Naročnina mesečno 12 Lir, za inozem. stvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za Inozemstvo 50 Lir. Ček. rai. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserat«. Podružnica! Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. VENEC Izhaja VHk du zjutraj raz«« posedaljka la dneva po praznik«. SUrednlitTe la apravai Kopitarjeva 6, L|nbl|ana. Redazione, Aaminlstracloa«! Kopitarjeva t, Lubiana. § Telefon 4001—4005. A.bbonamentl: Mese 12 Lire; Estero. mete 20 Lire. Edizione domenica. arrno 34 Lire, Estero SO Lire. C. C. Pj Lubiana 10.650 per gli abbo. namenti.' 10.349 pet le tnserzionl. Filial«! Nove me*to. Concessionaria eeclnilva per la pnbblldtS dl provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Riusciti attacchi aerei ed anioni dei reparti avanzati neil'Africa settentrionale II (Juartiere Generale delle Forze Armate comifnica: Nel pomeriggio di ieri alcuni aerei britan-nici hanno sorvolato la citta di Catania, lan-ciando un certo numero di spezzoni incendiari e bombe di piccolo calibro. Quattro abitanti feriti e qualche danno. Un bombardiere ed un caccia nemici sono stati abbattuti, rispeltivamente dalPartiglieria C. A. e dalla nostra aviazione da caccia. Ukrepi za varstvo javnega reda: Ustanovitev izrednega sodišča Imeli smo priliko poudariti gospodarsko in propagandno važnost ljubljanskega velesejma. Važna je ta ustanova zaradi potrebnega spoznavanja med novo in starimi pokrajinami, a obenem tudi Ljubljana pridobiva s podobnimi ustanovami na gospodarski veljavi in dobrih gospodarskih zvezah. Zato je tudi režim velesejem gmotno in moralno krepko podprl v skrbi za gospodarski napredek nove pokrajine. S tem večjim obžalovanjem je zaradi tega slovenska javnost zvedela za sabotažno dejanje, ki naj bi skušalo škodovati tej pomembni gospodarski prireditvi. K sreči je naklep ostal brez zlih posledic. Sedaj pa prihaja poročilo, da sla prav te dni iz zasede bila podlo ubita dva italijanska vojaka. Marljivo slovensko prebivalstvo po ogromni večini obsoja takšna nasilna dejanja, ki jih izvršujejo maloštevilni zločinski tipi, s čimer samo nedolžnim ljudem škodujejo in vsemu narodu delajo nepopravljivo škodo. Slovensko prebivalstvo je trezno in marljivo in pozdravlja vsako prizadevanje za zboljšanje gospodarskih in družabnih razmer. Zato je tudi voljno lojalno sodelovali z režimom. Maloštevilni kriminalni tipi pa si očitno še niso na jasnem o strogosti fašistične zakonodaje, ki se bo nepopustljivo izvajala napram njim, čim padejo v roke pravice. Takšna zla dejanja, ki so zločin sam na sebi, tudi ne morejo prav nikomur koristiti. Iz nedavnih odredb Visokega Komisariata pa je itak dovolj razvidno, da hoče fašistična pravica biti neizprosno trda, ko gre za zaščito življenja in dela vsega prebivalstva nove pokrajine. Zato naj prebivalstvo pomaga pri izsleditvi storilcev nesmiselnih dejanj, ker bo to v korist vsemu slovenskemu narodu. * Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je zaradi tega ustanovil izredno sodišče, določeno po njegovem ukrepu z dne 11. septembra 1941-XIX, ki se nanaša na skrb za javni red. In Cirenaica, velivoli avversari hanno nuo-vamente attaccalo con bombe le citta di Ben-gasi e Barce, provocando danni ad abitazioni e causando selte feriti tra la popolazione ed hanno mitragliato senza conseguenza alcuni villaggi colonici del Gebel. La nostra difesa C. A. ha fatto precipitare due degli aeroplani attaccanti che sono rimasti distrutti. Un altro apparecchio e stato abbatutto in Tripolitania daila nostra caccia. Sul fronte di Sollum, in azioni di reparti avanzati italo-germanici, sono stati catturati nuinerosi prigionieri ed armi. In combattimenti aerei la caccia tedesca ha abbattuto due »Hur-ricane«. Formazioni di bombardieri della R. aeronautica e di apparccchi da combattimento germanici hanno ripetutamente agito contro gli impianti portuali di Tobruch e Marsa Matruch, colpendo in pieno banehine di scarico, barac-camenti e depositi di materiali; sono stati anehe bombardati con successi alcuni aeroporli avanzati nemici. In Africa Orientale, aeroplani inglesi hanno lanciato bombe sul mercato indigeno di Gondar, causando la morte di nove suddili, mentre altri 18 sono rimasti feriti. Nel Mediterraneo, una nostra unit& da guerra ha abbattuto un aereo brilannico; un nostro bombardiere ha colpito una petroliera neniica da 1200 tonnellate. Zona di operazioni. fi — Da uno degli inviati speci a I i dcll'Agenzia Štefani: Nella notte sul 5 ottobre sono state comlottc sul fronte di Sollum alcunc azioni di pattuglin che si sono concluse con il successa delle armi italo tedesehe. — In una di queste azioni i sol-dati dcIPAsse hanno fatto vari prigionieri tra i <|uali nn ufficiale cd alcuni sottulficali cd hanno catturato armi autoinatiche ed altro materiale belimi — I nostri aviatori hanno proseguito la loro instancabile attivita tempestaudo di bombe le posizioni di Tobruk spccialmente la zona del porto cd hanno rilcvnto dalCaltc gli apprestamenti nemici della piazzaforte; esplnsioni cd inrcnili sono stati provoeati sulic banehine della rada ed in vari punti dcIPahitato dove erano magazzini o depositi. — Anehe 1'aviazione gcrnianica č stata molto attiva c nuinerosi Stukas hanno bombardato con evidenti risultati postazioni ncmiche di Tobruk. — Altri apparccchi germanici hanno inoltre centralo con precisione gli impianti portuali sli attcndameiiti cd i roncenlramenti nemici di Marsa Matruh. — La caccia germanira ha pure svolto con successo i propri compiti segnalandosi anenra una volta per la sua nudacia c per la sua ahilifa. — Duraute un'incursionc su Sidi el Bar-rani due apparccchi da caccia tedesclii sono stati assaliti da !) cacciatori inglesi del tipo Hurricanc. — Senza un attimo di esitazione essi hanno ac-cettato la battaglia e con fiilminea manovra hanno ahhattuto in fiamme due velivoli nemici rien-trando poi incolumi alla base. Vojno poročilo št. 491 Uspešni letalski napadi in spopadi prednjih oddelkov v Severni Afriki Sovražna petrolejska ladja potopljena Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Včeraj popoldne je nekaj angleških letal preletelo mesto Katanijo, kjer so letala vrgla nekaj eksplozivnih in zažigalnih bomb manjšega kalibra. Štirje prebivalci so bili ranjeni in bilo je nekaj škode. En sovražni bombnik in eno sovražno lovsko letalo sta bili sestreljeni od našega protiletalskega topništva, oziroma našega letalstva. V Cirenajki so sovražna letala ponovno z bombami napadla Benghazi in Barce, kjer so povzročila škodo na stanovanjskih poslopjih, med civilnim prebivalstvom pa je bilo 7 oseb ranjenih. Letala so tudi z ognjem iz strojnic brez posledic obsipala nekaj kolonialnih vasi v Gebelu. Naše protiletalsko topništvo je sestrelilo dve sovražni letali, ki sta treščili na tla. Eno drugo letalo je bilo od naših lovskih letal sestreljeno v Tripolitaniji. Na bojišču pri Sollumu delovanje prednjih italijanskih in nemških oddelkov. Mnogo ujetnikov je bilo zajetih in orožja zaplenjenega. V letalskih dvobojih so nemški letalci sestrelili 2 letali vrste »Hurricane«. Oddelki bombnikov Kraljevega letalstva in nemška bojna letala so znova napadla pomole v pristanišču Tobruka in Marsa Matruh in so bombe zadele v polno tovorne ladje, barake in skladišča gradiva. Uspešno so bila bombardirana tudi razna prednja sovražna letališča. V Vzhodni Afriki so angleška letala metala bombe na trg domačinov v Gondarju in so bombe ubile 9 podložnikov, 18 pa jih je bilo ranjenih. Boji na vzhodu: Novi uspehi na vzhodnem bojišču Nemško vojno poročilo Hitlerjev Glavni Stan, 6. okt. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Včeraj so napadi na vzhodu prinesli nove uspehe. Zahodno od Petrograda je bil popolnoma razbit sovjetski poskus izkrcanja, ki so ga podpirali vsi topovi iz Kronstadta in topovi z bojnih ladij. Ta poskus so v celoti preprečili nemški oddelki. Istočasno so sc razbili močni napadi, s katerimi jc sovražnik hotel razbiti obkoljevalni obroč. Sovražnik je imel hude krvave izgube. Oddelki, ki so pristali, so bili razpršeni ali pa zajeti. Več popolnoma natovorjenih čolnov je hilo potopljenih, uničenih pa 22 tankov, med temi sedem nad vse težkih tankov. Bojna letala so v nori na 6. oktober nspešno bombardirala pristanišče oh Azovskcm morju in važno prometno križišče zahodno od Moskvo in vojaške naprave v Petrogradu. V boju proti Angliji so bojna letala podnevi 400 km zahodno od Bresta potopila trgovsko ladjo z 2500 tonami in bombardirala važne vojaške naprave na Shetlandskih otokih. Ponoči so letala napadala pristanišča v jugovzhodni Angliji. V severni Afriki so nemška strmoglavska letala v noči ua 5. oktober z bombami v polno zadela naprave v mestu in v pristanišču Tobruka. Letala so tudi napadla zaliv jn naprave v Siiezu. Niti podnevi, niti ponoči ni bilo sovražnih letal nad Nemčijo. Helsinki, 6. okt. AS. Na finskem bojišču so finski oddelki zajeli vnuka slavnega ruskega pesnika Aleksandra Puškina. Izjavil je, da ni nikdar stopii v komunistično stranko in je obenem izrazil prepričanje, da jc sedaj boljševi- zem obsojen na propad. To bo v srečo ruskega naroda. Stockholm, 6. okt. AS. S tremi hitrimi bojnimi čolni so prišli na Švedsko sovjetski vojni begunci, med njimi dvajset častnikov. Prišli so z otoka Sando. Takoj so bili internirani. Stalin je zahteval milijardo dolarjev Stockholm, 6. okt. as. Poročevalec lista »Stockholm Tidningen« poroča, da je Stalin na moskovski konferenci zahteval od angleških in ameriških zastopnikov, da naj mu pošljejo vojnega gradiva za milijardo dolarjev. Putilove tovarne so porušene Stockholm, 6. okt. AS: Nemške čete so že prekoračilo Carskoje selo. Sovjetski ujetniki pripovedujejo, da je nemško obstreljevanje povzročilo v mestu silno razdejanje. Putilove tovarne, ki so zaposlovale 30.000 delavcev in v katerih so izdelovali tanke, so v plamenih. Porušenih je tudi več skladišč za živila. Angleži in Rusi groze Afganistanu Ankara, 6. okt. AS: Radijska postaja v Ankari je objavila novico, da se londonska in moskovska vlada pripravljata, da bosta od vlade v Kabulu zahtevali, da morajo vsi nemški državljani zapustiti Afganistan. Turški krogi izjavljajo, da lwsta Anglija in Sovjeti izrabili isti način postopanja proti Afganistanu, kakor sta to storili proti Perziji, to se pravi, da hočeta odvzeti svobodo Afganistanu. Na Sredozemskem morju je naša vojna edinica sestrelila angleško letalo, naš bombnik pa je zadel sovražno petrolejsko ladjo 1200 ton. Na bojišču, 6. okt. A6. V noči na peti oktober delovanje patrol na bojišču pri Sollumu. Italijanske in nemške patrole so uspešno opravile svojo nalogo. Vojaki Osi so zajeli več ujetnikov in sicer med njimi nekega častnika in nekaj jxk1-častnikov ter so zaplenili avtomatično orožje* in vojno gradivo. Naši letalci so nadaljevali 6 6vojim bombardiranjem po6tojank na Tobruku, zlasti pa so bombardirali naprave v trdnjavi. Nemška letala so tudi bombardirala ladje in pristaniške naprave v Marsa Matruhu. Nemški lctalci so tudi uspešno opravili 6voje naloge. Med poletom nad Sidi el Barani je devet angleških lovskih letal vrete »Hur-ricane« napadlo dve nemški lovski letali. Nemški lovci so se takoj spustili v boj in 60 z bliskovitim napadom sestrelili dve sovražni lovski letali, obe nemški letali pa 6ta se nepoškodiAani vrnili na svoje oporišče. Italijanska in nemška 6trmoglavska letala 60 zmetala veliko količino bomb na trdnjavo in na pristanišče v Tobruku. V pristanišču je zletelo v zrak skladišče streliva. Tudi na drugih krajih v trdnjavi so izbruhnili daleč vidni požari. Pred obsežnejšim vojskovanjem na Sredozemlju Stockholm, 6. okt. AS. Dopisnik nemške poročevalske službe je izvedel, da je dopisnik »Sun-day Timesa« poslal iz Ankare poročilo svojemu listu, ki pravi, da v Ankari vedno bolj prevla- ravajo v območju Sredozemskega morja sprožiti veliko ofenzivo in v Ankari menijo, da so Angleži pripravili v Afriki mnogo svojih sredstev, da bi pritisnili na italijanske in nemške sile v Libiji. V ta namen naj bi bila angleška letala začela z večjim bombardiranjem v Siciliji. Toda italijansko letalstvo, zlasti