prehru- kar nam dokazuje tudi nasledilo, ki naj bi pripomogel k te- nji pregled.
mu. da  bi delovni  ljudje lah- Od skupnega števila zaposle-
ko v njem dobili dobro iu ce- nih, za katere smo poslali an-
jinio oskrbo in ki bi pripravljal ketne liste, so jih izpolnili in
tudi  malice  in enolončnice za vrnili: gospodarske    organizaciji; iu
šole. TOkO. Domžale   .... 510
Dvoranski objekt je zgrujen, Universale. Domžale    .   . 176
nismo pa Že dolgo slišali niče-   /,KI. Domžale.....145
sar o  nadaljevanja   izgradnje Napredek, Domžale ... 67
osialili   objektov   tega   centra,   LIP. Domžale.....4-1
posebno  še   objekta   družbene Obč.   skupščina,   Domžale 34
prehrane, ker ie bil za ta dela Avtoservis, Domžale ... 30
kot investitor določen Zavod za Zdravstveni dom, Domžale 25
gospodarsko propagando, smo STUGS, Domžale .... 23
obiskali   njegovega   direktorja Gradbeno. Domžale ... 23
tovariša Cvetka in mu s tem v    kZSZ, Domžale.....14
zvezi postavili nekaj vprašanj. Osnovna šola L, Domžale . 14
1. Nova dvorana je že v ce- Strok, izobr cent., Domž. 13 loti zgrajena. Vidimo tudi, da /'f< '« • ; • 1 ■ ?J se je v -.prednje prostore že £**JW '}' ' ' ' vselila trgovina s pohištvom Sončnica. Domžale 10 Trgovskega podjetja »Napre- ,)|s,'0tv"" s," , " \\ fu l dekZanima nas, kdaj bo .Ivo- ^ft^Ši del" Do"1/ale } rana sama izročena uanienu, za KS' j ,M,iz<i i.    .   .   .   . .
katerega je bila /.grajena? ?B   1 ""jfll'...... \
. lerinit.  Domžale .... 7
Odgovor na to vprašanje ter-   '[OSAMA.  Vir..... 6
jajo   v   Domžalah   že   mnogi pj j   |j,)m;u|e             "   , 4
ljudje. Mnogi nam tudi očitajo. Glasbeno šola. Domžale . 4
češ   da   pričenjamo   z   novimi ALKO. Domžale   .... 4
deli, predao miio prvi objekt v (;estno podjetje, Domžale 3
celoti   končali.   Dvoranski   OD- sind   svet|  Domžale 3
sekt je samo na vide/, v celoti trgovina   »PEKO*, D0111-
dograjen, v resnici pa mu manj- žale'                 .... 3
kajo še vse instalacije in podi. Trgovi«*" »Planika« D0111-
ker pa za ureditev tega 111 no- jMt                               . 3
benili finančnih sredstev   smo Mizarstvo, Domžale '.   '.   ! 3
morali pač lačasno nadaljeva- Stanovanjski sklad, Dom-
nje del ustaviti, da pa prostor ;.,|e 3
ne  bi  ostal   neizkoriščen   služi Yoiaa  skupnost'. Domžale 2
delno kol  skladišče, delno ga lekarna. Domžale    ... 2
pa   uporablja   trgovina   s _ po- Obč. odbor SZDL, Domža-
hlltvom, Upam, da bodo vsi, ki |(. j
odločajo  o   razporeditvi   sred- Mladinska knjiga, DomŽa-
siev.   izkoristili   prvo  možnost, |(, j
ki se bo ponudila, dn se objekt Trgovina siov. avto, Dom-
čimprej dokonča 111 izroči na- »aje ^
menil, za katerega je bil zgra- Trgovina' Drogerija. Dom-
J<"- Žale........ 1
2. Kaj pa center družbene trgovina Borovo. Domžale 1 prehrane, ki naj bi bil tudi Trgovina Alpina. Domžale 1 zgrajen v tem okviru? Remont, Domžale .... —
Tudi za ta objekt se bodo de- Mlinostroj, Domžale .   .   . —
la že letos pričela. Upamo, da Mehanična del.. Domžale . —
bodo zemeljska  delu do zime Obč. odbor ZKJ. Domžale —
v glavnem opravljena, medtem Delavska  univerza, Dom-
pa bomo nadaljevali s komple-     *a'e........—
hranjeni  dok 11 men taci je. Večji Tobak. Domžale   .... —
obseg bodo dela zavzela v le- Slaščičarna. Domžale   .   . —
tu 1966, zaključena pa bodo v L j. mlekarne. Domžale .   . —
letu 1967. TrgOV,  Kadiocenter, Dom-
3. Ali ste v zvezi z ugotav- ^ito! 'Vir" — ljanjeai potreb in obsega grad- Osebni obrtniki   '.   '.   '.   '. 7 nje izvršili kakšne analize oziroma na kaj se opira sedanji Cc bi sodili le po številu iz-koncept. polnjenih in vrnjenih anketnih
Zo sama urbanistična zasno- listov, bi lahko sklepali, da je va in zazidalni načrt določata družbena prehranu v celoti obseg objekta in s tem v zvezi urejena. Ker pa temu ni tako. todi kvadraturo. Ta znaša 1200 kar vsi prav dobro vemo. lani* bruto površine. Vsa stavba hko samo ugotovimo neresnost. je podkletna. Natančnejših štu- s katero so v nekaterih gospo-dtj o potrebah ni bilo pri roki. darskih organizacijah prisloni zato je bila izvedena anketa, li k temu delu, ki bi, če bi biki je zajela ožje področje lo solidno opravljeno, lahko tu-Domžal, di   njim  samim  dalo koristne
4. Kakšne  re/.ultute je dala lM>lliltk«'-
anketa? 5. V tej anketi smo opazili
- pred rešitvijo?
tudi vprašanje, če so anketiranci pripravljeni vložiti tudi del lastnih sredstev zato, da bi bila la ideja hitreje realizirana, iu sicer tako da odstopijo obveznice skopskega posojila. Kakšne odgovore ste dobili aa la vprašanja?
Da bi zbrali potrebna sredstva, bo izvedena posebna akcija po gospodarskih organizacijah, ustanovah, zavodih 111 pri zasebnih obrtnikih. V ta namen bodo izdan i posebni k 11 pon i.
Tudi posamezniki, ki so prejeli v izpolnitev anketni list, so    pritrdilno    odgovorili na
vprašanje o odstopu obveznic skopskega posojila, čeprav odgovor na tO vprašanje v anketi ni  bil  bistveni namen.
I oko so se npr. zavezali, da bodo dali v obveznicah:
din 15.000 15.000 14.000 13.000 12.000
	din
Branka Milic    .   . .	. 40.000
Helmut M reža r .   . .	. 50.000
Ivan Tomažin    .   . .	. 30.000
liožena   llabjan     . .	. 30.000
Marjan Logar   .   . .	. 25.001)
Alojz liueil.....	. 20.000
Marica  Majhenič . .	.   jot; a
Deinitrije Deletič	. 20.000
Alojzija   Matičič   . .	. 20.000
Cvetka klopčič . . .	.  15.000
Krista   Pavlin   .   . .	. 15.000
t rane Kocjan  . . .	.   15.000
Etna  Vavpetič . Marjan konjar Angelca  kržan . Slane Modee . . Rasim  I lusk i h .
6. Ali bo akcija za zbiranje sredstev zajela samo gospodarske organizacije, ali bodo pri tem sodelovali vsi občani in v kakšni obliki?
Pričakujemo, da bodo podjetja prispevala obveznice skopskega posojila. sredstva IZ skladov in drugih virov, zbirati je sredstev od občanov pa bo
potekalo po liniji sindikalnih in drugih organizacij ter bo zajele celotno območje občine.
7. Kje se bodo ta sredstva zbirala?
Sredstva za center družbene preh rane se bodo vodila na posebnem računu pri službi družbenega knjigovodstva v Domžalah kot namenska in jih v druge namene ne bo mogoče uporabiti.
8. Kako bodo občani obveščeni u polekn akcije?
Imamo namen, da v Občinskem pol oče va len sproti obveščamo bralce o višini že zbranih sredstev in da navedemo ludi poimensko vse liste, ki bodo s svojimi prispevki pripomogli k temu. 1 Li l>o zastavljeni  cilj   tudi uresničen.