pa italijanska mornarica, sta popolnoma pripravljeni in ju noben sunek • sovražne strani ne more presenetiti. Bitka za Atlantik ne poteka ugodno za Anglijo Stockholm, 6. okt. as. Mornariški strokovnjak lista »Daily Herald« piše, da se bitka za Atlantik ne razvija ugodno za Angleže in Amerikance. Dasi je Nemčija morala po6lati nekaj svojih podmornic z Atlantika na Baltik, vendar so italijanske in nemške podmornice še vedno nevarne zavezniški plovbi, ki mora pričakovati hude udarce v bližnjih mesecih. Strokovnjak dodaja, da bodo številke izgub angleškega ladjevia v oktobru in v novembru višje od onih v avgustu in v septembru. Bojno ladjo »Nelson« bodo popravljali več mesecev Algeciras, 6. okt. As. Izvedelo se je, da je bila angleška bojna ladja »Nelson« pri napadu italijanskih torpednih letal dne 27. septembra tako jjoškodovana, da jo bodo morali v pristanišču Gibraltar popravljati več mesecev. Ko bodo bojno ladjo v Gibraltarju nekoliko popravili, bo morala bojna ladja odpluti na jDopravilo o drugo pristanišče, ker v Gibraltarju ni tako velikih naprav, da bi lahko to veliko bojno ladjo tam popravili. V tudi množica Itali janov, ki žive v Berlinu. Eksc, Alfieri je pregledal razvrščene fašistične nabornike ter je nato prisostvoval njihovi zaprisegi in predaji znakov. Član Ilallile je potem pozdravil veleposlanika v imenu svojih tovarišev. Njegov pozdrav je bil sprejet z velikim navdušenjem. Vse je vzklikalo Duceju in domovini. Hamburg, 6. oktobra. AS. V prisotnosti generalnega konzula in krajevnega fašističnega dfrektorija so bili tudi včeraj fašistični nabori. Svečanost je bila v fašističnem domu. Zaključila se je z veliko manifestacijo za Duceja. . - . v ; - - - ,------------.ul.,.v ™ .viinu uvji t\j imvijv^ I a 111 |'v|'iaviu, v duje prepričanje, da se bo vojskovanje ob Sredo- I Gibraltar je prišla tudi letalonosilka, ki je tudi zemlju kmalu še bolj razmahnilo. Angleži name- | bila poškodovana na krmi. Sedem novih letnikov mladine v fašističnih vrstah Rim, 6. oktobra. AS. Približno 2 milijona pripadnikov fašističnih mladinskih organizacij se je včeraj udeležilo fašističnih naborov. V vrste »Balille« je prešlo 277.621 članov, »Sinov volkulje«, v vrste »Malih Italijank« pa 264.776 »Hčera volkulje«. 260.704 člani »Balille« so prešli med avangadistične strelce, 160,254 »Mulili Italijank« pa v vrste »Mladih Italijank«. Med »Mlade fašiste« je šlo 296.595 avangardistov, med »Mlade fašistke« pa 149.899 Mladih Italijank. Končno je prešlo 30S.943 »Mladih fašistov« v vrste strankinih borbenih organizacij in milice, 109.465 »Mladih fašistk« pa v vrste ženskih faši jev. Sedem letnikov se je na ta način udeležilo fašističnih naborov. Nabor: so se vršili v okviru velikih svečanosti, ki so imele vse strogo vojaški značaj. Svečanostim so prisostvovali prvaki stranke, zastopniki oixiroženih sil, šolskih oblasti, bojevniških organizacij ter organizacij rezervistov in zastopniki delavstva. Udeležile so se jih tudi ogromne množice ljudstva. Posebno pomembni so bili fašistični nabori v Milanu. Ne, aplju, Genovi, Bologni, Palermu. Torinu, Flo-renci. Trstu, na Reki in v drugih pokrajinskih glavnih mestih. V Rimu je bilo pri naliorih 71 tisoč 722 otrok, dečkov in deklic. Tam je svečanostim prisostvoval tajnik stranke minister Serena. Udeležila se jih je tudi misija ustaške mladinske organizacije pod vodstvom Oršaniča. Gostje so zelo občudovali ceremonije ob priliki tejra pomembnega dogodka Rimske nabore so priredili v velikem teatru blizu Caravallovih term v znamenju gesla »Zmagati«. Manifestacija je zavzela izredno velik jiomen. Prišlo je do navdušenega vzkliknnja Duceju in oboroženim silam. Ogromne množice so vedno znova vzklikale Duceju in domovini. Berlin, 6. oktobra. AS. V fašističnem domu so bili včeraj v okviru vojaških svečanosti fašistični nabori, ki se jih je udeležil tudi italijanski veleposlanik Dino Alfieri. Svečanosti so prisostvovali zastopniki fašističnih organizacij in italijanskih vojaških misij v Berlinu, kakor Filov in Popov gresta v Budimpešto Budapcst, 6. okt. AS: Prihodnje dni prideta v Budimpešto na uradni obisk predsednik bolgarske vlade Filov in zunanji minister Popov. Obisk ho trajal štiri dni in ho namenjen razgovorom med bolgarsko in madžarsko vlado. Korupcija v Angliji Stockholm, 6. okt. AS: Neki list v Goteborgu je izvedel iz Londona, da se je zelo razpasla korupcija v angleški konservativni stranki, kjer je bila navada plačati zelo drago izvolitev poslanskih kandidatov. Winterton je te dni izjavil, da je gospa Ta t te morala plačati takoj konservativni stranki 5000 funtov sterlingov za dovoljenje, da lahko kandidira, med svojo poslansko dobo pa se je morala obvezati, da bo plačala stranki še druge prispevke. Davki v Ameriki Washiugton, 6. okt. AS. Trgovinsko ministrstvo je objavilo, da so ameriški davkoplačevalci mo-rali V letu 1941. plačati štiri in po! milijarde davkov, kar pomeni, da so morali plačati 7% več, kakor pa v letu 19401 p Ob obletnici Krekove smrti Med svetovno vojno je unirl Krek. Zato se nam ob obletnici njegove smrti sama pa sebi vriva misel, da bi bilo primerno, če bi spregovorili par besed o tem, kaj je delal Krek ob času, ki je bil precej podoben sedanjemu. Ce si Kreka iskal v letih 1915—1917, si ga najlažje našel v Gospodarski ali pa v Zadružni zvezi. Predvsem v Gospodarski zvezi. Tam je redno dela! dopoldne in popoldne kakor najvestnejši uradnik. Ni bil samo po imenu predsednik te organizacije, ampak dejansko v velikem in tudi v malem duša vsega podjetja. Kaj je napotilo Kreka, da se je proti koncu svojega življenja v tako obilni meri vrgel v trgovsko življenje? Vodila ga je skrb, da bi spravil v Ljubljano kar mogoče mnogo živil. Ce je pa hotel to doseči, se je moral praktično udejstvovati v veliki gospodarski organizacija, o kateri je sanjal, da bo postala kdaj še tako mogočna, da bo z lastnimi ladjami dovažala slovenskemu zadružništvu vsega, česar ljudstvo potrebuje. Ne samo tisti, ki so s Krekom sodelovali v Gospodarski zvezi, ampak tudi tieti, ki so meti vojno kupovali v tej blagovni centrali ali pa v zadrugah, ki so si nabavljale blago pri Gospodarski zvezi, bodo lahko potrdili, da bi bila brez Krekovega dela pri Gospodarski zvezi Ljubljaaria med minulo vojsko še mnogo bolj stradala, nego ji s tem itak ni bilo pri zaneseno. Dobavljal je živila, kjer je mogel in kakor je mogel. Tako n. pr. sem takrat prvikrat opazil v Ljubljani neke testenine iz pšenične moke v obliki belih kroglic grahov* velikosti, ki so jim rekli »tarhonija«. Tega blaga je Krek spravil z Ogrskega v Ljubljano na vagone — toliko, da mi je nekoč rekel, da je nioral par vagonov »tarhonije« zopet z znatno zgubo izvoziti iz Ljubljane, ker Ljubljančani po tem živilu niso segli tako hitro, kakor bi bilo treba, da bi se silna zaloga ne bila kvarila. Ta skrb, da bi po Gospodarski zvezi spravil v Ljubljano kar mogoče mnogo živil, je privedla Kreka celo v nasprotje z zakonskimi predpisi, ki so regulirali trgovino z živili. Podrobneje o tej stvari nisem nikdar govoril ne s Krekom in ne z nobenim drugim, zato morem o stvari povedati samo malenkost, ki sem jo mimogrede ujel. Moralo je biti v letu 1916 ali v začetku 1917, ko mi je Krek omenil, da mora hoditi na sodišče k zasliševanju zaradi trgovanja GosjKKlarske zveze. Pohvalil je sodnika, ki ga je zasliševal, da mu je šel zelo na roko in da ga je sam opozarjal na zakonske predpise, ki govore v Krekov prilog in na katere se lahko sklicuje. Menda je bila sodniku stvar sama vse prej kot prijetna, pa je nekoč vprašal Izreka, kaj si on pri tem misli. Krek je odgovoril: »Jaz mislim na to, kako bodo o tej stvari sodili — čez petdeset let.« Morebiti se bo našel kdo, ki bo o vsein tem vedel kaj več povedati. Meni je zanesljivo ostalo v spominu samo Krekovo sklicevanje na sodbo prihodnosti. Krek je tudi sicer rad naglašal, da naj človek ne gleda na sodbo sedanjosti, ker naj ne išče trenutnih, ampak trajnih uspehov; 6vet nas bo sodil ]x> tem, ali smo se lovili za malenkostmi, ali pa smo iskali tega, kar je pomembno in kar bo prišlo prav še poznim rodovom. Kar se tiče Krekovih trgovskih poslov pri Gospodarski zvezi, ni bilo niti treba petdesetih let, da je javno mnenje Kreku obtožbo spremenilo v odliko. Spregovorimo na kratko še o drugem Krekovem delu med svetovno vojsko, ki v posebno jasni luči kaže njegov značaj: to je bila njegova skrb za pregnance iz bivše Primorske. Tu moramo reči, da se glede skrbi za te siromake nikdo od Slovencev ruti od daleč ne more primerjati s Krekom. Marsikaj se je o (em že pisalo. Navcdimo tostvar-no samo nekaj podatkov iz knjižice »Dr. Janez Ev. Krek«, ki jo je napisal Trenlar za desetletnico Krekove smrti. Izšla je v Gorici 1928. leta. -Komaj so (begunci) došli v Ljubljano, jih je (Krek) sprejel z odprtimi rokami in — solznimi očmi... Gospodarska zveza jim je po njegovem naročilu darovala dva vola. Izdal je ludi poziv na Ljubljančane, naj prispevajo z denarjem, obleko i. dr. Krek je tudi takoj posredoval, da so dobili begunci stanovanja po Ljubljani in okolici... Sam je obiskoval begunska taborišča... V Ljubljani je Krek v prostorih Zadružne zveze odprl Posre- dovalnico za begunce. Ta je bila izprva informativnega značaja, potem se je okrepila v podjpoino ustanovo. Imela je dva urada, za Slovence in za Italijane. Obema je bil dr. Krek pokrovitelj in oče, vsak pa je imel svoj odbor... Dr. Krek je obiskoval pisarni ob vsaki priliki, (udi večkrat na dan in je vedno predsedoval vsem sejam. To pisarno so oblegale skozi lela in leta dan na dan stotine beguncev... Ta pisarna je bila pravi blagoslov za vse naše begunce. Gos|x>darska zveza je imela tudi aprovizacijo in pa mesnico. Kako je tir. Krek skrbe! za svoje ljube begunce — brez razlike za narodnost — (udi s to aprovizacijo, ki ji je on načeloval, fo vedo najbolje begunci sami.« Str. 61-64.) Dodajmo še odstavek o Krekovem odnosu do beguncev italijanske na rodnosti: »Krek je naročil dr. Fogarju, sedanjemu tržaškemu škofu, naj ima v največji ljubljanski cerkvi, pri Sv. Jakobu, vedno vso službo božjo za italijanske vojne begunce v italijanskem jeziku. V (ein jeziku naj jim pridiguje, v tem jeziku naj pojejo itd. ves čas, dokler bodo v Ljubljani. Posredoval je pri škofiji, da se je fo zgodilo. Po zatrdilu dr. Fogarjevem je Krek vedno rad govoril z italijanskimi begunci v njihovem materinem jeziku in ie bil v moralnem in gmotnem oziru njihov veliki dobrotnik. Po Krekovi smrti je dr. Fogar ua prošnjo italijanskih beguncev imel v cerkvi Sv Jakoba slovesno mašo zadušnico z govorom, ln cerkev je bila polna hvaležnih Italijanov. Navzoči so bili skoraj vsi, kar jih je bivalo v Ljubljani. Se to: begunci iz vseh krajev Primorske so sklenili delovati na to, da bodo, — ko se povrnejo domov, imenovale vse prizadete občne — slovenske in italijanske, oziroma furlanske — iz hvaležnosti »očeta dr.-ja Kreka« za častnega občana.