Zakaj ni bilo moto krosa v Mengšu
V zadnji številki Občinskega poročevalca je bila na zadnji strani objavljena vest. da bo v okviru proslav "20. obletnice osvoboditve Avlo-inoto društvo Mengeš priredilo 30. maja medrepubliški moto kros na zahodnem terenu hriba Gohavicc jiod Mengeško planinsko kočo. Sredi priprav in organizacije pa je liila prireditev odpovedana. Društvo je namreč prejelo več opozoril, med drugimi tudi depešo odvetnika, ki jo že grozil s tožbo, zaradi motenja posesti zasebnega kmeta. Zaradi razjasnitve podrobnosti je treba celoten problem, ki je nastal, bliže osvetliti.
Konec decembra 1*>64 so predstavniki AMD Mengeš imeli razgovore s takratnim direktorjem obrata Poljedelstvo-Mengeš glede odstopa že omenjenega zemljišča na Gobav ici v športne namene AMI) Mengeš. Dobili so ugodna priporočila iu centralna aroiidacijskn komisija Agiokombiiiata Emona v Ljubljani je ugodno rešitev   odslopa   zemljišča   z vso
ustrezno dokumentacijo predložila pristojnemu organu skupščine občine Domžale. Tu
je zadeva nekoliko zastala, ker so čakali priporočila krajevne Skupnosti v Mengšu, kako naj bi omenjeno zemljišče kompleksno izkoriščali v športne in turistične namene ter za razvedrilo.
Izgledalo je. da ho zadeva urejena, medtem pa je prišlo do omenjene prepovedi.
Referent za arondirana zemljišča v obrnili Poljedelstvo Mengeš je namreč že sredi leta I'»64 oddal parcele kmetu, ki je podpisal veljavno pogodbo zn 50 let. Tako sta se znašla na zemljišču dva lastnika. Zaradi prisebnosti referenta in Sporazumnosti AMD, se celotna afera ni razrasla v spor.
Splošna želja članov AMD je. da moto kros izvedejo. Vse priprave bodo morale steči znova, medlem pa bo treba najprej pridobiti novo zemljišče. Ali bo to zemljišče na Dobenu ali kje drugod v bližnji okolici, je le Vprašanje raziskav. Težje je vozili vso opremo za priprave na večje razdalje. Vsekakor bo ugodno, če bo moto kros oživel tudi v nuši občini v razvedrilo občanom in gostom iz bližnje Ljubljane.
0565
Novi zakon udeležencem v prometu
Nekatera važnejša določila
V Uradnem listu SFRJ št. 14/65 je bil objavljen dolgo pričakovani »Temeljni zakon o varnosti prometa na javnih cestah«. Glede na zastarelost do tedaj veljavne uredbe o prometu iz leta 1950 je bil namen s tem zakonom enotno urediti vsa osnovna vprašanja tega področja. Na osnovi tega bodo izdani še natančnejši predpisi in navodila.
Novi zakon uzakonjuje že dosedaj običajne prometne navade, nekatere pa bistveno spreminja. Oglejmo si nekaj najvažnejših.
Pešci:
Pešci, hodite po napravljenih hodnikih I Cl. 64. Izven naselja, kjer ni hodnikov, morajo hoditi pešci po skrajni levi strani v smeri hoje. Cl. 64. Pešci morajo prečkati cesto na prehodu za pešce, če ta ni oddaljen več kot 100 m. Cl. 65. Kdor prečka cesto tam. kjer ni prehoda, mora počakati in pustiti mimo prihajajoča vozila. Cl. 65. Kazen za te prekrške je na mestu 500 din.
Kolesarji:
Kolesarji, pešci in jezdeci smejo uporabljati zase največ 1 m širok del vozišča ob robu ceste. Cl. 26. Kolesarji morajo voziti po skrajni desni strani vozišča drug za drugim. Kjer je kolesarska steza, morajo voziti po nje i. Pri vožnji se ni dovoljeno držati za drugo vozilo. Cl. 60. Kolesa morajo biti v prometu na cesti opremljena spredaj z lučjo, zadaj z rdečim odbojnim steklom. Cl. 61. Kazen za te prekrške je na mestu 500 din.
Kolesa so lahko opremljena s pomožnim motorčkom do 50 cm3. Cl. 10.
Motoristi, mopedisti:
Mopedi so motorna kolesa in spadajo v A kategorijo motornih vozil. Cl. 10. S 15. V. 1065 so AM društva prenehala izdajati potrdila za vožnjo z mopedi.
Vožnja brez vozniškega dovoljenja se kaznuje na mestu s 1000 din. V slučaju večje nevarnosti ali poškodbe je lahko kazen od 3000 do 30.000 din ali zapor do 30 dni.
Motorna vozila:
Voziti je treba po sredini zaznamovanega prometnega pasu. Cl. 27. Ce je več označenih prometnih pasov za isto smer, se ne šteje za prehitevanje hitrejša vožnja vozil enega prometnega pasu od vozil drugega pasu. Cl. 27.
Največja dovoljena hitrost na javnih cestah je 120 km na uro, skozi naselja pa 60 km na uro. Cl. 20. To pa ne pomeni, da smejo vsa vozila dosegati te hitrosti. Smiselno je treba upoštevati dosedanje predpise. Znak »Prepovedano prehitevanje* prepoveduje prehitevanje
motornih vozil razen motornih koles brez prikolic. Cl. 37. Ustavljanje je prekinitev vožnje do 15 minut, razen iz nujnih prometnih potreb. Cl. 10. Parkiranje je zapustitev vozila na cesti, ki traja več kot 15 minut. Cl. 10. Ustavljati in parkirati se tudi ne sme v man j U razdalji kot 5 m od zaznamovanega prehoda ali najbližje točke križanja vozišč dveh cest ter v manjši razdalji kot 12 m od znaka, s katerim je označena postaja vozil za javni promet potnikov. ('1.44. Tovorna motorna vozila smejo voziti v prostoru za prevoz tovora največ 5 oseb za nakladanje in razkladanje tovora. Cl. 55. Pri srečanju z drugim je treba zasenčiti luči v zadostni razdalji pred srečanjem. Cl. 54. Pri vožnji drugega za drugim morajo imeti težja in daljša motorna vozila najmanjšo medsebojno razdaljo 100 m. C1.56
Pomoč pri nezgodah je dolžnost vseh prisotnih. Cl. 86. Navzoči pri nesrečah so dolžni povedati svoje ime in naslov udeležencem v prometni nezgodi. Cl. 88. Na vozniškem izpitu se ugotavlja, če pozna kandidat prometne predpise in če dovolj obvlada vožnjo z motornim vozilom določene kategorije. Cl. 112. Vozniško dovoljenje samo ne določa ali je kdo lahko poklicni voznik ali ne. To je stvar predpisov, ki urejajo delovna razmerja.
Pripravljanje za voznika ni več obvezno v šolah ali tečajih. Praktično vožnjo lahko uči voznik, ki ima že najmanj tri leta vozniško dovoljenje. Vozilo mora biti pri učenju označeno. Cl. 114. Za priglasitev k izpilil je potrebno zdravniško spričevalo zdravstvenega zavoda po pregledu, pri katerem morata vselej biti prisotna zdravnika specialista za očesne in živčne bolezni. Cl. 115. Takoj na mestu mora odvzeti uslužbenec organa za notranje zadeve vozniško dovoljenje vozniku, ki vozi ali poizkusa voziti, če je očitno, da ni zmožen zanesljivo vozili, bodisi zaradi utrujenosti, bolezni ter vpliva alkoholu ali drugih mamil. Cl. 123. Šteje se, da je pod vplivom alkohola, če se ugotovi v krvi več kot 0.5 promila alkohola ali pa se. ne glede na količino alkohola v krvi, z zdravile kun pregledom ugotove znamenja alkoholnih motenj. Cl. 12. Uslužbenec organa za notranje zadeve sme voznika, za katerega Utemeljeno sumi, da vozi ali poskusu voziti pod vplivom alkohola, napotiti na zdravniški pregled, da se ugotovi vpliv alkohola. Analiza krvi se opravi pri vozniku, ki taji, da bi bil pod vplivom alkohola, čeprav so prejšnje preiskave to pokazale. Cl. 132. Kazni za te prekrške se gibljejo od 1000 do 3000 din, ki Se lahko izrečejo na mestu, sicer pa do
Ko smo v zadnji številki OP pisali o rotaciji v Občinskem odboru SZDL v Domžalah, smo objavili tudi fotografiji starega predsednika Občinskega odboru SZDL tovariša Jerneja Leniča in novega predsednika, tovariša Ga-brovška. Iz čisto tehničnih razlogov (slaba povečava v k lišarni) pa je bila objavljena fotografija tovariša Leniča tako slaba, da ga ni bilo spoznati. Danes to tehnično napako popravljamo in ponovno objavljamo fotografijo Človeka, ki je z veliko volje in prizadevnosti več kot tri leta usmerjal delo te naše organizacije
(Uredništvo)
Stanovanjska skupnost v Moravčah
Na zadnjem zboru volivcev v Moravčah so se občani bivših krajevnih odborov Moravče, Soteska, Krašce, Limbu rska gora in Velika vas odločili, da ustanovijo v Moravčah krajevno skupnost. Tako obsega ta skupnost teritorij skoraj celotne Moravske doline [razen Peč in Vrhpolja).
Izvoljeni člani te skupnosti so prevzeli veliko odgovornost,- da bo skupnost nudila občanom to. kar od nje pričakujejo. Poživiti bo treba delo v skupnosti na vseh področjih, predvsem pa na gospodarskem polju, tako da se Moravska dolina vsaj deloma dvigne iz zaostalosti. Prva leta po osvoboditvi je bilo v bivši občini Moravče 64 obrti in 6 krajevnih obrtnih podjetij« Sedaj jih obratuje le še 14. od tega 8 mlinarjev in eno obrtno podjetje. V vsej Moravski dolini ni nobenega čevljarja, krojaču, zidarja, tesarju, nobene šivilje in to pri 3600 prebivalcih. Starejši obrtniki so obrtne delavnice opustili, se upokojili ali zaposlili ali pa še vedno deloma štišma-rijo, medtem ko so se mlajši zaposlili v lovurnuh. kakor tudi ostali kmečki delavci, saj se dnevno vozi z avtobusi nad 500 delavcev in uslužbencev. Poleg tega se ljudje dnevno izseljujejo v Domžale in okolico ter v Zagorje. Kmetije ostajajo brez delovne sile. obrt-
50.000 din ali zapor do dveh mesecev. Pri tem se lahko začasno odvzame vozniško dovoljenje od 15 dni do enega leta. Cl. 162, 163. 164.
Upamo, da bodo ta opozorila spo dbudii a vse udeležence k podrobnejšemu proučevanju sedanjih in bodočih prometnih predpisov, ki so osnova za varnejši promet na naših cestah.
ne delavnice pa brez delavcev. Krajevna skupnost bo morala rešiti ta problem in sicer na ta način, da privabi od drugod obrtne delavce ali pa ustanovi obrtni servis razuih strok. Obrtnih lokalov je v Moravčah na razpolago dovolj.
Po osvoboditvi je bivša KZ Vrhpolje ustanovila in zgradila v Kraščah opekarno. Ta je letno proizvajala do 700.000 zidakov in tako krila celotne potrebe tukajšnjih občanov. Pred dvema letoma je bila ta opekarna ukinjena in sedaj objekti propadajo. Leseni kozolci so v popolnem rnzsulu. Ker so potrebe po opeki tako velike, bi bilo prav, da se ta opekarna ponovno usposobi za delo. Potrebna so le minimalna sredstva in opekama bi lahko zopet obratovala.
Invalidsko podjetje, ki ima že v neposredni bližini dva obrata [usnjarsko galanterijsko in mizarsko delavnico), bi najlaže prevzelo še to opekarno in jo rešilo propada. O tem so potekali že razgovori, toda brez uspehov. Krajevna skupnost bi morala posvetiti temu obratu vsaj nekaj pozornosti. Opekarno je treba ali obnoviti ali pa jo popolnoma podreti in odstraniti razpadajoče objekte.
V Moravčah je preko 350 motornih vozil — pretežno mopedov, a nobene mehanične delavnice. Nujno potrebno je. da kako obstoječe obrtno podjetje ustanovi v Moravčah servisno delavnico. Problem je tudi glede nakupa bencina, kajti trgovsko podjetje »Napredek* že eno leto ne prodaja več goriva v Moravčah. Lastniki motornih vozil si morajo gorivo nabavljati v Domžalah, kar pomeni zamudo časa in dodatne stroške.
Jugopetrol bi lahko v kooperaciji s podjetjem »Napredek« organiziral    manjšo črpalko
(starejšega tipa), ki jih ima v rezervi. Tudi o tem naj razpravlja krajevna skupnost.
Cesta 4. reda in krajevni kolovozi so do kraju izrabljeni. Denarnih sredstev je za te potrebe daleč premalo na razpolago. Potrebna bo pomoč občanov. Člani krajevne skupnosti bodo s sVoio aktivnostjo lahko mnogo pripomogli pri občanih, da bodo s prostovoljnim delom vsaj deloma ceste uredili.
Ceste pa. ki jih pretežno izkorišča podjetje TEkMIT s svojimi težkimi vozili, pa je dolžno, da jih tudi vzdržuje (cesto Moravče—Hribcc. Moravče—Soteska. Moravče—Drtija). Te ceste, ki so bile pred leti gladke kot asfaltne, so sedaj neprevozne in nikogar ni v Moravčah, ki bi zahteval od podjetja, da te ceste spravi v normalno stanje. Isto je s potokom L)rtij-ščica. Struga tega potoka je že skoraj do polovice zasuta s peskom. Nekdanja čista voda v potoku je gosta od peska in nečista.
Podjetje se je obvezalo, da bo prenehalo spuščati odpadne vode v to strugo do pomladi, katera bo ta pomlad, pa ni znano. V strugi se je mladina v poletnih mesecih kopala, ker v Moravčah ni drugega kopališča. Sedaj je tudi to onemogočeno.
Krajevna skupnost naj bi se zavzela pri podjetju, da bi zgradilo vsaj zasilno kopališče za domače kopalce in izletnike, ki radi prihajajo poleti v Moravče. Mladina bi si ga sama zgradila samo, če bi ji kdo pri-
skočil na pomoč s potrebnim materialom in vsaj delno s finančnimi sredstvi,
Tudi Turistično olepševalno društvo bi bilo treba poživiti, saj je bilo pred leti zelo delavno. Moravče z lepo okolico ter izletnimi točkami dajejo dovolj možnosti za napredek. Ker bo letos centralna proslava 20. obletnice osvoboditve v Moravčah, bo potrebno, da občani — hišni lastniki, obnovijo fasade hiš. vrtove in dvorišča tako, da bodo Moravče dostojno sprejele številne goste.
Krajevna skupnost naj predvsem med mlajšimi aktivisti in člani mladine vzbudi smisel za delo v turističnem društvu. Nujno je tudi rešiti problem koče na Limbarski gori. Preko 1,5 milijona dinarjev je bilo vloženih za obnovo te koče. Sedaj objekt propada. Potrebna je vsekakor odločitev, ali naj se objekt vsaj toliko zavaruje, da se ne bo več delala škoda, aili pa naj se poruši in proda strešno opeko in vgrajen les ter denar vrne investitorjem. Še nekaj let. pa se bo stavba sama podrla, če ne bo Turistično društvo storilo kakih ukrepov za zavarovanje objekta.
Takih problemov, ki terjajo rešitve, je še mnogo v Moravčah in okolici. Rešili pa jih bomo le z vztrajnim delom članov krajevne skupnosti in ob podpori vseh občanov. Tudi z minimalnimi denarnimi sredstvi se lahko doseže velik uspeh. Moravski problemi pa terjajo hitro rešitev.
4 junij ■ dan krvodajalcev
Vsako leto 4. junija organizacije Rdečega križa in darovalci krvi praznujejo praznik >DAN KRVODAJALCEV«. Istočasno pa izvršijo bilanco o uspehu ali neuspehu krvodajalske akcije in katere napake bo potrebno v bodoče odpraviti, da bi dosegali še boljše uspehe.