« (Str. 64, 65.) Krek je umrl, preden so se mogli begunci vrniti domov. Lepo bi bilo res, če bi danes v Krekovem stanovanju, ki je ohranjeno nespremenjeno tako, kakor ga je bil Krek pustil, pričalo nekaj diplom častnega občan6tva v italiianskem jeziku, kako je Krek v dejanju izvajal geslo, ki se kakor rdeča nit vleče skozi njegove spise: da smo ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi. In če se danes temu ali onemu to geslo ne zdi več sodobno, bi Krek pač mirno rekel, da ga zanima le to, kako bodo o tem geslu sodili čez pet-deset let. j, D. CjaApCfdoK&tvjo Rekorden obisk na letošnjem velesejmu Ljubljana, 6. oktobra. Kmalu po slovesni otvoritvi so začeli prihajati številni obiskovalci na velesejmske prostore in si z zanimanjem ogledovati letošnjo razstavo. Predvsem se je izkazalo za zelo umestno, da je velesejm odprt do večera in da imajo tako priliko ogledati si razstavne prostore in predmete tudi oni, ki podnevi nimajo časa za obisk. Zvečer je poleg tega še izredno lepa razsvetljava, ki daje velesejmu bleščečo velikomostno sliko. Svet-lohni efekti so odlično razporejeni in dajejo sejmišču prekrasen izgled. Zato je že v soboto proti večeru prišlo veliko število ljudi, še večji pa je bil obisk naravno v nedeljo. Po širokih prehodili so se valile od začetnih popoldanskih pa do poznih večernih ur neštevilne reke obiskovalcev. Vkljub lemu, da so prehodi skozi paviljone zelo široki, je vladala v njih velika gneča. Ravnotako živahno je bilo sejmišče tudi zunaj, kjer so tudi valovilo številne množice. Obisk je bil naravnost rekorden. Obiskovalci so prihajali na letošnji velesejm v največji meri iz Ljubljane same ter Ljubljan- Obrt in industrija Ljubljanske pokrajine Obrt. in industrija Ljubljanske pokrajine sta lepo razviti. Kakovost izdelkov je na strokovno veliki višini ter vzbuja splošno priznanje. Pridnost slovenskih rok izdeluje mnoge predmete, kar dokazuje, da se dasta tudi kljub neugodnim naravnim pogojem ustvariti znatna domača industrija in obrt. Razstava proizvodov in industrijske delavnosti Ljubljanske pokrajine je nameščena v novem velikem paviljonu takoj desno od glavnega vhoda in je zalo prva razstava, katero si mora vsak obiskovalec ogledati. Prve razstavne prostore so zavzeli razstav-ljalci pohištva, ki sicer niso tako številni kot prej, vendar kažejo proizvodi, da so na izredni višini in vzbujajo splošno pozornost. Nato pridejo na vrsto druge panoge, med katerimi je dobro zastopana usnjarska industrija tvrdk J. Lavreč, Mo-kronoš':a tovarna usnja in Verbiča z Vrhnike. Tudi usnjarska stroka naše pokrajine je na veliki strokovni višini. Od premogovnikov razstavljata Trboveljska (kočevski premogovnik) in rudnik Bela Krajina. Tekstilna stroka je zastopana Ureditev prodaje mleka, jajc, sira in krompirja v Italiji Ministrstvo za kmetijstvo je izdalo glede razdeljevanja mleka, jajc, sira in krompirja pokrajinskim prehranjevalnim sekcijam navodila glede ureditve prodaje navedenih predmetov. Predvsem je ministrstvo dalo pooblastilo prelektom posameznih pokrajin, da uretie ta vprašanja v svojem delokrogu, zlasti kadar gre za vprašanje uvedbe kart za te predmete. Glede mleka bo obveljal način zabeležbe pri normalnih prodajalcih. Vsaka mlekarna mora imeti register predbeleževalcev, v katerem mora biti v pisarn družinski glavar in navedeno število članov družine in sicer na osnovi karte za maščobe. V ta seznam se morajo vpisati ludi zavodi itd. Slično bo uvedeno tudi v nekaterih krajih glede sira, ker se je pojavilo izvestno pomanjkanje v nekaterih mestnih središčih. Glede krompirja pa nalaga ministrstvo, naj se na vsak način izognejo prelekti racioniranju za vso fx>krajino. V mestih pa naj se izvede stroga kontrola nad nakupi. V tem primeru morejo prefekti odredit, da se krompir oddaja vsakih 14 dni na karte, ki veljajo za nakup maščob. Nadalje bodo za naikup jajc in zelenjave urejene prodaje na osnovi količine, ki se dobi iz nor-molne srednje potrošnje prejšnjih let. Ureditve te vrste so posebno važne v velikih mestih in tako je n. pr. rimski prefekt že odredil, da se mora nakup krompirja izvrševati na osnovi kart in sicer vsakih 14 dni. Za petnajst dni je določena količina 0.800 kg na vsako osebo, toda v|x>-števati je treba, da se običajno potrošnja krompirja ni gibala visoko v Rimu in da so vnošlevane potrebe z ozirom na dejanski konzum. V drugih krajih je seveda potrošnja večja, v nekaterih pa zopet manjša. Finske pritožbe proti Švedski Helsinki, 6 okt. AS. Finski dnevnik »Sano-mat« objavlja očividno inspiriran članek iz pooblaščenega vira. Pisec članka se pritožuje zaradi razvoja trgovinskih zvez med finsko in Švedsko. List piše, Wliite Star Line«. Prepovedana trgovina z znamkami v Nemčiji Berlin, 6. okt. AS: Z odlokom gosjiodarskega ministra je prepovedana trgovina z znamkami sovražnih držav. Prepoved se nanaša tudi na zbirke. Med sovražnimi državami sta tudi Egipt in Irak. Pomanjkanje hrane v Londonu Washington, 6. okt. AS. fz Londona sta se vrnila državni podtajnik za poljedelstvo in visoki uradnik istega ministrstva. Izjavila sta časnikarjem, da sta dobesedno stradala v Londonu iu da večina živil, ki jih Amerika pošilja v Anglijo, ne pride v Anglijo. Prebivalstvo nima dovolj hrane. Na mesec dobe samo po tri jajca. Romunija dobi vlačilce iz Nemčije Bukarešta, 6. okt. As: Posebna komisija je v Nemčiji kupila tisoč vlačilcev za romunsko poljedelstvo. Ti vlačilci bodo prišli v Romunijo še pred koncem meseca maja prihodnjega leta. Romunska gospodarska komisija se tedaj v Nemčiji pogaja za nakup še tisoč vlačilcev. Vojaške odredbe v Braziliji Rio dei Janeiro, 6. okt. As. Vojni minister je napovedal, da bodo jx)sadke na severni brazilski meji znatno okrepljene. Topništvo in pa oddelki za zračno obrambo bodo jx>slam v jjokrajino Recite. Na sever bo jx>slano tudi letalstvo. Obsodbe v Španiji Madrid, 6. okt. As. Posebno sodišče za zatiranje prostozidarstva in komunizma je obsodilo več oseb na 30 let ječe in na zaplembo njihovega premoženja ter na dosmrtno izgubo državljanskih pravic. Med drugimi so obsojeni Martinez Barrio, bivši predsednik parlamenta nekaj časa predsednik republike, Luis Jimencz Asua, poslanik repu-blikanske vlade v raznih deželah, Quiroga, predsednik vlade ob začetku državljanske vojske, Juan Negrin, bivši predsednik vlade, Alvaro Albornoz, tajnik za rdečo mednarodno pomoč. Alvarez del Vayo, bivši poslanec in zunanji minister, ki je rdečo Španijo zastopal v Zvezi narodov. ske pokrajine. Poleg tega pa je bilo veliko število obiskovalcev iz drugih pokrajin. Pripeljala sta dva posebna vlaka iz Trsta in Gorice na stotine obiskovalcev, nadalje so prišli obiskovalci iz Zagreba, Splita, Milana, Padove, Benetk, Rima, Genove in še iz številnih drugih mest. Obiskovalci so se zanimali za vse razstavljene proizvode, pa tudi za one razstave, ki imajo bolj poučen značaj kol n. pr. kmetijstvo naše pokrajine. V kolikor smo mogli ugotoviti pri razstavljanih iz Ljubljanske pokrajine, je bilo zaključenih že mnogo dobavnih poslov, ki dokazujejo veliko kakovostno zmogljivost naše domače tako obrtne kot industrijske proizvodnje. Tudi interesenti iz Ljubljanske pokrajine kažejo velik interes za italijanske proizvode in sklepajo se že tudi prve kupčije. V nedeljo dopoldne si je velesejm ogledal še posebej in podrobno podpredsednik Fašistične in korporacijske zbornice Eksc. Gray, ki je izrekel jx)sebno svoje priznanje o kmetijski razstavi Ljubljanske pokrajine. Ljubljanski velesejm ie odprt vsak dan od !> dopoldne do 9 zvečer, kar velja za vso razstavne prostore. po tvrdkah Dragotin Hribar, Eiffler iz Ljubljane, po tvrdki Motvoz in Platno iz Grosuplja, zlasti pa je velika in lepa razstava tvrdke Store. So pa še zastopani obrtniški izdelovalci. Papirno industrijo predstavljajo Združene papirnice Vevče z lepo zbirko vzorcev vseh svojih proizvodov in tvrdka Bonač. Usnjena galanterija in knjigoveštvo predstavlja Knjigoveznica Ljudske tiskarne, ki razstavlja prav lične svoje proizvode raznih vrst. Svoj razstavni proslor ima tudi pivovarna Union. Od gradbenih obrti so lepo urejeni razstavni prostori tvrdke Alpeko. So pa zastopane tudi še druge slovenske, tvrdke, ki predstavljajo industrijsko in obrtno delavnost Ljubljanske pokrajine. Ugotoviti moramo, da je naša industrija prišla na letošnji velesejem tudi z novimi proizvodi, ki so nastali v zadnjih letih. Tak primer je n. pr. Saturnus d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov, katerega proizvodnja se .je doslej omejevala samo na pločevinaste izdelke. Na letošnjem velesej- mu pa razstavlja tvrdka tudi dve vrsti strojev, ki jih je konstruirala iu ki jih izdeluje. Razstavlja poseben avtomatski stroj za izdelovanje ključev za odpiranje konzervnih škatelj, ki lahko izdela do 1 ">0.000 komadov dnevno, in vrtalni stroj za železo in jeklo. Ti stroji bodo kmalu postali naš važen izvozni predmet. Končno moramo ugotoviti, da je letošnja razstava slovenske obrti in industrije prirejena od posameznih tvrdk z izredno velikim okusom. Izložbe so prirejene lično, razporeditev predmetov je taka. da pade ugodno v oči, in je izredno pregledna. Pa tudi razstavljeni proizvodi so najboljše kakovosti. Aranžman in kakovost naših izdelkov so ros prvovrstni in vzbujajo priznanje številnih domačih in drugih obiskovalcev. Tipizirano tekstilno blago Glavno ravnateljstvo za industrijski konzum in glavno ravnateljstvo za trgovino ministrstva za korporacije, razstavljajo na letošnjem ljubljanskem velesejmu tipizirane tekstilne proizvode. Ta razstava je del velike razstave, ki je bila pretekli mesec prirejena v Benetkah in ki je pokazala v tej panogi najiore za dosego avtarkije. Italijanska tekstilna industrija je bila že prej izredno močno razvita, v zadnjih letih pa je napravila velik napredek posebno ona tekstilna industrija, ki je zgrajena na domačih surovinah in na nadomestnih surovinah. Zlasti slednje tvornice so v zadnjih 5 letih doživele največji razmah in proizvajajo veliko število izdelkov. Da se pa delo olajša in poenostavi, je ministrstvo za korporacije določilo posameznim panogam tekstilne in pletilne industrije izdelovati posamezne tipizirane vrste, tako da se doseže s proizvodnjo v večjih količinah znatno zmanjšanje proizvajalnih stroškov. Na drugi strani pa je ustreženo tudi potrošnji, zlasti malemu človeku, ki med veliko obilico vzorcev ne zna najti prave primere. Tekstilna proizvodnja, ki je bila prej razcepljena na izdelovanje tisočev vzorcev, kar je bilo z narodnogospodarskega stališča škodljivo, bo sedaj lahko vse svoje napore osredotočila na tipizirane proizvode. Šaevilni razstavljeni tipizirani vzorci se odlikujejo po lepoti, pa tudi po trajnosti tkanin. Število vzorcev je še vedno tako veliko, da je možna velika izbira kupovalcem, tako da ni mogoče govoriti o kakšni vulgarizaciji ali posplošenju ali poenokopitenju vzorcev. Z avtarkijo na tekstilnem polju je napravila Italija velik korak naprej k gospodarski neodvisnosti, ki jo podlaga ludi politične moči in veljave. Borza v Ljubljani zopet odprta Ljubljana, 6. okt. Borza v Ljubljani bo takoj začela s svojim delom. Nemško gospodarstvo Štefani javlja iz Berlina: Časopisje je poročalo o izjavah, ki jih je minister runk podal v Dresdenu. Ob priliki seje gospodarske zbornice za Saško je glede bodočnosti Evrope Funk izjavil, da Nemčija ne misli uvesti gospodarske hegemonije. Nemčija hoče doseči le zdrave gosfiodarske mednarodne odnošaje, za katere bo pa potreben enoten sistem in ista metoda v vseh evropskih državah. Posamezna narodna gospodarstva se bodo morala organizirati pod istim vidikom in stremeti za istim ciljem, ki mora bili gospodarska enotnost Evrope. V nadaljnjem govoru je minister zavrnil ti6te, ki mislijo, da denar nima nobene vrednosti. Kdor razglaša take teorije, je reke), se pregreši kot zločinec proti državi. Denar ima svojo funkcijo in ga je treba staviti na razpolago za vojne potrebščine. Konča! je minister z zatrditvijo, da bodo že vse preskrbeli, da nihče ne bo od vojske obogatel, medtem ko se vojaki bore na bojiščih. Vojska stavlja hude zahteve na gospodarstvo. Prišle bodo še nove težave, ki jih bo treba premagati. Toda cilj je 6amo eden. in to je zmaga. Zapora prodaje oblačilnih predmetov Iz Rima^ poročajo, da je državna tiskarna v Rimu že začela pošiljati posameznim občinam v Kraljevini osebne karte za nakup oblačilnih predmetov. Poleg tega so občine že dobile navodila za razdelitev kart, da bo šlo delo hitreje od rok, in sicer se bodo karte delile na osnovi stanja dne 10. oktobra, v kolikor so bili tedaj posamezniki upravičeni dobivati karte. Kakor smo že poročali, bo kart več vrst in sicer bodo naslednje vrste: Za odrasle bodo karte rjave s škrlatnovijoličasto črto počez, veljajo za starost nad 15 let. Zelene bodo izkaznice za otroke od 5—14 let, te bodo imele počez škrlatnovijoličasto črto. V modri barvi pa bodo karte za otroke od 1. do dovršenega 4. leta. Za otroke do 1. leta starosti ne bo izdana nobena karta. Karte bodo izdane tudi onim, ki prebivajo v zavodih. Ne bodo pa dane karte vojaškim ustanovam in sirotišnicam, kjer preskrbuje obleko ravnateljstvo. Ministrstvo za korporacije je nadalje napravilo izjemo za prodajo oblačilnih predmetov za one, ki sklepajo zakon, ker so njih potrebe takojšnje. Nadalje je izdalo navodila za nadaljno dobavo oblačilnih predmetov trgovini in obrti. Za blago, kupljeno pred 30. septembrom po zasebnikih je dovoljeno, da se lahko izvrši dobava kupcu, kakor se morejo tudi izročiti naročena dela za obleko v primeru, da je surovine dobavil krojač ali pa kupec. Poleg tega so izdana natančna navodila za prijavo oblačilnih predmetov. Izjeme od prodajne prepovedi Končno je ministrstvo izdalo navodila, kateri predmeti so izvzeti od prepovedi prodaje. Seznam je naslednji: izgolovljene obleke za novorojenčke, pokrivala iu čepice za otroke; dežniki in podlaga zanje; klobuki, ovratniki in kravate; stezniki, oprs-niki in podobno za ženske; higienične servijele do širine 60 cm; naramnice, podveze, nogavice za žilnate noge, varovalke kolen in rok; zapestnice in žalni trakovi, varovalke nogavic, tkanine in manufaktura iz papirne slame, celofan in izdelki iz lesnih odpadkov; mašne obleke, perilo in orna-menti za izvrševanje kultusov; čipke in vezenine, til. razen vezenih tkanin; trakovi do širine 20 cm. osi predmeti kratke robe, vtkani, pleteni ali vezani za okras oblek ali oblačilnih predmetov do širine pod 4 cm; pozamterija, gumbi, kovinska zadrga, kvačke, zaponke in slično; zastavice in praporji ter razlikovalni znaki; predposteljniki in tlakovalne tapele; predmeti za ortopedično rabo; vezalke in aseptične gaze za zdravilstvo; tkanine za ambalažo, jadra in tehnični predmeti; leseni čevlji; povoščeno in gumirano platno na splošno; povoščene tkanine za mize; pagamoidi in dermoidi za kovčke; specialne gumirane tkanine za tipografske in litografske stroje; razni gumirani konfekcijski predmeti za zdravstvene svrhe; gumirane tkanine za kopalnice; domači čevlji, v katerih ni kože in usnja, športni predmeti. toda z izjemo čevljev in oblačilnih predmetov. Kateri predmeti spadajo pod zaporo Poleg tega posnemamo po italijanskih listih naslednji seznani predmetov, ki spadajo pod zaporo in za katere bo treba imeti karto v bodoče: tkanine za perilo vseh vrst ali za osebno rabo ali za hišno rabo (posteljnina, namizni prti. za toaleto in kuhinjo) ali za opravo; tkanine za konfekcijo in tapeterijo: zavese, posteljnina, odeje in pokrivači blazine, pokrivala za postelje, pre-vlake, namizni prti in prtiči, robci, brisače, perilo za kopalnice brisače za kuhinjo, brisače vseh vrst narejene ali na roko ali na stroj. Med konfekcijo pridejo v poštev naslednji predmeti: j)opolne obleke vseh vrst in kakršnekoli porabe za moške,, ženske in otroke, jopice in jope, telovniki, hlače, srajce in bluze, površniki. predpasniki, plašči, dežni plašči, šerpe in šali, dnevne in nočne srajce ter bluze, rokavi itd., spodnje hlače in hjačice, suknjiči in kombineže, pižame, domače obleke, kopalne obleke in perilo, nogavice, nogavičice in polnogavice, vsi notranji in zunanji oblačilni predmeti) maje, obleke za život, telovniki, bombineže, suknjiči itd. Nadalje velja prepoved za krzno, za čevlje, kovčke iz usnja, pri čemer je treba razumeti vse predmete, ki so izdelani iz kož ali usnja, usnjenih proizvodov, tekstilnih snovi ali gumija. Opozarjamo pa, da je ta seznam, ki se nanaša na predmete, ki spadajo pod zaporo, iz neuradnega vira. ker je ministrstvo za korporacije doslej izdalo seznam izjem. Dotrpel je naš dobri in nadvse ljubljeni mož, oče, stari oče, tast, bral in stric, gospod Aloizij Kos posestnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 8. oktobra 1941 *)> treh popoldne iz hiše žalosti, Rožna dolina, Cesla VI. šl. 6, na farno pokopališče na Viču. Ljubljana, dne 6. oktobra 1941. Žalujoče rodbine: Kos, Marinko, Rottcr — in ostali sorodniki. Prva prireditev Dopolavora v Ljubljani Uspel ženski atletski telovadni nastop na Stadionu Zastopstvo Dopolavoristkinj iz Aquile je na Stadionu izročilo Eksc. Grazioliju novi prapor ljubljanskega Dopolavora. Eksc. Grazioli izrckazahvalo skupin inarodnih noš iz Aquile. Ljubljana, 6. oktobra. Včeraj popoldne je priredila Narodna ustanova Dopolavoro svoj prvi ženski nastop na Stadionu, Dejansko je bila to velika akademija, pri kateri so nastopali ženski dopolavoristični oddelki iz Julijske Krajine z lepimi lahkoatletskimi, športnimi in telovadnimi točkami ter s petjem v masi. Prireditev je počastil s svojim obiskom Visoki Komisar Eksc. Grazioli z gospo, med odjičniki pa smo opazili tudi poveljnika divizije generala g. Orlanda, vicegenerala De Reisija in več visokih funkcionarjev Dopolavora. K razvitju zastave so prikorakali na telovadišče vsi oddelki s številnimi zastavami na čelu. Bilo je čez 500 deklet, večinoma v okusnih telovadnih oblekah, deloma pa v športnih dresih in narodnih nošah. Posamezne skupine so prišle iz Trsta, Vidma, Gorice, Reke, Pulja, Milana, Turina, Benetk, Brescie in Aquile. Prireditev se je začela z vzklikom Kralju in Cesarju in Duceju. Nato je bila slovesno dvignjena zastava, nakar so vsi zbrani počastili spomin padlih junakov z minuto trajajočim molkom. Pred mikrofon j« stopil glavni tajnik Dopolavora Celso Mark Garatti in nagovoril zbrane članice Dopolavora z naslednjim lepim govorom: Govor glavnega tajnika 0. N. D. Tovariši dopolavoristil Žene iz Arbucov so prišle semkaj v pestrih narodnih nošah njihove močne in radodarne zemlje, da bodo imele prednost vam podariti zastavo, ki bo plapolala na čelu vaših vrst. Bodite ponosni na dar, ki vam prihaja iz rojstnega kraja tajnika stranke, kateremu pošiljamo naše vdane in hvaležne misli. In bodite ga vredni, vedno in ob vsaki priliki. Tovariši dopolavoristi, za temi tremi barvami zastave, katero vam zaupam, stoji domovina, sestav vsega tega, kar smo najbolj ljubili in kar v življenju ljubimo: naša hiša, katero naši starčki ovelikovečujejo, katero naše ženske častijo, naši sinovi razveseljujejo, naše polje, naša delavnica, zvonik naše cerkve, pokopališče, kjer počivajo mrtvi. Je skupnost vsega tega, kar mi s to vojno branimo za vas in za nas, ljudstva kulturne Evrope. Zato naša vojna ni vojna enega ljudstva proti drugemu ljudstvu, ni vojna za zavzetje petrolejske-ga vrelca ali ugrabitev tujega ozemlja, ampak je vojna civilizacije proti barbarstvu, svetlobe proti temi, nepodkupljivih vrednot duha proti materiji, podkupljivi in nečisti. Je sveta križarska vojna, katero je Benito Mussolini napovedal pred dvajsetimi leti v Milanu in za katero je žrtvoval ne samo vse svoje življenje voditelja, ampak kar mu je bilo najdragocenejše, na svetu najdražje: svojega sina. Mi se bojujemo proti osvajalcem zlata, proti izstradavalcem sveta, plutokratom, Židom, trgovcem topov in človeške krvi in istočasno se bojujemo proti boljševikom, proti rušilcem treh činje-nic, na katere se že stoletja naslanja kultura sveta: Bog, Domovina, Družina. Na čelu naših zmagoslavnih čet, poleg svetlega znaka fašizma ne koraka samo kljukasti križ Hitlerja in velika nemška zaveznica, temveč tudi Kristusov križ, kajti mi zaščitniki kulture, smo obenem, in na kar smo ponosni, tudi branilci vere. Kdor je proti nam je proti samemu sebi, je proti svetosti življenja, je proti Bogu. Mi Italijani smo ponosni na to kulturno misijo, katero nam je zaupal Duce, in jo bomo znali rešiti. Mi občutimo danes bolj kot nikoli, da se ozemlja ne osvobojujejo z orožjem, ampak ljudstva se osvobodijo in obdržijo z močjo duha. Gorje, če prostoru, kjer je šel meč, ne bi sledili zakoni, pesem in marmor. Gorje, če bi pozabili, da pred našo misijo vojščakov, stoji naša najvažnejša misija, mis.iia ljudi in učiteljev. To je vera Rima, to je vera Duceja v imenu katerega stopamo hrabri in prepričani v zmago — proti naši usodi. * Večkrat je navdušeno odobravanje članic Dopolavora in številnih gledalcev, med katerimi jc bila prav posebno častno zastopana italijanska vojska, prekinilo govornika. Ob koncu pa je navdušeno viharno vzklikanje in dolgotrajno odobravanje sprejelo lepe govornikove misli. Izročitev prapora Vrla godba sardinskih grenadirjev, ki je doslej stala obrnjena proti častni tribuni, se je okrenila proti zbranim telovadkinjam. Pred godbo pa se je postavila živopisana skupina narodnih noš iz Aqui-le v provinci Abruzzi. Lepe narodne noše, vse članice Dopolavora iz Aquile so bile deloma doma iz Aquile, deloma pa iz Scanna in Pettorana. Voditeljica narodnih noš je nosila lep prapor na ko-vinastem drogu. Vendar je bil prapor zavit. S častne tribune so odšli Eksc. Grazioli, generalni tajnik Dopolavora Garatti s spremstvom v areno k narodnim nošam. Tam je voditeljica narodnih noš razvila prapor. Prapor je imel na prvi strani državne barve, na drugi strani pa ljubljanske mestne barve in mestni grb in je nosil napis: »Dopolavoro v Ljubljani«. Postavna zastavonošinja je s prisrčnim nagovorom, v katerem je povedala, da prinaša Dopolavoro iz Aquilc, izročila v dar prapor ljublj. Dopolavoru, ki se ustanavlja. Dopolavoro iz Aquile je smatral za najbolj pravilno, če sprejme ljubljanski Dopolavoro novi prapor, ki naj vodi Dopolavoriste Ljubljanske pokrajine do čim večjih uspehov iz ženskih rok. Zato je pospremila prapor skupina Dopolavoristkinj iz Aquile v narodnih nošah. Narodna noša je nato izročila prapor Eksc. Grazioliju, ki je poljubil zastavo in jo izročil tajniku Osrednjih središč Gattiju, kateri je predal prapor vodji ljubljanskega Dopolavora inšpektorju Liberatiju, ki se je nato postavil s praporom ob slikovite narodne noše. Eksc. Grazioli se je s prisrčnimi besedami zahvalil za prekrasni dar zastopnicam Dopolavora iz Aquile. Z novo zastavo na čelu so nato odkorakali odličniki nazaj na častno tribuno, od koder je tudi zaplapolal novi prapor ljubljanskega Dopolavora. Sledil je živahni športni spored. Živahen nastop Prva športna točka je bila košarka med skupinama iz Pulja in Reke. O rezultatih ne bomo poročali, ker je bila prireditev mišljena v prvi vrsti kot demonstracija italijanske ženske telesne vzgoje. Oddelki, ki so sodelovali, so bili elitni in so imponirali s tehnično dovršenostjo pri vseh panogah in z discipliniranim nastopom Med drugimi smo opazili tudi prvakinje italijanskega športa Apolonio Mario v teku na 100 m in Gustinovo, prvakinjo na 80 m. Dekleta so nastopila v teku na 100 in 200 m ter v štafeti 4X100 m. Očividna je bila prav dobra kondicija pri vseh tekih, v štafeti pa smo videli tehnično dovršene predaje. Nacionalna skupina iz Trsta, ki je državni prvak, je nastopila na bradlji, na gredi in v prostih vajah de-setorice. Na bradlji smo videli dobre sestave, prepletene s skrčkami, raznožkami in prevali. Sestave so bile lepo povezane, izvajane pa z zdravo žensko gracioznostjo. Na srednjevisoki gredi so nastopile z ritmičnimi koraki in poskoki, ravnotežnimi vajami in razovkami. Proste vaje desetorice so izvajale brez glasbe, vendar harmonično in precizno. Pred zaključkom je nastopila velika petkolon-ska skupina atletinj s prostimi vajami. Te vaje so bile mestoma zelo podobne motivom iz ljudskih plesov, bile pa so prepletene tudi z izdatnimi te-lesnovzgojnimi kretnjami in držami. Sistem vaj je sodoben in skrbno izbran za posebnosti ženskega organizma. Vaje je spremljala melodiozna repro-ducirana glasba. Na koncu je bil spet zbor atletinj, ki so prikorakale v areno s prapori na čelu zapele »Giovi-nezzo« in »Himno imperija« in počastile obred snemanja zastave. Viharno odobravanje je nagradilo vse nastopajoče. Eksc. Grazioli je odšel s častne tribune in se posebej zahvalil članicam Dopolavora iz Trsta in pohvalil njihove, v resnici uspele nastope. Do-polavoristinje so sprejele z navdušenim vzklika-njem besede Eksc. Graziolija. Z vzkliki Cesarju in Kralju, Duceju in Oboroženim Silam je bila prireditev zaključena. V ostrem boju za prve točke je Ljubljana premagala Hermes z rezultatom 2:1 Še in še o 7 zakramentu Bog jc začetnik zveze med možem in ženo, ustanovil je to zvezo v slavo in blagor človeštva, predvsem seveda v dobro temeljne celice človeške družbe, družine. Spoznati moraš, da poročenca, ki iiiinatu v očeh volje božje in nje; govih postav, ne moreta živeti v prav} ljubezni in tudi ne izpolniti zahtev te svete zveze. Spoznati moraš in reči prav po pravici: svet je danes zato tako propadel v sodbi o zakonu, ker je pozabil na Boga in božji namen te velike skrivnosti. In ta brezbožna sodba sveta o zakonn je ravno kriva, da se nam spreminjajo