Marsikdo bi dejal, da nam za to humano akcijo ni potrebno prepričevati občana in da že vsi zavestno sodelujejo ter darujejo kri za svoje bolne ali ponesrečene soobčane. Vendar naš socialistični humanizem še ni dosegel take stopnje zrelosti, razumevanja in nesebične pomoči. Mnogo lažje in tudi mnogo večje uspehe pri krvodajalski akciji bi lahko dosegli, če bi bili vsi naši občani seznanjeni, da je kri najdragocenejše in mnogokrat za obča-
na tudi edino zdravilo, ko že ne pomaga nobena druga stvar, da mu vrnemo zdravje ali tudi življenje. Preveliko je število bolezni, operacijskih posegov, poškodb, prometnih nesreč in zastrupitev, ki zahtevajo zdravljenje, katerega si ne moremo zamisliti brez sveže krvi ali krvne plazme.
Zato je dolžnost vseh občanov, da pri zbiranju krvodajalcev nudijo aktivistom Rdečega križa, zdravstvenim delavcem in aktivistom v gospodarskih organizacijah vso pomoč in sode! ovanje, ker le tako lahko dosežemo vidne uspehe. Potrebe po krvi iz leta t leto rastejo in pri današnjem tehničnem napredku bo potreba po krvi tudi iz dneva v dan večja. Iz spodnje tabele so razvidni podatki darovane krvi na območju naše občine:
Leto
1964 1963
Planirano odvzemov
1120 1200
Število prijav
1137 1322
Odklonjenih
97 83
9tevilo odvzemov
1040 1239
Količina odvzete krvi v ecm
340.465 ' 403.045
Iz teh podatkov je razvidno, zacijam, da so nam nudili vse-
da smo v letu 1965 planirano stransko pomoč in sodelovanje,
količino.potreb po krvi dosegli. Vsem darovalcem, ki so kri
Zahvaljujemo se vsem daroval- darovali po 5 ali 10-krat. bodo
eem krvi. delovnim kolektivom na posebni proslavi podeljene
in družbeno-političnim organi- srebrne in zlate značke.
Mladi pevci I. osnovne šole in podružniških šol Titu za rojstni dan
Vsakoletni koncerti mladinskih pevskih zborov I. osnovne šole so vedno privabili veliko število poslušalcev, ker so bili izvedeni na dostojni umetniški višini. Tudi ob letošnjem koncertu 25. maja so številni ljubitelji mladine in naše lepe narodne, umetne in partizanske pesmi napolnili prostorno dvorišče šole.
Nastopili so pionirski, otroški in mladinski pevski zbor I. osnovne šole pod vodstvom Marijane Matičičeve in Staneta Habeta, in otroška zbora podružničnih šol iz Jarš pod vodstvom Cvetke Flajsove in iz Ihana pod vostvom Antona Križaja. Vsi zbori se odlikujejo po mehkih in čistih glasovih. Tudi intonančno so bili zbori na dostojni višini. Nedvomno
je bilo treba vložiti precej truda in napora, da so zbori izvedena dela tako skladno in zbrano zapeli. Vsem pevcem in pe-VOVodjem je občinstvo izkazalo priznanje z dolgotrajnim ploskanjem.
Se posebej je poslušalec navdušil množični pevski zbor, ki ga je spremljal veliki orkester Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale, ki vsako leto sodeluje pri tej tradicionalni prireditvi,
S koncerta smo odhajali v prepričanju, da je mladina I. osnovne šole ter njenih podružničnih šol na pravi poti. Mladim pevcem želimo še mnogo uspehov, njihovim pevovodjem pa izrekamo priznanje za požrtvovalno delo pri širjenju glasbene kulture.
Kratka informacija o realizaciji planiranih gospodarskih dogajanj v občini
Do 30. aprila bi morali realizirati 33,3 °/e letnega plana. Oglejmo si kako smo gospodarili pri posameznih ožjih kazalcih. Proizvodnja je v zaostanku za planirano za 3,23 °/o. Največji zaostanek ima poleg Opekarne Radomlje Sončnica, sledita pa ji Združena kemična industrija in Trak.
Izgleda, da se je prodaja izdelkov začela zatikati, saj_ je zaostanek fakturirane realizacije za planirano že za 4,4°/«, kar pomeni, da so se nam zaloge v tem obdobju verjetno povečale za 1,2 Vo. Se hujši zaostanek je pri plačilih. Vnov-čena realizacija namreč zaostaja za planirano za S^SVo.
V izvozu smo zaostali za planiranim za 9,5 Vd. Najbolj zaskrbljujoče pa je, da močno zaostajajo Melodija, Združena kemična! TOKO, Vata in Sončnica. Svojih izdelkov pa direktno ne izvažajo Termit, MlinostroJ, Trak, Filc in obrat usnjarske šole.
Investicije so v marcu v primerjavi s februarjem porasle za 4-krat. Kaže, da verjetno še vedno zidamo! Edina podjetja, ki niso ničesar investirala so: Melodija, Sončnica in Filc.
Oskrba s surovinami je slaba, v precej primerih pa celo kritična. Kljub temu pa kaže, da je oskrba z domačimi surovinami slabša kot z uvoženimi.
Naročila na domačem trgu so pričela upadati, kar je že posledica novih gospodarskih ukrepov. Naročila za izvoz, pa pravijo podjetja, da so dobra, kljub temu pa ne izvažamo!
In na kraju splošna misel. Res, da smo za 11 "/« več proizvedli kot lani v istem času, vendar pa nismo izdelali, prodali in izvozili toliko, kol smo predvidevali in na to predvidevanje preračunali naš normalni gospodarski razvoj. Zato bo pač potrebno v naslednjih mesecih napeti vse sile, da bomo dohiteli zamujeno.
Tekmovanje za olepšanje Domžal
I tuli lotos, kot Že nekaj let nii/aj. Turistično društvo Domžale poziva lastnike hiš' in stanovnice, du uredijo hiše, vrtove, okrase oknu s cvetjem, kajti, če ho kraj dobil prijetnejši zunanji videz, bo vsakdo, ki ga bo obiskal, tudi zadovoljen odšel. Povabil bo tudi prijatelje, naj si Domžale ogledajo, ki so v svetu znane po slamnikih, sedaj bodo pa tudi po lepo urejenih hišah, ulicah, zelenicah, vrtovih in okrašenih ok nih s cvetjem;
Hiše, ki že leta in leta niso bile pobeljene, bi lahko /.gledale veliko bolj prikupne, kot so. Saj to ne stane toliko. Poglejmo sumo bližnje Prekmur-je. Ce ni drugega, vzame ženica tli dekle čopič za beljenje, ga pribije na ročaj in z njim pobeli svojo hišo vsako leto. Tako so prekmurske hišice dosti lepše. In če nekoga pelje pot preko Vršiča v dolino Soče, koliko časa se bo še spominjal preprostih vasic ob
f>oti, ki so vse v cvetju in ze-enju, saj je vsaka hiša kar prekrita s cvetovi oleandrov in drugih cvetlic.
Kuko pa je žalosten pogled v Domžalah prenekatero ponedeljkovo jutro, ko greš mimo preobrn jenih koškov za smeti, v poletnih mesecih mimo poho-jene trave na zelenicah ob glavni cesti, ko ležijo vsepovsod odpadki, mimo klopi, ki so jih polomili mladi objestneži, mimo polomljenega in izruva-nega grmičjn. ki krasi zelenice. Zares žalosten pogled! Ali res ni nobenega čuta za lepoto? Taborniki, ki so obenem tudi čuvarji planinske flore, naj bi posvetili skrb domžalskim   zelenicam.   Tudi šolska
vodstva naj bi mladino ste Ino opozarjala, naj pazijo na cvetje in zelenje. Poglejmo sumo Velenje, koliko zidenja in še več cvetja. Domačini, ki so ta kraj lepo uredili, znajo te lepote tudi čuvati. Mladini bo treba vcepiti več ljubezni do rodnega kraja in če ga bodo vzljubili, potem bodo znali tudi bolj ceniti njegove lepote. Tega se zaveda najbolj tisti, ki mora zapustiti rodni kraj. S kakšno ljubeznijo se v poznejših letih spominja domačega kraja in kako rad se zopet vrača domov. Kako bo žalosten, če bo videl, da kraj ni lepo urejen.