domovi, kjer bi moral vladati duh žrtvovanja, ki pojmuje zakon iu njegove težave kot službo božjo, spreminjajo se liani ti domovi v navadne javne hiše, kjer lahko uguiijnjo celo pred oltarjem poročeni in blagoslovljeni zakonci vse vrste hudobije. Hudobije, ki kriče po maščevanju božjem. Ta brezbožna sodba sveta o zakonu je skalila čistost zakonskega življenja, da se ljudje danes že več ne odkrivajo- s spoštovanjem pred materjo ki jih je rodila osem ali deset, temveč sc s porogom in pomilovanjem ozirajo za njo. Ta brezbožna sodba je povzročila, da se bolj iu bolj polašča vsega človeštva pogansko naziranje o roditeljstvu in materinstvu. O, na eni strani to človeštvo iz leta v leto bolj ceni in proslavlja svoje materinske dneve, na drugi strani pa pridiguje evangelij bele kuge, preprečevanje spočetja, kontrolo porodov, razdružitev zakona, prešuštvo. Kako more materinstvo sploh imeti kako čast pri ljudeh, ki zagovarjajo in verujejo v evangelij, ki materinstvu čast jemlje? To je že hinavstvo, ki mu v poganskem svetu ne najdeš primere. Grki in Rimljani niso v svoji umetnosti nikdar upodabljali' mater z otrokom v naročju, niso imeli pravih pojmov o roditeljstvu in družini, današnji svet je hujši kot poganstvo, ta svet pravi, da je krščanski, postavlja spomenike materam z otrokom v ro-kuh, obenem pa se smeje požrtvovalnim porodnicam. Pogonski svet je po herodovsko pobijal nedolžne otročičke iu jih izpostavljal na ceste, današnji svet toliko govori o otrokih, toliko svetuje in priidguje, kak zaklad je otrok, zaklad države in človeštva, obenem pa propagira pogubne nauke proti krščanskim načelom o družini, ki je najboljša garancija in varstvo dece. Poganski svet ni mogel imeti pravih pojmov o usmiljenju do ubožnih družin, o podpori proletnrcem, ker je bil ves v pogansko sebičnost zakopan, šele Kristus je prinesel nauk ljubezni. Toda današnji svet toliko na Kristusa da, prisega na knjigo Kristusove ljubezni, v resnici pa še mezinca ne migne, kadar vidi brezposelnost in uboštvo. O, do mačk in psov ima tn svet največje sočutje za pasji in mačji rojstni dan ima celo čestitke, mačje mijavkanje in pasje cviljenje mu ne dela nobenih težav, jok otro-čička nebogljenca je pa temu svetu zlo in skrajno nervoznost vzbujajoča težava. Zakaj vse to? Svet je na Bogo pozabil, neravno da je pozabil tudi na požrtvovalnost zakonskega življenja, da smatra zakon le kot šotor, kamor sc lahko ljudje skrijejo in po vseh postavah vrše službo, toda ne večnemu Bogu, temveč le maliku spolnega nagona, spolne roz-brzdanosti, telesa in hudiča. tona Ljubljana, 6. okt. Včeraj sta si nogometni moštvi Ljubljane in Jadrana porazdelili prve točke za prvenstvo Ljubljanske pokrajine. V Novem mestu, kjer bi se morala pomeriti Elan in Mars, ni bilo napovedane tekme. Mars ni izpolnil formalnih pogojev za igranje v prvem razredu. In zgolj iz formalnih razlogov je bil start v jesensko prvenstvo okrnjen. Za važno ljubljansko prireditev, ipri kateri sta sodelovala favorita Ljubljana in Ilermes, je vladalo precejšnje zanimanje. Okrog pet sto gledalcev je prišlo na igrišče ob Tyrševi cesti. Navijalci Ljubljane so se vračali zadovoljni, tisti pa, ki so prišli zlasti za to, da bi videli lep nogomet in svetlejšo bodočnost naših moštev, niso mogli biti zadovoljni. Ni onega napredka, 'ki bi obetal Ljubljani solidno igranje nogometa, ki se ne izživlja v nabijanju okrogle žoge, temveč v smotrnih potezah in duhovitih do-mislekih v vseli situacijah. Še vedno pogrešamo pri obeh moštvih inteligentne igre, pri kateri se vrstijo lepe, taktične in točne poteze. Mošti sta nastopili v tehle postavah: Ljubljana: Kriše-Puterle, Lah-Orel, Pilej, Udovič-Smole, Kroupa, Lah S., Pepček in 1'eli-con. v Ilermes: Oblak-Žitnik, Klančnik-Gomoizcl, Sočan D., Sočan B.-Goršič, Razbornik, Aljančič, Eržen in Dežinan. Sodnik: g. čamernik. Potek igre Igro so otvorili z živimi poletnimi naparli. Iniciativa je bila na obeh straneh. Že v peti minuti zadiši po golu v prid Ljubljani. Zrela situacija pa ostane neizrabljena in žoga gre v out. Pepček poskusi še enkrat s prodorom, ki mu uspe, Oblak pa je na mestu in ujame težko žogo. Isto se je zgodilo malo prej Dežmanu, k riše pa odbije žogo v kot, ki ostane neizrabljen. Čuti se premoč Ljubljane, ki ostro napada, vendar preveč netočno. Lepe poteze se razbi-jejo ob nesigurnem podajanju. Igra jjostaja živahna. Oster Pcliconov strel gre v kot, Erženov Nastnjj Dopolavoristkinj na Stadionu. Spredaj Številni prapori Dopolavora i* posameznih krajev in provine. protinapad pa konča s praznim outom. Žogo dobi spet Pepček in jo lepo in previdno servira Sandiju. Sandi potegne, strelja in iznenadi vratarja. Tako pade prvi gol za Ljubljano. Ni bil neubranljiv, Oblaka je najbrže motila močna sončna svetloba. Tribuna o?ivi in odobrava prvi uspeh »meščanov«. Hermes diktira ostro igro. Eržen se trudi, strelja prvič in drugič, Kriše pa skrbno čuva svoja vrata. Obramba Ljubljane ima precej opravka z agilnimi prodori nasprotnika. Koli ostanejo neizrabljeni. Sledi prosti strel proti Ljubljani, katerega Puterle odbije in poda Pe-liconu. Sočanova intervencija ne uspe in Pelicon zabije drugi gol: 2:0 za Ljubljano. Proti koncu polčasa imajo Hermežani več od igre, rezultat pa ostane neizpremenjen. Drugi polčas: v začetku dva nevarna prosta stre.la proti Hermesu. Sandi strelja v zid. Ljubljana prevladuje, koti pa padajo na obeh straneh in ostanejo neizrabljeni. Aljančič dobi leno visoko žogo od halfa, jo dvigne čez branilca in doseže z ostrim strelom 2:1. Živahno odobravanje. Za gol sta kriva Križe in Puterle, odnosno nesporazum meri njima. Hermes pritiska, tempo ne popušča, rezultat pa ostane neizpremenjen do konca. Ljubljana ni podala igre. kakršno smo pričakovali. Pogrešali smo tudi nekaj dobrih moči v postavi. Vratar je bil dober, možje v polju pa so igrali premalo povezano. Tudi Ilermrsov vratar Oblak in branilec Žitnik sta v igri zado-dovoljila. Zdi se ipa, da je napad sam kljub srčnosti in požrtvovalnosti tehnično preveč ne-siguren. Izjava predsednika S.N.Z. Pri prireditvi je imel vaš poročevalec priložnost govoriti s predsednikom Slovenske nogometne zveze g. dr. Jankom Kbstlom, ki se je o tekmi izjavil takole: »Pri Hermežanili moram pohvaliti dobre starte in srčno igro. Škoda pa, da je bila mestoma preostra. Ljubljančani so tehnično močnejši, manjka pa jim potrebna borbenost.« »Ali je res, da je prišlo v odboru S-N.Z. do večjih nesporazumov in da ste podali ostavko?« »To je res. Težko je delati v razmerah, če pridejo klubska vprašanja preveč na površino. Vodstvo SNZ nr sme imeli pred očmi interesov posameznih klubov, pač pa interese celokupnega slovenskega nogometa. Tudi vprašanje sodelovanja novomeškega Elana je predmet spora. Ites je, da niso Elanovci izpolnili vseh formalnosti (verificiranje igrišča in igralcev), toda interesi nogometa so trenutno močnejši od nekaterih formalnosti. Več širokogrudnosti in dobrohotnosti bi bilo treba pri organizaciji letošnjega prvenstva, ki je bil — kakor veste — res težak porod.« »Upamo, da se bodo sporna vprašanja med tednom uredila in rla bomo že prihodnjo nedeljo videli na prvenstvenih tekmah vsa moštva, ki pridejo v poštev.« JADRAN : GRAFIKA 5:2 (2:0) Pred tekmo met) Ljubljano in llermesom je bila prvenstvena tekma med tiskarji in Trnov-čani, katero je Jadran rešil v svoj okorist in si priboril prve točke. Sodil je g. Pušenjak. MLADIKA : MOSTE 4:3 (2:2) To je bil derby drugega razreda, pri katerem sta sodelovala lokalna rivala. Sodil je g. Vrliovnik, ki kljub strogim ukrepom ni mogel preprečiti ostre igre. ki je končala z incidenti, na katere se bomo še uovruili. Dolenjci so zmagali nad Notranjci z 10 točkami: 57 : 47 V soboto in nedeljo je SK Elan organiziral v Novem mestu propagandni lahkoatletski miting, ki je bil v znamenju dvoboja Dolenjcev z Notranjci, tekmovali pa so na njem tudi nekateri drugi atleti iz Ljubljane. Zanimanje za ta miting je bilo veliko. Novomeščani so skušali /. dobrim obiskom podpreti svoje v borbi. Vreme za tekmovanje je bilo obakrat idealno. Elan pa, ki mu moramo za letošnje delovanje dati vse priznanje, je tudi tokrat poskrbel za dobro organizacijo. Za Dolenjce in Notranjce je lahko nastopalo v konkurenci poljubno število atletov, točke pa sta v vsaki disciplini prinašala obojim le [>o dva najboljša. Točkovali so od 4 navzdol. Prvi dan so bile tole discipline: Met krogle: 1. Malic (D) 12.09 m, 2. Cuček (D) 12.07 m, 3. Švigelj (N) 11.99 m, 4. Braniselj (N) 10.68 m. Točke: D 7, N 3. Tros-kok: 1. Braniselj (N) 11.88 m, 2. Sbil (D) 11.87 m, 3. Drenik (N) 11.59 m, 4. Osterc (D) 11.26 m. Točke: I) 4. N 6. Met diska: 1. Lužnik (P) 35.73 m, 2. Malič (D) 34.22 m, 3. Gunde (D) 33.34 m. 4. Braniselj (N) 32.95 m, 5. Drenik (N) 31.32. Točke: D 7, N 3. Tek na 400 m: Mravlje (N) 56.0, 2. Cerne (D) 57.2, 3. Vilar (N) 57.4, 4. Naglič (D) 60.9. Točko: N 6, D 4. S temi disciplinami je bil program prvega dneva končan. Dolenjci so po prvem dnevu vodili z 22 točkami proti 18. Spored drugega dne je bil obširnejši, tekmovalo je tudi mnogo več atletov. Miting se je začel s tekom na 100 m: 1. šušteršič (N) 11.3, 2. Mravlje (N) 11.8, 3. Hočevar (D) 12.1, 4. Marin-ček (D). Točke: N 7, D 3. Na 100 m sta tekla še Zupančič (II.) 11.8 in Jager (II.) 12.1. Skok v višino: 1. Lužnik (P) 165 cm, 2. Malič (D) 160 cm, 3. Cuček Ž. (D) 160 cm, 4. Oma-hen (P) 160 cm, 5. Cuček S. (D) 160 cm, 6. Braniselj (N) 160 cm. Točke: D 7, N 3. Skok v daljavo: 1. Bačnik (P) 628 cm, 2. Župančič (11.) 615 cm, 3. Marinček (D) 605 cm, 4. Sušteršič (N) 600 cm, 5. Jager (II.) 596 cm, 6. Malič (D) 591 cm, 7. Braniselj (N) 591 cm. Točke: D 6, N 4. Tek na 1500 m: Povše (D) 4:29.2, 2. Mravlje (N) 5:07.6, 3. Vovk (D) 5:08.9, 4. Vilar (N) 5:10.5. Točke I) 6, N 4. Štafeta 4x153 m: 1. Notranjska 1:54.0, 2. Dolenjska 1:55.6 Točke N 8. D 6. Vsak tekač je tekel v štafeti en krog. ki meri 153 m. Končno stanje točk je: Dolenjska 57, Notranjska 47. Dolenjci so si priborili plaketo, ki je bila za zmagovalca v dvoboju določena. 200 izvodov najlepše slovenske lovske povesti Janeza Jnlenn *Trop brez zvoncev je bilo tiskanih na antičnem papirju in v platno vezanih. Te knjiqe so po 20 lir. Dobite jih pri upravi »Slovenčeve knjižnice'. Kopitarjeva fi, Ljubljana. Pohitite z nakupom te knjige, dokler je je še kaj! KOVALA Koledar Torek, 7. oktobra: Kraljica rožnega venca; Marko, papež. Sreda, S. oktobra: Brigita Švedska, vdova in ustanoviteljica reda; Starček Simeon. Novi grobovi ■f- Dipl. gozdarski inženir Štefan Sušeč, upravitelj državn. gozdarstva in okrajni gozdni referent v Bijelini je kot žrtev svojega poklica v vestnem izvrševanju svoje službe umrl v 32. letu svoje starosti. .Slovesen pogreb je bil 25. septembra t. I. v Bijelini. Rajni inženir Sušeč je bil edini sin finančnega nadsvetnika g. dr. Sušca, uglednega pisatelja slovenskih fi-nnnčnopravnih strokovnih knjig. Kot mlad gozdarski inženir je služil na Bledu 111 v Bohinjski Bistrici, nnkar je leta l«)"58 bil imenovan /a referenta v Biliaču. Po letošnjem prevratu na Hrvatskem ga je hrvatska vlada imenovala za upravitelja gozdarske uprave in upravno-go-zoarskega referenta v Bijelini, kjer ga je zdaj doletela smrt. Naj počiva v miru! Njegovemu očetu, ki mu je prejšnja svetovna vojna vzela hčerko, sedanja pa edinega sina, ob tej hudi izgubi izrekamo svoje globoko sožalje! + Marira Mestnik. Iz Stične: V ponedeljek, dne 20. septembra smo pokopali na tukajšnjem pokopališču daleč naokrog spoštovano gdč. Marico Mestni kovo, sestro stiškega župana. Pokojnica je bila dolgo vrsto let uradnica v svečami »Pax< v Ljubljani, kjer je kot izredno zvesta in dobra moč uživala vse zaupanje delodajalcev. Zadnja leta je bila bolehna in je živela pri svoji sestri gdč. Francki v Stični. V soboto 27. septembra je izdihnila, zadeta od srčne kapi. Kako priljubljena je bila v Stični in pri svojih znancih v Ljubljani, je najlepše pokazal njpn pogreb. Udeležilo se ga je res lepo število ljudi, med njimi jo je spremilo več duhovnikov s stiškim g. opatom na čelu. Naj sveti blagi krščanski duši večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje! -f Josipina Zipkin. V Gornjem gradu je umrla t. okt. zjutraj ob 4 gospa Josipina Zipkin. Pokopali so jo v petek, 3. okt. popoldne ob 2. Pokojna gospa je bila velika dobrotnira revežev in otrok v Gornjem gradu, kjer je bivala zadnja leta. Velik del življenja je preživela v Carigradu, kjer je bila poročena z armenskim trgovcem preprog. Slovenci, ki so prišli v Carigrad so bili vedno njeni gostje. Tako si je pridobila velik krog znancev v Carigradu, v Belgradu, pa tudi v Ljubljani. Znala je armensko, turško, francosko in angleško in bila žena širokega obzorja. Prepotovala je ne samo Evropo temveč tudi Azijo, saj je bila večkrat v Perziji, dalje v Kairu in Angliji. Dobri Bog ji bodi plačnik, njeno truplo pa počiva v domači grudi. -f- Alojzij Kos, jxisestnik v Rožni dolini na Viču. je odšel v večnost ter bodo njegovo truplo pokopali v sredo 8. t. m. ob > popoldne. Po^i-eb bo iz hiše žalosti v Rožni dolini Vl-6 na /apno pokopališče v Viču. Naj počiva v Bogu. Žalujočim svojcem izrekamo svoje sožalje. * — Tečaji italijanščine, nemščine in drugih jezikov — dnevni in večerni. Oddelki: začetni, nadaljevalni, višji nadaljevalni in konverzacijski tečaji. — Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Posebni tečaji za strojepisje, stenografijo, knjigovodstvo itd. Cenik za zelenjavo in sadje št. 3 veljaven od 8. oktobra 194t-XIX. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941-X1X naslednje cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drolino za spodaj navedene pioizvode. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo, za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu odnosno pri trgovcih. Iz tega sledi, da .ie pac mogoče prodajati nižje, nikakor pa ne višje kakor po odrejeni ceni. Prve cene so za blago na debelo, druge za blago na drobno: česen 0 lir kg, 7 lir kg; korenje 2.40, 3; Zelena 1.90, 2 50; čebula 1.80, 2.20; glav-nata solata 1. vrste 3.30, 3.80; Solata II. vrste 1.90, 2.40; Špinača 2.70, 3.20; paprika zelena 2.65, 3.25; paradižniki 1.60, 2; lige 3, 3.80; Jabolka 1. vrste 3.30, 3 90: jabolka II. vrste 2.80, 3.40; hruške 1. vrste 3.70. 4.40; hruške II vrste 3.30, 3.70; Češplje I. vrste 3.40, 4.15; breskve 1. vrste 3.70, 4.85; grozdje 4.05, 6.50; limone nad 150 g za komad 0.45, 0.50; limone pod 150 g za komad 0.40, 0.45; krompir domač pri kmetu 0.90, 1.20 lir kg. Opombe: 1. Jabolka I vrste so: parmene, re-netke, moščanjčki, rhampagne. Grafensteiner, De-liziose, Morgenduft, Jonatan, VVagner, Star, Imperator, Abbondanza, Sergente, Annurche. Hruške I. vrste so: William, Passagrassan«, Kaiser, Esperen. Bergamotte, Spadone, Sommer Citronen, Butirre, Ardepont, Decan, Duchessa, Abate. Breskve I. vrste so: rumene in Coche. Češplje I. vrste so zdrave, očiščene, napete, trgovsko zrele in izbrane. 2. Pri oz.načbi cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga, vrste in enotne cene ter morajo tudi kupci zahtevati tak račun. 3. Ta cenik mora biti izvešen v proda,jalnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja — izvzemši domači krompir — le za uvoženo blago. Pred današnjo premiero Leskovčeve drame »Dva bregova« Danes — v torek — bo premiera prve slovenske drame v tej sezoni, namreč na novo režirane in zasedene najboljše drame prerano umrlega dramatika Aniona Leskovca 1. 1930, *l)va bregova*. Tako se bo torej gledališče na ta način spomnilo desetletnice smrti lega izrazitega dramatika, enega najboljših v času ekspresionizma in simbolizma. Kajli vsaka njegova tragedija ali drama ima poleg svojega naturalističnega videza tudi velik notranji smisel. pravo duhovno dramatsko gledanje, ki sega v velike dimenzije preko zunanjega okvira. Tako tudi la drama »Dveh bregov«, med katerima da ni mostov po filozofiji berača Ma-cafurja. tega nekronanega kralja in predstavnika proletarskeca sveta. Prehod iz enega sveta v drug svcl, med gospodo, je zvezan s tragedijo, s smrtjo, kaknr se je zgodilo Roni, njegovi hčeri. Toda prehod se je vendarle posrečil Krištofu. Kakor koli: l.eskover. je nnknzal s lo dramo, da je bil velik in globok dramalski ta- lent, ki je v času ekspresionističnih vizij znal tako umski problem zaviti v naturalistični videz ter naturuo dramo razvezati v svelu idej. Tako je poslal dramalski predstavnik svojega časa ter je samo škoda, da se ni mogel popolnoma uveljavili. Letošnja zasedba v gledališču ie naslednja: Zupan — Skrbinšek, Krištof — Gregorin, Ma-cafur — Cesar, Flore — Sever, Križeinsvel — Peček, Razpotnik — Plut, Arčon — Preselnik, Kit — Potokar, Policaj — Košič, Rona — Se-verjeva. Komposarica — Nnblocka, Soba — Rakarjeva. Muha — Gabrijelčičeva. Poleg teh nastopijo še Gale. Raztresen, Tiran, Brezigar, Vertin in Orel. Itežira prof. O. Šesl. Obiskovalcem velesejma! V trafiki v Velesejmski restavraciji (prej Dolničar) lahko dobite in naročite knjige »Slovenčeve knjižnice«, kakor tudi lahko dobite vse druge naše časopise: »Slovenec«, »Slovenski dom« in »Domoljub«. ŠIVALNI STROJI IGN.VOK LJUBLJANA.TAVČAR J EVA 7 -V • ..... Ljubljana 1 V srednji stolni kongregaciji Kraljice angelov začnemo z rednimi sestanki v sredo 8. oktobra. Dopoldanska skupina ima sestanek ob 8. uri zjutraj, popoldanska ob 6. popoldne v dvorani šlo olepšali s tem, da smo obogatili njeno opremo. Dobili smo tri nove zastave. Eno je oskrbela vas Krvavec, drugo je poklonila neka zasebnica iz Pod-lešč, tretjo — zastavo farnega patrona — je daroval pa spodnji konec duhovnije. Sedaj zbiramo za stranski oltar sv. Jožefa. Stranski oltar, ki že stoji, je prosil in kar klical, naj mu jx>slavimo tovariša. V kratkem se bo ta vrzel izpolnila in prikupnost naše cerkve se bo močno dvignila. Stanovska romanja k obršljanski Materi božji pri Komnu. V septembru smo imeli tri stanovska romanja k obršljanski Materi božji. Prvi so prišli možje in fantje v noči od sobote na nedeljo po prazniku imena Marijinega. Prišli so v tako lepem številu, da je bilo res veselje. Pobožnost se je začela z govorom g. žup. upr. A. Zaletela iz Vojščice. ki je lepo razmišljal o najboljšem Prijatelju. ki zasluži vse zaupanje in ljubezen vseh mož in fantov. Po čudovitem sv. rožnem vencu je sledil drugi govornik, e. Mirko Humar, kaplan komenski. Govoril je prav učinkovito o srečanjih Gospodovih z možmi in fanti. O polnoči so zabu-čale orgle in začela se je slovesna sv. maša, pri kateri so peli pridni velikodoljski pevci, katerim so se pridružili številni drugi, zlasti organisti. Za slovo je toplo spregovoril še g. dekan Kos o povišanju sv. Križa, ki naj bo tudi naše upanje. Oh eni popolnoči je bilo romanje zaključeno in so se fantje in možje vrnili na svoje domove veseli, da so preživeli noč v zbranem niiru prijaznega svetišča, ki s senro svojih kostanjev in akacij nudi svojim romarjem blagodejen odpočitek na trnjevi poti v večno domovino. Naslednje dni so sledila romanja deklet in otrok. Dekleta so se zbrala že ob šestih. Govoril jim je lepo kakor pač on zna g. župnik I. Delpin iz Pliskovice. Otrokom, ki so s svojimi dušnimi pastirji prispeli takoj po osmi uri. je govoril g. Efrem Mozetič iz Temnice. Otroci so tako zvesto poslušali, da se je res izkazal kot dober govornik za otroke. Dne 11. oktobra bo romanje za žene. Kakor so se obnesla prva tri romanja, se bo gotovo tudi to zadnje in bo zoriet podan dokaz, da so stanovska romanja nekaj lepega in priporočljivega. Iz Hrvatske Maksimirane cene vsem živilskim potrebščinam. Ministrstvo za obrt, veleobrt in trgovino je maksimiralo cene vsem življenjskim potrebščinam. Vsako prekoračenje teh cen je najstrožje kaznivo. Ustanavljanje ljudskih kuhinj v Zagrebu. Zagrebška mestna občina misli v najkrajšem času odpreti več ljudskih kuheuj za siromašnej-še delavske in uradniške sloje. Izjava finskega poslanika za hrvatsko državno področje. Potem ko je novoimenovani finski fioslanik izročil poverilne listine svoje vlade poglavniku, je dal hrvatskim časnikarjem tudi izjavo, v kateri med drugim poudarja, da ima neodvisna država Hrvatska najboljše možnosti za lep razvoj in razmah. Predsednik in člani državne komisije za proučevanje postanka premoženja bivših ministrov, senatorjev in državnih podtajnikov. Pravosodni minister dr Puk je imenoval predsednika in člane državne komisije, ki bo ugotavljala in proučevala, kako so prišli do svojega sedanjega premoženja razni bivši ministri, senatorji in državni porltajniki. Za predsednika je imenovan Marijan Torič, svetnik stola sed-morice, kot člana pa Josip Brkič in Josip Vj-tlali, prav tako svetnika stola sedmorice v Zagrebu. Povišane cene holelskim sobam v Zagrebu. Zagrebški župan je izdal odredbo, s katero je zvišal cene vsem hotelskim sobani za 20%. Povišanje cen sobam je v zvezi s povišanimi plačami hotelskemu osebju. Sv. Ilieronim, hrvatski državni šolski praznik. Po vseh hrvatskih ljudskih in srednjih šolah so letos prvič praznovali novi državni hrvatski praznik sv. Hieronima. V Zagrebu se je mudil prejšnji teden znani nemški učenjak prof dr. Fritz llofmann. Zdravstvena služba na Hrvatskem. Vprašanje bolnišnic je pereče tudi na Hrvatskem. Zato je ministrstvo za narodno zdravstvo preskrbelo ■potrebne kredite za zidanje dveh novih bolnišnic in šestih novih bolniških paviljonov pri že obstoječih bolnišnicah. Ministrstvo stoji na stališču, da je treba graditi velike bolnišnice, po manjših krajih bodo pa izjemoma samo še bolnišnice z manj kot 200 jiosleljami. Za prevoz bolnikov v bolnišnice bo ministrstvo preskrbelo potrebna vozila. Hrvatski grafiki za bosanske begunce. Za bosanske begunce so hrvatski grafičarji nabrali med seboj 40.000 kun. Lektorat nemške akademije v Dubrovniku. V Dubrovniku je začel zopet delovati lektorat nemške akademije. 12 Mišek in Netopir »Naš mladi prijatelj trdi ,da je videl tolovaja na mojem posestvu!« je pozdravil gosjiod Lisjak svoje znance. Tako je to povedal, kakor da pripoveduje neumno šalo, »Ne bi bilo napačno, ako bi se prepričali, ali je res, kar trdi Mišek,« je nasvetoval stric Jurček. »Sicer p« je jahal Mišek za sledjo. Ni se mogel zmotiti,« se ie opravičeval stric Mišek se je ustavil pred senikom. »Tu notri je izginil tolovaji« je pokazal na priprta vrata, »Nemogoče! je vzkliknil gospodar »Toda po-glejmol Mogoče, da najde naš novi detektiv vendar le kakšno sled za tolovajem,« se je muzal gospod Lisiak. »Sled! Sled ie tu!« je pokazal Mišek na kup sena. »Pa še več kot to. Tu je vrečica z denarjem, ako se ne motim. Tista, ki jo je ropar vzel inženirju. Tolovaju se je moralo zelo muditi, da je kar tako na lepem izgubil zakladi« se ie smejal Mišek, Gospod Lisjak se je sklonil in pobral vrečico. Hinavski nasmeh mu je šinil čez obraz, ko je podal vrečico presenečemu inženirju. »Veseli me, da Vam morem vrniti vsaj majhen del tega kar ste izgubili!« »Kako sem veseli* je cepetal inženir. »Nisem se nadejal, da bom še kdaj dobil nazaj denar, ki mi ga je odnesel ropar,« »Ko bi ne bilo našega malega prijatelja, bi denarja nikoli ne dobili nazaj, dragi gospod inže-mir,< je besedičil gospod Lisjak. »Jezen sem! Strašno jezenl sc je zaganjal Mišek. »Že sem mislil, da sem na.šel ni«»dnvr» ukrivn-Vjče ...« Prva partija 7 VL Slednjič prihaja iz upravnega poslopja peščica ljudi. Tale mali, rdefii gospod z belo bradico, ki gre spredaj, je sam ravnatelj, ki mu pravijo ,stari'. Nosi svetal klobuk po strani, obraz mu je umazan od premoga, ker se še ni utegnil umiti, ko je prišel iz jame. Tisti drugi, tudi umazan mož v rudarski obleki, je gospod vodja; in za njim se opoteka gospod Hansen; na sebi ima usnjat suknjič in na glavi usnjato čepico, do polovice čela je do krvi odrgnjen in okrog nosa ima črne lise, kakor dečki, ki hodijo po vasi kot trije kralji. Samo oči mu žare. Potem je še gospod z naočniki, tudi precej umazan, najbrž je iz revirnega urada, in pa neki črn paznik, ki si z umazanim robcem briše čelo. Imenitna družba, le kar je res! Če bi se takole pojavili na trgu, bi ljudje mislili, da rojijo dimnikarji. Samo da je to tukaj drugače, nekako slavnostno ali kako bi se to že reklo. Glasna množica pri plotu utihne in izteza vratove; in vrata zavoda se odpirajo na stežaj. Množica pri vhodu se je hipoma razrečila. Ti, ki zdaj vstopajo na dvorišče, so samo možje iz .Kristine'. Drugi se gnetejo pri vhodu, nategujejo vratove in se postavljajo na prste. Stanko koraka na dvorišče, resno in ponosno. Da, jaz spadam sem. Tudi jaz sem eden izmed tistih iz ,Kristine'. Tam jih je okoli petdeset ali šestdeset, in še prihajajo rudarji iz vasi na kolesih. Stanko stoji v prvi vrsti in išče z očmi Hansena. Tamle sedi na kupu pragov in si z rokami briše obraz, le da si s tem še bolj razmazuje po obrazu črni prah in kri, ki mu teče z odrtih členov, da je groza pogledati. Stanka je sram, ker ne more videti krvi, čuti, da bo omedlel, in bo sramota. Toda zdaj se je postavil tisti hradati stari gospod pred rudarja in snel zlate naočnike. »Srečno!« je rekel, se kratkovidno ozrl naokrog in začel marljivo čistiti naočnike. »Srečno!« je završalo tu in tam v črnem bataljonu. »Rudarji, zgodila se nam je resna nesreča,« je začel neodločno stari gospod. »Nastala... nastala je detonacija pri delanju prehoda med rovom številka tri in šestdeset in rovom številka osemnajst. Zal je ta detonacija... zahtevala nekoliko žrtev. Kopač Brzobohaty František... zasut in zelo hudo ranjen. Bleha ,lan... ranjen precej resno. Kalman Rudolf, vozač, lahko ranjen. Troje ljudi nam je žal še tam ostalo. To so... to so Madr Josef, revirni paznik, Ramas .lan, jamski tesar, in nakladač Kulda... Kulda...« »Anton,< je dodal nekdo. »Kulda Anton, in oče sedmero otrok. Na srečo... na srečo se zdi, da so še živi, vsaj nekdo izmed njih. Bilo je slišati, kako so dajali znamenja . .. Fantje, ne moremo jih tam pustiti.« »Seveda ne,« se je oglasil nekdo v črnem plašču. Stari gospod se je brž ozrl v tisto smer in si nataknil naočnike. »Prav. Torej glejte, ljudje,« je nadaljeval nekako laže. »Novi predušni rov se odceplja skoraj v pravem kotu od osemnajstice in gre približno sedemdeset metrov v smeri proti hodniku številka 63. Na tej strani smo morali delanje hodnika ustaviti, ker... ker so se nam pri tej dolžini dvigali spodnji tramovi. Skratka — utegnila hj nastati še večja detonacija, in bila bi nova nesreča. Zato smo začeli od nasprotne strani iz rova številka 63. S te strani je prekopano I že približno dva in trideset metrov, in treba je bilo kopati naprej... Tam je tore j danes delala v drugem posadu Madrova partija. Prekopati je bilo treba le še tri ali štiri metre celine, da bi se spojila oha pročelja... In v tem krajšem hodniku je ravno nastala detonacija.« »Saj ni bilo treba kopati tam tistega rova,« je bleknil nekdo izmed rudarjev. »Saj je tisti premog itak eamo kamenje in hribina.« Stari gospod je užaljen zardel. »Kaj? Da ni bilo treba?« je razdraženo za jecljal. »Kdo je to rekel? Pojdite sem, če to tako razumete!« »Vsi so to rekli,« je vztrajal glas. »Pravili so temu mrtva jama,« »Tiho bodi! so zakričali drugi. Stari gospod se je malo pomiril. »Prijatelj, to je bil vetrilni rov, narejen v interesu vaše varnosti, s popolno detonacijsko opremo. Nam se ne more nič očitati, mladeniči, to je bila višja sila; sicer pa bo to revirni urad preiskal ... Torej v tem krajšem rovu se nam je podsulo v dolžini kakih petnajstih metrov, in Madrova partija je ostala /.a tem zasipom. Razume se, da se je takoj pričelo z odstranjevanjem zasipa... Tam dela reševalno moštvo z revirnim inženirjem, toda . ..« Stari gospod je umolknil, snel naočnike in jih zavel vneto čistiti. »Če se le zganejo, se jim ml zgoraj usiplje novo kamenje. Ves strop je tam razrušen. S te strani ne pridemo tako hitro do teh treh,« je godrnjal v belo brado. »Peklensko delo! »Torej kaj bo?« je rekel glas iz črnega plašča. iTakoj,« je dejal stari gospod in si nataknil naočnike. »Potem je tain še drug. daljši rov iz osemnajstice, kjer se je kopanje ustavilo. Tega je detonacija tudi zmečkala, ves opaž v njem je prelomilo kakor vžigalice, ampak še se da tam prelesti vse do konca. Inženir Hansen je bil tam in... je jasno slišal, kako dajejo tisti trije znamenja. Trkajo na steno Od tam do njih ne more hiti več ko tri do štiri metre, ampak to se mora naravnost prevrtati...« Stari gospod si je iznova snel naočnike. »Tod hi bilo morda mogočo dobiti te tri ven. Samo mi tja no moremo... in ne smemo nikogar poslati. Vsi stropniki so na dvoje... zgornje plasti so razmajane, in če bi še tramovje nekoliko odnehalo... Gospod inženir Hansen meni, da bi to vendarle mogli poskusiti; moja dolžnost je vsakega pred tem svariti, ampak.. . če bi se kdo prostovoljno javil, potem... bi si jaz vzel to na 6vojo vest. Ali ste me razumeli?« »Smo,« je mrmralo nekoliko glasov. »Torej premislite,« je dejal stari gospod in st nataknil naočnike. »Ampak naj se mi ne javi nihče... kdor ima doma ženo ln otroke, kajne? Tu vam pustim paznika Vojto, lahko se še pogovorite z njim. Prva partija, ki jo povede inženir Hansen. bi se odpeljala takoj; dali smo pripraviti orodje... Fantje, vem. da boste sami pazili ...« Stari gospod si je gin jeno naravnal naočnike. »Torej srečno, .Kristinci'1« »Srečno!' je zagrmelo okoli. In stari gospod, hipoma nekako razburjen, hiti nazaj v pisarno. Tako, zdaj so gospodje odšli, samo inženir Hansen sedi na hlodih, kadi in mežika v tla. In sajasti paznik vleče notes iz žepa in išče svinčnik. »Torej, Vojta, zdaj nam povejte še enkrat, ampak po naše.« »Torej, fantje,« je reke! paznik, kdo se javlja prostovoljno? Posad tri ure. Podpisati boste morali reverz. da greste prostovoljno V tistem rovu je peklensko grdo, to vam pravim. Nad človekom visi, sapra ...« »Ti pojdeš tja?« »Ne, jaz imam doma paglavce. Pet jih je.« »Saj si tam že bil!« »Seveda sem bil. Ampak vdrugič bi tja ne šel, prijatelj.« »Trikratno plačo na uro. Pa še zlato, uro povrh. ti lakomnož. Torej hitro, fantje! Kdo hoče iti tja z inženirjem Hansenom?« LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16. in 19. uri. ob nedeljah in praznikih pa ob 10.30, 15.. 17. in 19. uri Velika dirka Senzacijonalne konjske dirke . . . Zadnja filmska romanca slavnega Adolf Menjoua. - Adolf Menjou, Roger IJaniel, Dolores Costelo in dr. KINO (J N ' O N T E L. 2 2.21 Na trapezih cirkusa in na arenah velikih gledališč in varietejev se odigrava zanimiva in globoka ljubezenska zgodba Smel se bajazzo Fosco Glachetti — Lanra Solari KINO nt A 1' • U A r t. L. 22-iJ Naročnikom »Slovenčeve knjižnice«! Če kdo želi imeti knjige »Slovenčeve knjižnice« v platno vezane, mu to lahko oskrbimo za doplačilo 6 lir za vsako knjigo. »Siovenčeva knjižnica«, Kopitarjeva 6, Ljubljana PjpiPS Lampade elettriche di tu tli i tipi e per qualsiasi applicazione. prodotiO nei gran diosi stabilimenti di Alpignano (Torino), dotati di macchinario modernissimo e di laboratori sperimentali perfetti. RichiMtan h slini all.i t PHILIPS H.A.I. UIMNO . VIA S. MARTINO. 20 ' Vsakovrstne električne Samice, za različna uporabe, proizvod znanih, velikih tvornic v Alpignano (Torino), opremljenih z najmodernejšimi stroji in z dovršenimi eksperimentalnimi laboratoriji. Zahtevajte mik prt r PHiurs s.a.i. MILANO - I/IA S UAKT110. 20 m* Maliogjasi V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L 1.—, Bri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. lavek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu. g Kmilmp |' Več koles dobro ohranjenih, dam-sklh ln moških, takoj kupi trgovina »Ogled«, Mestni trg št. 3. Razno pohištvo stalno kupuje trgovina »Ogled«, Mestni trg št. 3. Kupujem odpadke krojaške ln šiviljske, volnene in bombažne - po dnevni ceni. — Hrenova ulica št. 8. k Kupujem vse vrste eunj, šiviljske, krojaške odrezke, vreče po najvišjih cenah. Alojz (irebene, VoSnJakova ulica tt 4. telefon 14-26. j SIliŽfoB B Dobe: Starejšo postrežnico snažno, sprejmem takoj čez dan. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11759. b Dekle pridno in pošteno, ki zna kuhati in opravljati dru ga hišna dela, dobi službo. Naslov v upravi Slovenca pod št. 11763. b Voz - zapravljivček ma.lo rabljen, osi na olje, ugodno proda Alojzij Pavlič, sedlar, delavnica, Novo mesto, Kandljska 7. Pisalni in računski stroj precizen, najnovejše moderne konstrukcije, takoj prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod St 11489. 1 Jabolka prodaja Fran Pogačnik, Dunajska cesta 33, telefon 23-24. 1 Spalnico Iz trdega lesa, z vložki in žimnatimi madraci ter otomano, dobro ohranjena in čisto, ugodno naprodaj. Ogled od 14 do 1 Malič, .Tavornlkova (bivša Ruska) cesta 13, pritličje, desno. š Pohištvo dobro ohranjeno, madra-ce in drugo, prodani. — Čopova 10, Kovačič. š Damsko kolo dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni odd. »Slov.« pod »Dobre gume« štev. 11760. Pasestva Dve stavbni parceli naprodaj ob Celovški cesti. Poizve se: Podutiška cesta 45. p i -r b m 2 951 Časa dl Ortopedia .,Ra.l" — di G. C a Via S. Marta, 25 - MIL Ortopedična tvrdka „RaI" r r a n o ANO — Telofono 84.345 senza operazione ERNIA Nuovo olluralore tpecinle Conti-ene in modo meraviglioso qualsiasi forma di EJINIA. anehe volumiuosa. riducendola ed immobillzzandola in breve tempo L'ortopedico autorizzato a norma di leeee riceve a' — Albergo Tre Corone — Albergo Didic — Albergo Leone — Albergo Reale — Albereo Posta - Piazza KILA brez operacije Gorizia Idria Postumia Fiume Trieste Nov specialen pas ki čudovito dobro zadržuje vsakršno obliko KILE, tudi zelo veliko, jo v kratkem f*asu zmanjša ter imobilizira Ortoped z zakonskim dovoljenjem, spre-iema v; — Giovedl 9 Ottobre — Venerdi 10 Ottobre — Sahato 11 Ottobre — Domenica e Lunedi 12 e 13 Ottobre Oberden — Martedi e Mercoledi 14 e 15 Ottobre Fiiatelija Modrijan, Ljubljana, Miklošičeva 34, j razstavlja na velesejmu svoje albume albume »Jol«. ln vložne Prevzame v komis. prodajo znamke ' ljubljanskih izdaj, serije j raznih držav ln komplet- • ne zbirke. r > VODNE TURBINE VENECPANKE, KROŽNE ŽAGE. MLINI. TRANSMISI3E, ITD. tirnim PODJETJE ENG. BORŠTNIK L3U&L3ANA-ŠSŠKA, SV. JIRNE3 A18. TEL. 45-60 NA VELESEJMU PAVILJON H Kupnftc pri naših faserentfh a mu Konzul nezavisne države Hrvatske B h v LJubljani poziva vse hrvatske državljane, ki stalno bivajo v Ljub-■ Ijani, da se radi očevidnosti osebno javijo na konzulatu, Prešerno-■ va ulica 54/1. od 16. — do 18. ure popoldne v sledečem redu: Z začetno črko priimka A. do vključno E. v torek 7. oktobra F — / v sredo 8. oktobra K — M v četrtek 9. oktobra ]\f — S v petek 10. oktobra Š — ž v ponedeljek 13. oktobra Hrvatski državljani ki so stalno nastanjeni v Ljubljanski pokraiini, pa ne morejo osebno priti na konzulat, morajo pismeno najkasneje do 15. t. m. dostaviti sledeče podatke: Priimek in ime ime očeta ter rodbinsko ime in ime matere, poklic, pristojnost, narodnost in rasno pripadnost, vera, s kom poročen(a). Tu navesti ime in priimek moža, odnosno ime in rodbinsko ime žene, njeno narodnost, raso in vero ter dan in kraj rojstva. Nadalje mora izjaviti od k la| in zakaj stalno biva v Ljub. pokrajini, kdaj je bil zadnjikrat na Hrvaškem in katere jezike govori. Tem podatkom je treba dodati čisto kratek življenjepis. Konzul Dr. Iva 'ič 1. r. __—s..___»^uuuuCtifcMuaOP1 41 Dolarske hijene Oba zmoti nekdo, ki hitrih korakov teče njima nasproti. Prodajalec časopisov hiti s prvimi jutranjiki na najbližji kolodvor. »Trenutek, prosim,« maha Palmer. ».Prosim, gospod!« Prodajalec odpira svojo torbo. »Izvolite jutranjo izdajo, pravkar je izšla.« Stric Paddy že razgrinja časopis in se zasmeje! »Imate prav, saj voham. Pa tudi barvo še pušča!« Palmer stisne prodajalcu cel dolar v roko. Ko ga ta začuden gleda in ne ve, kaj bi storil, ga Palmer dregne v rebra. »Glejte, da vam ne uide vaš kolodvor!« Palmer prime zopet strica za roko. Ko jo mahata naprej, vpraša: »No, stric, ali je kaj novega v časopisu? Ali poroča že kaj o poroki?« Oba se smejeta. Stric Paddy obrne stran časopisa in Palmerju obstane pogled na krepkem naslovu. Smeh na njegovem licu zamre. ;loboko vdihne in se strese. Še nikdar v živ-jenju se ni tako nenadoma, tako brez najmanjšega prehoda streznil v trenutku. V časopisu bere: »Zaporno povelje za Francka Palmerja izdano! Povelje je bilo sporočeno ladji .Vinetiji' brezžično. Brezžično poročilo o aretaciji Francka Palmerja na ladji. Dvojnik Jonnesa Grilla ua zaslišanju ni hotel ničesar izpovedati.