Omenimo naj še nekaj. Len vir dohodkov, ki se ga drugod, posebno v turističnih krajih poslužujejo, je oddaja turističnih sob. Te možnosti in ugodnosti za dodatni zaslužek se DomžalČani vse premalo poslužujejo. Za ureditev takih sob so na razpolago tudi potrošniški krediti, ki se jih vse premalo poslužujemo. Domžalčani, i/.korislite ugodne pogoje za pridobivanje dodatnega zasluž-
Bife in turistična pisarna pri bencinski črpalki posluje že dobro leto. Ima vedno dosti obiskovalcev, posebno v poletnih mesecih, ko jo je obiskovalo precej tujcev, ki se poslužujejo tudi menjalnice. In še ena posebnost. Poleg dobrega cvička, ki ga je tu dobiti, imajo v bifeju (udi specialitelo »šobelj*. po katerem obiskovalci zelo radi segajo. Pa tudi domžalski spominčki. slamniki In domači ceknrji, po katerih posebno turisti radi segajo, so na razpolago.
Tudi mi smo praznovali
Tudi mi, oskrbovanci v Domu počitka v Mengšu smo praznovali delavski praznik 1, maj in praznik zmage, 9. maj.
Oskrbovanka je imela kratek govor o delavskem prazniku I. maju in o dnevu zmage nad okupatorjem. Trio »Veseli Mengšani' pa je nastopil z veselimi valčki in polkami, vmes pa je oskrbovanka recitirala partizansko pesem »Svidenje', seveda smo bili tudi pogoščeni.
V imenu vseh oskrbovancev se zahvaljujem direktorju Doma počitka in strežnemu oseb-
ju za ves trud in skrb, katerega imajo z nami oskrbovanci. Trio »Veseli Meng.šnnit vabim, da se nas še večkrat spomni in nas obišče. Za prijetno razvedrilo, ki so nam ga priredili, pa  se jim lepo zahvaljujemo!
V soboto, 5. t. m. pa so nas obiskali člani Društva slepih iz Ljubljano in nam priredili pester kulturni program. Tudi njim se za veselje, ki so nam ga napravili s svojim obiskom, lepo zahvaljujemo,
Anica Pavlic Dom počitka Mengeš
Nove oblike dela z mladino na I. osnovni šoli
Becitticiiski krožek I. osnovne šole v Domžalah je bil osnovan že lani. Svojo aktivnost je krožek pokazal že lani. ko so učenci tega krožka priredili večer slovenske balade.
Letos, meseca januarja, so sodelavci krožka priredili večer slovenske moderne, na katerem so recitirali izbor Kettejevih, Murnovih in Zupančiče-
vih pesmi ter izvajali Hlapca Jerneja v obliki 111,1 lod rame.
Sredi meseca maja so priredili sodelavci recitaei jskega krožka Aškerčev večer, na katerem so podali izbor najlepših Aškerčevih mojstrovin. Nekatere Aškerčeve pesmi so tudi izvajali v skupinskih nastopih.
Na željo učencev in staršev so morali učenci krožka Aškcr-
Gostišče Konšek na Trojanah je nase najbolj obiskovano gostinsko podjetje, ki je po svoji dobri postrežbi in specialitetah, ki jih nudi gostom, znano daleč po svetu. Kljub temu, du ne pozna mrtve sezone, se s prihodom pomladi promet motoriziranih gostov in turistov tako poveča, da je vsa okolica spremenjena po sili razmer v en sam, čeprav neurejen parkirni prostor. Ker je postala že navada, da se vsakdo, ki pride na ta naš prelaz pri Konšku (udi ustavi, bi bilo prav, če bi tudi okolico gostišča uredili tako. da ne ki kvarila dobrega glasu, ki gu gostišče ima
Do nedavna so morali delavci Termita dnevno razložiti na domžalskem tovornem kolodvoru s kamionov tudi do dvajset in več železniških vagonov kremenčevega peska, ki ga vozijo iz Moravč. Ker je bilo to delo zelo zamudno, je podjetje pred časom nabavilo posebni nukladalni bager na kolesih, s katerim se sedaj delo opravlja mnogo hitreje, olajšal pa je (udi delo delavcem. Bager je uporaben tudi za razkladanje premoga in drugega tovora v la/.siitcm stanju
Novi trgovsko-stanovanjski blok v Mengšu, ki ga gradi gradbeno podjetje iz Zagorja, hitro rasle. To pa je tudi prav, saj tisti, ki so jim bila dodeljena stanovanja v tem bloku, na vselitev zc nestrpno čakajo
čev večer ponoviti. Predavalnica, kjer se je Aškerčev večer izvajal, je bila stilno okrašena.
Vse vstopnice so bile razprodane.
V krožku sodeluje več prav talentiranih učencev. Menimo, da so učenci Zeljko Mikanec, Vlasta Erdani. Martina Sodja, Milan Vodopivee in še nekateri drugi svojo nalogo častno rešili. Prav bi bilo, da ti recita-
torji svoje sposobnosti, seveda pod strokovnim vodstvom, gojijo še naprej. Z vztrajnim poglabljanjem znanja o modernem podajanju recitacije bodo dosegli še lepe uspehe.
Učenci, ki sodelujejo v reci-tacijskem krožku, bodo proslavili tudi dvajsetletnico osvoboditve. V ta namen že dalj časa vadijo dve sliki, ki sta zgrajeni z izborom najleoših pesmi med- in povojne slovenske literarne tvornosti.
za glasbeno vzgojo. V ponedeljek 24. maja je bil nastop zabavnih ansamblov, 28. maja pa ponovitev jubilejnega nastopa oboje v Kulturnem domu v Mengšu.
Ob koncu naj omenimo še enega naših najstarejših pevo-vodlj, ki še danes kljub visoki starosti 80 let uspešno vodi pevski zbor upokojencev domžalske občine. To je tov. Rudi Božič. Na reviji pevskih zbo-
rov I?, maja je bil deležen velikega aplavza, prejel pa je tudi dva lepa šopka rdečih nageljnov in male gosli kot dar.
Ob tem prvem jubileju iskreno čestitajo vsi prijatelji slovenske narodne in partizanske pesmi in glasba Zavodu za glasbeno vzgojo Domžale za odlično in uspešno delo na področju glasbene kulture.
Da bi doživeli še mnogo takih jubilejev!
15. obletnica zavoda za glasbeno vzgojo v Domžalah
V maju je praznoval Zavod za glasbeno vzgojo v Domžalah 15. obletnico svojega obstoja. Vse od leta IOT0 pa do danes se je pod vodstvom dobrih vodij in dobrega učnega kadra hitro in uspešno razvijal in pridobival leto za letom večji ugled. V teh kratkih petnajstih letih se je zvrstilo na zavodu pet ravnateljev, 67 učnih moči in 10 administrativnih in tehničnih uslužbencev. Zavori je v tem času obiskovalo nad 1500 gojencev. V letošnjem šolskem letu obiskuje pouk na zavodu 433 gojencev. Zavod ima poleg centralne šole v Domžalah še svoje podružnične šole v Mengšu, Radomljah, v Moravčah, Lukovici in v Dragomlju. Po zaslugi tega zavoda so znova zaživeli in začeli delati pevski zbori v Domžalah, v Moravčah, v Lukovici in v Radomljah. Mengeška in domžalska godba sta dobili prav« iz tega zavoda nove mlade in agilne sodelavce in s tem pomladili svoje vrste. Lahko trdimo, da ni bilo prireditve ne proslave, kjer ne bi prav Zavod za glasbeno vzgojo prispeval k programu pomemben delež.
Prav ob proslavi 13. obletnice obstoja pa je zavod prenovil tudi svojo notranjost. Dobil je tako zelo potrebno koncertno dvorano, na novo so preure-
jene vse učilnice, pa tudi vsi upravni prostori. Po zaslugi skupščine občine Domžale, industrijskih podjetij ter množičnih organizacij je zavod že dobil del finančnih sredstev za kritje stroškov, ki jih ni malo. Rilo bi prav da bi vsi mero-dajni tako na občini, kot v industriji podprli moralno in materialno samoiniciativo in požrtvovalnost tega zavoda. Naj pribijemo še. da so tudi vsakoletni festivali otroških in mladinskih pevskih zborov skrb in delo tega zavoda.
Ob 15. obletnici obstoja tega zavoda so gojenci in učni kader storili vse, da bi čim slo-vesneje in dostojneje proslavili ta dogodek. Ze II. maja sta za začetek priredili mengeška in domžalska godba svoj samostojni koncert v dvorani Kina Domžale. V ponedeljek, 17. maja je bila v isti dvorani revija pevskih zborov iz Domžal. Moravč. Lukovice in iz Kamnika. Nastopili pa so tudi Pirnatovi bratje iz Jarš. V torek 18. maja so nastopili zabavni ansambli iz domžalske občine. V četrtek 20. maja je bila slovesna otvoritev lepe koncertne dvorane v zavodu in nato lepo uspel večer komorne glasbe. V soboto 22. maja pa se je vršil v dvorani Kina Domžale jubilejni nastop gojencev Zavoda
Nekaj o delu »Počitniške skupnosti« v Domžalah
Nova rra'.n dvorana, ki jo je Glasbena šola pridobila z adaptacijo šolskih prostorov je okusno opremljena in zelo primerna za interne prireditve ter manjše javne nastope. Hvale vredno je, da je šola del sredstev za to adaptacijo zbrala'sama s prireditvami in izdajo Poročila ob 15. obletnici ustanovitve
•V M   o. 7 60. doUBJ ./••>.-rl.>B'OJ
V okviru dejavnosti občinskega sindikalnega sveta Domžale deluje tudi »Počitniška skupnost«. Delokrog te družbene institucije je zelo obširen in pomemben. Dosedanje njeno delo je bilo uspešno kljub raznim težavam. Nekateri delovni kolektivi imajo v Izoli svoje vveekend hišice, katere so zaupali v upravljanje skupnosti. Seveda hišice niso nekaj modernega in razkošnega, temveč skromna naselbina, ki naj nudi delovnemu človeku udoben in primeren oddih. Neposredna bližina morja, kopališče ter obilica sonca, so prednosti tega naselja. Kot je iz podatkov razvidno, je lani tu letovalo nad 1000 koristnikov iz. Domžal.
Kot povsod so tudi pri tej skupnosti največje težave cene. Zelja je, da bi nudili članom primerne in dostopne cene. toda žal. so tu drugi činitelji, ki ne dopuščajo, da bi določevala Cene skupnost. Naselje v Izoli nima svoje kuhinje, temveč se morajo koristniki posluževati uslug gostinskega podjetja. V letu 1064 je bilo s pogodbo določeno, da bo dnevni obrok 750 din (zajtrk, kosilo in večerja), v mesecu avgustu je bilo podjetje prisiljeno povišati cene na 000 din. letos pa že na H50din. Iz teh podatkov lahko vidimo, da cena ne zavisi od skupnosti in, da mora prevzeti to, kar pač dobi. Seveda mnogi koristniki naselja dobijo regrese pri svojih podjetjih. Lani je bilo plačanega regresa s strani podjetij poprečno 500 din dnevno na člana. Celotni stroški skupnosti so bili odmerjeni na 130 din, takp da je koristnik
prispeval 400 din. Ta cena je bila za marsikaterega šc sprejemljiva. Za letošnje leto pa je predvidena celotna oskrba s hrano in stroški v naselju 1250 dinarjev. Pri tej ceni bo pa moral vsak koristnik poseči malo globlje v žep in marsikdo bo raje ostal doma. Umestno bi bilo, da bi kolektivi povečali regres. Res je. da gredo povišanja nad 500 din na račun OD, pričakujemo pa ukrepe zveznega značaja, ki bodo ta določila spremenili. Na redni letni skupščini so člani ugotavljali, da je pa vse premalo sodelovanja med podjetji in skupnostjo ter drugimi družbenimi institucijami in skupnostjo. Obstajajo vsestranske možnosti za širše sodelovanje in iskanje načinov cenenega in množičnega koriščenja oddiha. Skupnost ne pozna člana ali nečlana. Namen skupnosti je. pritegnili čim večje število delovnih ljudi v oddih izven svojega dnevnega okolja. Danes pa so še primeri, ko zaslužek ne dovoljuje, da bi si vsakdo lahko privoščil oddih recimo v Izoli. Takemu tovarišu je treba pomagati in mu najti sredstva, da se ga napoti na oddih m počitek. Nekaj dni počitka, oddiha in razvedrila je zn vsakega koristno. Počitniška skupnost nima pooblastil, da bi lahko urejala sama ta vprašanja. Reševali jih morajo sami kolektivi. Nekateri imajo že svoje domove oddiha. Toda to še ni zndosli. kajti veliko več jih je. ki teh ugodnosti nimajo. V naši neposredni bližini imamo lepe kraje, kjer bi se dalo s skromnimi sredstvi urediti prijetno središče za daljši in
Štafeta mladosti        Naši nogometaši tekmujejo
Tudi v letošnjem letu — slovesno kot 86 nikoli doslej — je mladina aaie občine ponesla štufetno palico in /. njo pozdrn-ve našemu dragem U maršalu.
Občinska štafeta mladosti je krenila na pol 7. maja iz. osnovne šole Dragomelj. Njena petdnevna pol po kraljih domžalske občine je potekala skozi Dragomelj. Ihan. Trojico, Vrli-polje, Moravče, Peče in Golčaj. Tu so jo sprejeli pionirji iz Senložbolta in jo prenesli v Blagovico. Po dvodnevnem postanku je nadaljevala  pot v
("cšnjiee, Krašnjo, Zlato polje. Brdo, Rova, Radomlje. Homec, Mengeš in Trzin. Zadnji dan štafete, 13. maja pa so s pozdravi in željami vseh naših občanov krenili na pot pionirji iz Trzina. V Grobljah so jo predali pionirjem iz Jarš. Na železniški postaji Rodica pa so jih že čakali taborniki iz 1 (om-žal, ki so jo potem prinesli do
cilja, v Domžale. Skupno z našo štafeto jo prišla v Domžale tudi štafeta mladosti iz Kamnika, ki je Začela svojo pot na zasneženem Grintavcu.
Bil je lep sončen dan. kot nalašč za tako slovesnost. Domžale so bile odete v zastave, v centru polno ljudi, veseli akordi domače- godbe so se slišali daleč naokoli in vabili ljudi na sprejem šlafele mladosti. »ž.e prihaja, štafeta je tu!« je vzva-lovilo med prisotnimi. Najprej so pritekli pionirji z zastavami, nato pa v sredini zvezna štafeta mladosti, ki je prišla s Trojan, na eni strani naša občinska štafeta, na drugi strani kamniška, za njimi pa so se razvrstili pionirji, športniki, taborniki in drugi. Sledila je kratka svečanost pred trgovino
krajši oddih. Skupnost je sprožila to iniciativo, toda so težave, preko katerih sama ne more, temveč ie treba širšega sodelovanja. Ker dela skupnost v korist delovnega človeka, želi v bodoče več sodelovanja in podpore tistih, ki bi lahko mnogo pripomogli k boljši ureditvi izkoriščanja prostega časa delovnih ljudi. (Na sliki: hišicr v Izoli)
»Manufakturne,. Predstavniki občinskega komiteja ZMS so prebrali pozdravna pisma in voščila. To je bil resnično lep trenutek, kajti tovarišu Titu smo voščili vsi, vsi, ki bi mu radi stisnili roko ob rojstnem dnevu z vročo željo, da bi še dolgo ostal med nami in nas vodil po poti miru in napredka. Mladina je to storila v imenu nas vseh, skozi tisoče in tisoče rok smo mu poslali naš pozdrav v štafetni palici.
Slovenska conska liga — zapad
NK Domžale tekmuje z moštvom in mladino v prvenstvu slovenske conske lige — zapad, v katerem nastopa 10 nogometnih klubov. Pionirji tega kluba nastopajo na tekmovanjih ljubljanske pionirske lige. Pri Nogometni podzvezi Ljubljana   ima   klub registriranih:
30 članov, 27 mladincev in 24 pionirjev.
Moštvo je z. uspehom tekmovalo v spomladanskem delu prvenstva in je doseglo 3 zmug, 1 neodločen rezultat in 3 poraze, kar je zadostovalo, da je popravilo negativno jesensko bilanco in si ie naprej zagotovilo tekmovanje v conski ligi. Jeseni bo liga povečana tiii 12 moštev. Veliko število mladine in pionirjev so pomembne rezerve, ki jim bo moral klub v bodoče posvetiti večjo skrb. če bomo hoteli tudi pri nas gledati kvaliteten nogomet.
V spomladanskem delu prvenstva je NK Domžale dosegel naslednje rezultate:
	Moštvo:		
v	Ajdovščini:		
	Domžale : Primorje	1	: 1
v	Domžalah:		
	Domžale : Koper	1	; 0
v	Domžalah:		
	Domžale : Litija	2	: |
v	1 )omža lah:		
	Domžale : Slavija	1	: 2
v	Domžalah:		
	Domžale : Ločan	5	: 1
v	Duplici:	i	
	Domžale : Svoboda		: 1
V	Domžalah: Domžale : Sava	1	:1
v	Tržiču;		
	Domžale : Tržič	3 :	0
v	Kamniku:		
	Domžale : Kamnik	1 :	■2
	Mladinci:		
v	Ajdovščini:		
	Domžale: Primorje	2 :	2
v	Domžalah;		
	Domžale : Koper	0 :	2
v	1 Joinž.ulah:		
	Domžale : Litija	1 :	0
v	Domžalah:		
	i/omžale : Slavija	1 :	2
v	Domžalah:		
	Domžale : Ločan	6 :	1
v	Duplici:		
	Domžale : Svoboda	4 :	0
v	Domžalah:		
	Domžale : Sava	1 :	5
v	Tržiču:		
	Domžale : Tržič	2 :	0
v	Kamniku!		
	Domžale : Kamnik	1 :	2
	Prvenstvenu tekmovanje		je
za moštvo in mladino končano.			
	Pionirji:		
v	Ljubljuni:		
	Domžale : Ljubljana	2 :	5
v	Ljubljani:		
	Domžale : Slovan 11	0 :	2
v	Domžalah:		
	Domžale : Olimpija II	3 :	0
v	Kamniku:		
	Domžale : Kamnik	0 :	:4
v	Domžalah:		
	Domžale : Vrhnika	3 :	1 0
v	Ljubljani:		
	Domžale : Svoboda	1 :	1 j
v	Domžuluh:		
	Domžale : Slovan I	1 :	2
Podzvezna liga
V ljubljanski podzvezni ligi tekmujetu iz naše komune moštvo in mladina NK Induplu-ti iz Jarš in moštvo TVD Purtt-ziin Dob. OIh; moštvi tekmujeta prvič v tej ligi in sta si že pred koncem prvenstvu zagotovili mesto tudi v naslednji tekmovalni sezoni, še več. z malo Športne sreče bi le lahko
nio.šivo NK Induplati prebilo v višji razred. Nogometuši iz Doba bodo morali čimprej vključiti v svoje vrste tudi mladino. Obsežna delavska naselja Vira. Doba in Količevega nudijo obilo mladega naraščaja, ki komaj čaka priložnosti, da tekmuje in se razvedri prav pri nogometni igri.
V spomladanskem delu prvenstva tekmuje v tej ligi le 8 moštev, ker so 4 moštva odstopila. Na ta način je zaradi nerednih terminov in tudi večjih tekmovalnih presledkov ob nedeljah to tekmovanje manj zanimivo, za same igralce pa prav neprijetno.
NK Induplati ima pri NPL registriranih. 19 članov in 20 mladincev, za Dob pa vodi pod-
zveza v registru kur 27 igralcev moštvu.
REZULTATI:
Moštvo NK Induplati:
v Jaršah:
Induplati : Dob 3 : 1
v Jaršah:
Induplati : Kočevje 1 :4 na Vrhniki:
Induplati : Usnjar 2 : 4 v Hrastniku:
Induplati : Rudar II 3:1 v Zagorju.
Induplati : Proletarec 2:3 v Jaršah:
Induplati : Medvode 6 : 1 v Jaršah:
Ind u pluti : Svoboda       " : 1
Mladina NK Induplati:
v Hrastnika:
Induplati : Hrastnik 1 :4 v Jaršah:
Induplati : Kočevje 5:2 v Jaršah:
Induplati : Olimpija II 2:6
v Jaršah:
Induplati : Usnjar 2 : 5
v Zagorju:
Induplati : Proletarec 0 : 8 v Kisovcu:
Induplati : Rudar H 0:8 v Jaršah:
Induplati : Svoboda 1:0
Moštvo NK TVD Partizan, Dob:
v	J a ršah:		
	Dob : Induplati	1	:3
v	Dobu:		
	Dob : Medvode	2	: 1
v	Zagorju: Dob : Proletarec	1	: 3
v	Kisovcu:		
	Dob : Rudar H	0	:?
v	Koče v j n:		
	Dob : Kočevje	2	: 5
v	Dobu:		
	Dob : Usnjar	2	: 4
Prvenstvo podzvezne lige še ni končano.
Podzvezna liga zapad
V tem razredu tekmuje poleg Nk Ihan še (> klubov. Mladina ni vključena v tekmovanje. To priselitvi Nk Ihan iz Gorenjske podzvez.e je moral klub »odslužiti« enoletni staž med slabšimi enajstoricami, vendar je s posnemanja vredno disciplino in dobro igro dokazal, da je v svojem razredu nujboljši ter bo v naslednji sezoni po vsej verjetnosti igral prvo violino v podzveznem prvenstvu. Pri nogometni podzvezi ima registriranih 20 igrul-cev.
Doseženi rezultati:
v Jevnici:
NK Ihan : Enotnost 5 :1 v Ihanu:
NK Ihan : Elan 2:1 v Ljubljani:
NK Ihan : Komet 4 : 0 v Ihanu:
NK Ihan : Motvoz      1 :0
Pet minut z lovrom Korenčanom
Lovro Korenčan ni rojen Mengšan. pa je kljub tema verjetno med najbolj znanimi Mengša ni in verjetno tudi med najbolj pridnimi društvenimi delavci v naši, občini. 2e tretje leto je predsednik TVD Partizan Mengeš, njihov duhovni vodja in oče (že nekaj let bolj društvu kot svojim otrokom. — je malce grenko dejal sam). Ko sem ga obiska] te dni pred njihovo veliko delovno zmago — otvoritvijo nove telovadnice, je le stežka spregovoril tudi o sebi. vedno mu je beseda uhajala na društvo, telovadnico, pa na smuča ri jo in ...
»S športom sem se začel ukvarjati že pred vojno, ko sem pri očetu, ki je bil prosvetni delavec v Ratečah v Poljanski dolini, vodil smučarske tečaje. Bil sem tudi alpinist in sam navdušen smučarski skakalec. Takrat sem skakal na 40-metr-ski napravi v Planici.
Po vojni sem bil nekaj časa kulturnik (no. to nikar ne pišite, je dejal), potem pa sem se spet ves predal športu. Bil sem trener za smučarske skoke, med drugimi sem treniral tudi brata Janeža, ki je bil mladinski državni reprezentant.
'Potem sem skupaj s prof. Vrhoveem projektiral in gradil skakalnico v Logu pri Brezovici, sodeloval z ing. Bloud-kom pri projektiranju športnih naprav, dokler me pot ni zanesla v Mengeš. To je bilo leta 19)3. Nekaj časa sem miroval, potem pa me je spet prijela stara žilica. Leta 1960 smo zastavili z deli pri naši telovadnici, no in od takrat sem »doma« v Partizanu.«
— Vaš najljubši šport je smučanje, kajnel
»Ja, veste, to je pa tako: mislim, da mora vsak predsednik takega društva, kot je Partizan, ki združuje športnike raznih panog, svoj hobbv zn-molčati, sicer se zanima samo za tisto panogo, ki je njemu všeč. ostale pa potem stagniralo. Nekaj časa (pred dvema letoma) sem sicer še treniral smučarske skoke, sedaj pa sem to raje prepustil mlajšim, predvsem Francija Steletn, ki je tudi kvalificiran za to.« ,
— Pred začetkom spomladanske sezone je prenehala tekmovati nogometna enajstoricu vašega društva. Kako v zvezi s tem ocenjujete trenutno situacijo v športnem življenju Mengša?
'les je. da so nogometaši ne-'•"li  igrati. Zakaj? Mislim, da so štirje osnovni vzroki za to: I. Nekateri igralci so odšli v JLA.
• ?. Mladinci, ki bi lahko zapolnili nastalo vrzel, so zelo nedisc&linirani in zato sploh ni bilo dovolj igralcev, da bi lahko kolikor toliko uspešno igrali v podzve/ni ligi.
3. Nihče ni hotel in še sedaj noče prevzeti organizacijo nogometa v Mengšu. Nedvomno pa je za normalno delo potrebno deset dobrih funkcionarjev.
4. Mislim, da je nujno potrebno povedati vsem, ki so vodstvu Partizana in meni osebno zamerili prenehanje dela nogometne sekcije še nekaj: Naloga Partizana je predvsem, da zajame čim širši krog ljudi, jim nudi pogoje za redno splošno vadbo in rekreacijo ter za druge množične športne panoge (smučanje, namizni tenis, odbojko, košarko, orodno telovadbo). Ko pa pride ta množičnosti v določeno kvaliteto, se mora vsaka posamezna panoga osamosvojiti, ker je absurdno, da bo moral Partizan dajati za 22 nogometašev veliko več kot za vseh ostalih 440. ki se ukvarjajo z drugimi športi v našem društvu. Mislim, da smo na občnem zboru dovolj jasno povedali, da nismo proti nogometu, nasprotno, še naprej smo mu pripravljeni moralno in materialno pomagati, toda deluje naj kot samostojen klub. naša telovadnica pa jim bo vedno na voljo. Mislim, da je nemogoče v enem društvu združiti to. da ima nogometni trener 30 ali 40 tisoč mesečno, enako kvalificirani vodnik-prednjak za splošno vadbo ali smučanje pa ne dobi niti dinarja, ker je pač amater — entuz.inst.
Želimo, da se jeseni ponovno oživi nogomet v Mengšu kot samostojen klub.
Sicer pa mislim, da šport v našem kraju že nekaj let napreduje in da bo z novo telovadnico storjena pomembna prelomnica, ki se bo nedvomno odrazila tako v večji množičnosti kot tudi kvaliteti.«
— Ali mislite, da je bil Mengeš doslej zapostavljen pri razdeljevanju sredstev za potrebe športa?
►Pred nekaj leti je bil Mengeš tudi na tem področju zapostavljen, sedaj pa že tri leta dobimo največ, kar je možno v okvira občinskih zmogljivosti.'
— Kakšne načrte imate v društvu za delo v naslednjem obdobju?
»Organizacijski načrti so v glavnem takile: '
— začeli bomo s tekmovanji v odbojki, ki jih bo organiziral
nanovo ustanovljeni medobčinski svet za odbojko s sedežem v Kamniku,
— razvili bomo delo v namiz-noteniški sekciji,
— organizirali bomo, tako kot letos, dopoldanske in popoldanske smučarske tečaje v alpskih disciplinah in skokih.
Pri tem bomo tesno sodelovali s smučarskim klubom Enotnost, kuterega člani bodo trenirali v Mengšu in obenem strokovno pomagali našim smučarjem.
— skušali bomo zajeti čim-širši krog ljudi v splošno vadbo. Ze prvi teden, ko smo organizirali   splošno   vadbo   v novi
telovadnici, je vadilo 30 predšolskih otrok. 48 pionirjev, 50 pionirk. 15 mladincev, 18 mladink ter 42 članov in članic.
In investicijski načrti? Na kratko:
— v toku so dela pri čiščenju 600 m dolge smučarske proge z Gobavice, na katero bi radi čimprej postavili vlečnico,
— zgradili bomo 45-metrsko skakalnico,
— pri telovadnici bomo dogradili asfaltno ploščo 56 X '5 m. katero bomo lahko uporabljali kot košarkarsko, odbojkarsko tu rokometno igrišče, kolalkališče. pozimi pa kot drsališče.
Pri tem naj povem, da brez pomoči krajevnih čin i tel j ev tega zadnjega ne bomo mogli izvršiti. Navsezadnje ta asfaltna plošča že presegu naše okvire, ziito bi morale pomagati tudi druge organizacije.«
Še in še sva se pogovarjala o športu v Mengšu in občini sploh, marsikatero zanimivo "misel je povedal moj sobesed-nik. Vendar o tem kdaj drugič!
Franci Gcrbec
300 tekmovalcev na sindikalnih športnih igrah
Komisija za šport pri občinskem svetu Zveze sindikatov ie tudi letos organizirala sindikalne športne igre delovnih kolektivov iz naše občine in sicer druge po vrsti. Več kot 300 športnic in športnikov iz 11 kolektivov je tri tedne tekmovalo v 6 športnih panogah: v nogometu, šahu. namiznem tenisu, odbojki, streljanju in kegljanju.
Sindikalne športne igre so tako postale res množična športna manifestacija, kjer se za igralno mizo ali na zelenem igrišču srečata fizični delavec in dijak, direktor in šofer, pravnik in ključavničar, skratka to je praznik športne mladine. Da. mladine! Zakaj vsi, ki sodelujejo na teh igrah, so mladi, mladi po srcu, po šport-
nem duhu, preveva jih isti tekmovalni duh.
Letos so se prijavile za tekmovanje ekipe iz Mlinostroja, ZKI, LEK, Melodije, Traka, TOSAME, Sončnice, Papirnice, Induplati, STUGS in Strokovnega izobraževalnega centra. Moški so tekmovali v vseh šestih omenjenih panogah, ženske le v kegljanju in streljanju! V bodoče bo potrebno pritegniti v to tekmovanje več žena kot doslej, saj je 58 % vseh zaposlenih v naši občini žena.
Za tekmovanje v nogometu se je prijavilo 9 enajstoric, enako tudi v mimiznem tenisu, za streljanje 8 ekip. šah 9 ekip, odbojko 6 ekip in za kegljanje kar 18 ekip. Zal je nekaj ekip že pred tekmovanjem uli pa med njimi odstopilo.
Aktivnost ŠD Invalid se nadaljuje
11. IV. 1965 se je tekmovanje v borbenih partijah nadaljevalo v Zelenem razredu z. istimi ekipami kakor v I. delu za višji plasma, in sicer na kegljišču »Gradiš« v Ljubljani.
Kegljaei SD Invalid Domžale SO nepričakovano zasedli prvo mesto in se tako plasirali v višji tj. v Beli republiški razred.
16. V. 1965 je Invalid Zagorje proslavljal 20-letnico osvoboditve in (5-letnico ustanovitve društva. Poleg prireditelja so bili povabljeni še:
Invalid iz Kočevja, Ljubljane in Domžal.
Tekmovalo se je samo v kegljanju v borbenih partijah.
V drugi tekmi med Ljubljano in Domžalami se je tekma končala z. zmago Domžal. Veselja  je bilo veliko.
Tekmovalo se je za pokal na lesenem podstavku, ki predstavlja rudarski vagonček s premogom. Tudi ta pokal si je priboril Invalid iz Domžal in to že drugetrn v tej sezoni.
Ko že sedaj razmišljamo o bodočem tekmovanju v višjem
razredu, ki se prične v jeseni in bo trajalo tja do spomladi, se nas loteva upravičena zaskrbljenost. Zakaj? Staro kegljišče se od dotrajanosti podira in razpada tako. da tudi glede varnosti skoraj ni več uporabno, lako smo pred velikimi problemi, kje redno trenirali, saj brez treninga ni uspeha, V Domžalah bi bilo nujno dograditi novo kegljišče, saj je za ta šport vedno večje zanimanje in. kar je najbolj razveseljivo, tudi med mladino obeh spolov.
Odločba v Občinskem poročevalcu z dne 22. X. 1964 pod št. 022-18/64 pravi takole v nadaljevanju: Zavod ima II članov, ki skrbi za novogradnje in vzdrževanje objektov v športnem parku.
Če la zavod še ni začel delati, je naša in vseh splošna želja, naj takoj .zaživi, ker smo vsi športniki z. našimi močmi pripravljeni ob vsakem časa pomagati s prostovoljnim delom.
Če bomo vsi složno prijeli za delo v športnem parku, bo lepši in bogatejši in v ponos športnikov vseh panog.