« »Tukaj v New-Yorku bo že postal bolj zgovoren. ta mladi mož!« se zanicijivo zasmeje stric Faddy fi Palmer komaj pokima. Govoriti v tem težkem trenutku ne more. Ko pride domov, kljub zaužiti pijači še časa dolgo leži buden v postelji. XVII. poglavje. Razkrinkan. Ellen Counter je^ bila že od nekdaj samostojno in pogumno dekle. Sama je ostala brez staršev in brez sorodnikov. Nikogar ni bilo, ki bi skrbel zanjo. Zanesti se je morala sama nase in se skušala s svojo močjo pretolči skozi življenje. To za ljubko dekle v Nc\vyorku ni vedno lahko. Kljub temu pa Blen ni nikdar izgubila poguma. Vztrajno je šla po pošteni in začrtani si poti ter se ni menila, kaj se godi okrog nje. Njene samozavesti niso mogli streti neprijetni dogodki v njeni okolici. Tudi ji niso mogii vzeti vere, da v življenju, pa naj bo še tako težko, vedno zmaga dobrota in poštenje. Od tedaj, ko je Ellen Counter prvič obračunala z Griliom, in mu povedala bridko resnico v obraz, se je v njenem življenju marsikaj izpre-menilo. Prav la sprememba jo silno moti. Pa si ne more pomagati. Ze od prve minuto je čutila, da ji bo življenje v Grillovi bližini postalo usodno. Prav zato je tudi hotela odkloniti mesto osebne tajnice. Toda razum je zmagal nad srcem: tako lepe priložnosti, dobiti lepšo plačo in bolj odgovoren posel, ni najti vsak dan! In od tedaj, ko je skrb za boljše življenje uernala opomine sira in sluteni, od tedaj je nastopila v življenju Ellen Counter čudna zmedenost. V prvih dneh se je Ellen upirala z vso silo in vsem pogumom čustvom, ki so jo hotela prevzeti. Toda sedaj, ko je že minilo štirinajst dni, mora priznati, da je vzljubila^ .lonnesa Grilla r vsem srcem. Naj stori kar hoče, zastonj se bori proti temu. Stokrat si je izmišljala razne izeovo- re, ker je slutila, kaj ji grozi. Toda kaj odločnega ni mogla storiti. Že večkrat je sama sebi prigovarjala: pojdi stran, odpovej službo, saj boš kmalu lahko našla drugo! Kakor hitro boš šla iz njegove bližine, bodo minule tudi vse te težave. Že večkrat se je odločila, da bo tako storila in Grillu odpovedala. Toda nikdar se ji ni nudila prava priložnost. Čim dalj pa je ostala v službi, tem večkrat je opazila, k ali o postaja slabe volje, če Grilla dolgo časa ni v urad. Zasačila se je pri tem, da komaj čaka njegovega prihoda in da je vsa srečna in zadovoljna, Če jo on poleg nje. Tako je v teku dni sama spoznala, da bi ji tudi beg iz Grillove bližine ne pomagal iz zagate, v katero je zašla. — Sama nima pojma, kako bi se rešila iz te notranje razdvojenosti. Tedaj pa poseže neznatna malenkost v potek dogodkov. Palmer sam se mudi v upravnem poslopju svoje družbe v Pearlstreetu. Stric Paddy je nekje v sosedni sobi in bere časopise. Iz njih zve, da bo aretirani Palmer takoj, ko bo prispel v Melbourne, poslan s prvim parnikom nazaj v Ne\v-York. Časopis ve povedati, da bo najbrž že 24. septembra zopet v New'-Yorku. Stric Paddv računa in ugotovi, da bo Palmer v New-Yorku pet dni po poroki njegovega Jonnyja z Gizelo. Ellen Counter sedi medlem zamišljeno sama v Grillovi delovni sobi in se sili, da hi delala. Vzame sveženj s pismi in hoče napisati odgovore, o katerih ji je že govoril Grill. Ko lista po svežnju, vidi, da nekaj pisem manjka. Spomni se, da jih je Grill položil v desni predal pisalne mize. Ellen stopi k pisalni mizi in hoče odpreti predal. Zaklenjen je. Seveda, saj nosi Grill ključ vedno s seboj. Ellen nima pojma, kdaj se bo Grill vrnil in je vsa nejevoljna, ker ne more opraviti naročenega dela. Nehote se ozira okrog po «ol>i. Pogled ji obstane na knjižni omari. Tam liči v klju- čavnici ključ. Ne da bi kaj razmišljala, gre k omari, potegne ključ iz ključavnice in poskusi odkleniti miznico. Vsa vesela je, ko se ji poskus posreči. Odpre miznico, v kateri tudi kmalu najde iskana pisma. Ko vzame mapo s pismi "iz miznice, ji obstane pogled na veliki poli, ki je ležala skrita pod mapo. Vsa pola je prekrita s samimi podpisi Jonnesa Grilla! Ko se Ellen zave, hoče miznico zapreti. Misli si, saj se me ne tiče, kaj je še v i^iznici. Toda čudno odkritje ji ne da miru. Že samo po sebi je neverjetno, da bi se nekdo tako raztreseno igral, da bi vso polo popisal s svojim podpisom. Kar sumljivo pa je, če človek vidi, cla je podpis na poli spočetka mnogo bolj neroden, kakor pa na koncu. Na vrhu pole je razločno videti, da so podpisi prav za prav ponarejeni, čeprav so proti koncu pole že zelo podobni pravemu Grillovemu podpisu. Ellen vzame polo s podpisi iz miznice in si jo natančno ogleduje. Točno ugotovi, da sc je nekdo trudil, da bi kolikor mogoče verno ponaredil Grillov podpis. To se mu je končno tudi posrečilo. Ker pa ima le Grill sam ključ od miznice, ni mogel biti torej nihče drugi, ko on sam tisti, ki je popisal polo. Ellen Counter maje z glavo. Saj je nekaj nemogočega, kar ji pripoveduje zdrava pamet še naprej. Ob koncu razmišljanja se je spremenila njena nekdanja podzavestna slutnja v jasno dejstvo. Če je ta človek, ki ga imajo vsi in tudi ona •za Grilla, v resnici popisal to polo in se učil pravilno podpisovati Grilla, potem jc popolnoma nemogoče, da bi bil ta človek Grill sa Kakor blisk jo prešine ta misel, pa tudi zmedo. Podzavestno zapre miznico in obrne ključ. Potegne ga iz ključavnice in vtakne nazaj v knjižno omaro. V rokah še vedno drži veliko polo z Grillo-vimi podpisi Knknr v snn ce vrne lf svoii mizi. kjer se vsede in zastrmi *kozi okno. GRUPPO VETRAREO STEKLARSKA SKUPINA MILANO ■ POLA La SILICE purissima eslratta dalle eare istriane Najčistejša KHEMENICA, ki jo koplje v istrskih jamah NAPOLI S. A. I N D A G R A R Capitale versato L. 800.000 Sede in MILANO Via Bigii 1 • Stabilimento in POLA si trasforma nello stabilimento di Napoli della t e pretvori v napotitanskem podjetju S. A. CRISTALIERIA NAZIONALE cap^e ««»««> 1.7.000.000 Sede in NAPOLI Cono Malta 150 • Dep. in MILANO Via Jenner 68 in crista/to, mesto cristallo e vetro temperato per articoli da tavola; tubo di vetro neutro UNEUTREX ULTRA 1941" e normale per applicazioni scientifiche e sanitarie. v kristal. pntknstnl in temperirano steklo za namizno posodje; nevtralne steklene ceri " NEU T RE X ULTRA 1U41" in normalne za znanstvene m zdravstvene namene. La S. A. S0FFIER1E C0LI - ARBIN0L0-M0NTI ,)A$CAM' capi tale versato i. 2.0C0.000 • Sede in MILANO Via Bigli 28 nei suoi stabilimenti di Milano,Šesto S.G.,Vergiate, Torino, SienaeNapoli, con questi tubi produce: izdeluje o svojih podjetjih v Milanu, Šesto S. G., Vergiatih, Torino, Meni in Napoliju is teh cevi: Fiale • Fiaioni - Tubetti - Tubi orlo a vite - Bottigiie ijolanti e Articoli di vetro toffiato Fiole-Fioiice-Cevke-Cevi z vijakastim robom-Steklenice in predmete iznapihnjenega stekla La Dilla comm. PAOLO SOPRANI & FIGLI ■ CASTELFiDflRDO (fondata nel 1863) che per prima ha diffuso tale stru-mento in tutto il mondo, e garanzia di periezione, eleoanzo e sonorila Chiedetela presso il Vostro abituale fornitore (ustanovljena 1. 1863) da je prva razširila ta instrument po vsem svetu, je zadostno jamstvo popolnosti, elegance In zvočnosti Zahtevajte jo pri Vašem stalnem dobavitelju LA REGINA DELLE FISARMONICHE KRALJ IC A HARMONIK UBALDO BONTEMPI FABBRICA FISARMONICHE CASTELFID^RDO (AN C ONA) CATALOGHI A R I C H I E S T A CENIKI NA ZAHTEVO S.A. P^BARBItRI PADOVA LE GRANDI MARCHE • SLOVITE ZNAMKE LIQUORE'LIKER SANTONIO ovos BARBIERI APEROL Ottirao dlgestivo, di sapore delicato. Pre-parato con Fusione di erbe Alpestri. Sijaien za prebavo, delikatnega okusa. Pripravljen iz odced-ka planinskih zelišč. Zabaione inalterabile a base di tuorli d'uovu freschisslme. Zucche-roe vino Marsala-Por-teutoso ricostitnente. Nepokvarljivi Jajčni liker iz rumenjakov čisto svežih jajc, sladkorja in vina Maršala. Čudovito močno krepčilo. Aperitivo dissetante. Poeo alcoolico, repo-latore della Digestio-ne a base di erbe aro- matiche. Aperitiv za paSenje žeje. Vsebuje malo alkohola, ureja prebavo, pripravljen iz aromatičnih zelišč. PER LA PERFETTA IOIENICA PRESENTAZIONE DEI VOSTR1 PRODOTTI CONSORZIO I I FABBRICHl ITALIANE Dl k I TRASPARENTE CONI ITRAS MILANO COOSO VITT. EHAN. 4t ZA POPOLNOMA HIGI-ENICNO PREZENTACIJO VAŠIH IZDELKOV LLOFAN 1'imballaggio Irasparente dei tempi nuovi prozorni ovoj novih Časov Tipi, spessori, colori per ogni esigenza. Qualita speciali per usi tecnici Tipi, debelina, barve za vsako zahtevo. Posebna kakovost za tehn. uporab^ Rappresentante zona Venezia Giulia, Lubiana — Zastopnik za Julijsko Benečijo, Ljubljano GINO LUSSI - Via R. M. Imbriani, 4-TRIESTE Industrija za električne svetilke, radio TORINO - Via Giaveno, 24 LA GRANDE MARCA ITALIANA Velika italijan. znamka Lam pade eleltriche di ogni tipo e per ogni uso Električne svetilke vseh tipov in Tsake uporabe CERCASI AGENTE O ESCLUSIVISTA PER LA ZONA IŠČEMO AGHNTA ALI SAMOSTOJNIKA ZA POKRAJINO mm ITALIA - SPAGNA ; ITALIJA - ŠPANIJA RAPPRESENTANZE - COMMISSIONI -CONTROLLl ASSICURAZIONI - TRAN-SITI - NOLEGG1 - SPiSDIZIONI. Cbiedeie senza impegno informazicni alla sola Ditta organizzata in Spagna ZASTOPSTVA - POVERJENIŠTVA • KONTROLE - ZAVAROVANJA - TRANZITI NAKLADANJE - POŠILJATVE. Zahtevajte pojasnila brezobvezno pri edini tvrdki organizirani v Španiji BAVASTRO & RAIMONDI Genova, Via San Giorgio 2/29, Tel. 24261 — Barcellona, Calle Junqueras 2-3, Tel. 23C59 som Iz Spodnje Štajerske Lažnjivo govorice o vojakih na fronti so zadnje dni začeli razširjati nekateri brezvestni ljudje po Štajerskem, na kar opozarja zadnja številka Marburgerice«, ki veli, da bodo vsi taki brez-vestneži strogo kaznovani. V Mariboru ni stanovanj. Nemško časopisje vnovič svari vse Nemce, naj se nikar ne selijo več v Maribor, ker tukaj močno manjka stanovanj. Kdor se bo poslej preselil v Maribor brez stanovanjskega nakazila od strani oblasti, bo sam nosil vse neprijetne posledice. Poročila sta se v Mariboru ravnatelj Tomove tovarne Walter Janisch in Hildegarda čičerič. Smrtna kosa. V Krčevini pri Mariboru je umrl 86 let stari upokojeni nadučitelj Jožef Sa-bati. V Ptuju pa je umrla znana lastnica kavarne Karlina Korše. Nova razdelitev Spodnjo Štajersko, šef civilne uprave je s posebno odredbo razdelil Spodnje Štajersko na novo deželna okrožja (Landkreise). Ta okrožja so: Maribor, Ptuj, Celje, Brežice. Trbovlje. Okraj Ljutomer se je združil z okrožjem Radgona. Pod okrožje Trbovlje spadajo na primer tele občine: Polšnik, Zagorje, ki se poslej imenuje Edlingen, Hrastnik-Dol, Št. Janž, šent Jurij pod Kumom, ki se zdaj imenuje Kumberg bei Trifail, Dole pri Litiji, Radeče in Loka pri Zidanem mostu. Iz Litijo piše v mariborskem ■vštajerskem gospodarju* lekarnar Theodor Brilli, da je vse prebivalstvo ob bregovih Save prav zadovoljno, da je prišlo v okvir Velike Nemčije.. Mladina se z dušo in telesom udeležuje vseh prireditev. Veliko ugleda uživajo pri nas učitelji nemščine. — Stari leseni most v Litiji sta zamenjala železo in beton. Bivši prosvetni dom in njegovo telovadišče sta prenovljena. Morančevo in Lindnerjevo hišo so dvignili, cesto iz Litije v Šmartno pa asfaltirali, za kar ima posebne zasluge župan inž. Pusch-mann. »Na litijskem trgu je postavljen zvočnik, ki v večernih urah zbira prebivalstvo ter mu poroča o zmagovitem prodiranju naše hrabre vojske.« Iz Gorenjske Gorenjske ženske v šoli. »Karawankenbote« poroča, da je Koroška ljudska zveza priredila v Kranjski gori tedenski tečaj vseh ženskih delovnih moči. Poleg politične usmeritve se je gojila, kakor pravi list, tudi vesela in neprisiljena družabnost. Po razvitju zastave je govoril okrožni šolski svetnik Planteu, nakar je zvezna ženska voditeljica Goričnik govorila o nalogah žensk v Karntner Volksbundu. Govorili so še Irma Ba-der, Greta von Mitter\vallner, dr. Konipoš in Sa-monig. Tudi v Stari Loki imajo krajevno podružnico Koroške ljudske zveze. Doslej je ta podružnica molčala, vendar so v njeni pisarni pridno delali, saj je cela dva meseca pet strojev neprenehoma pisalo pole za nove člane, katerih se je tako nabralo 3000, kakor poroča Karawankenbote. Iz Srbije Predsednik srbske vlade armadni general Nedič postni tudi zastopnik notranjega ministra. Srbski notranji minister Milan Ačimovič je zbolel ter mu je vlada dovolila šesttedenski bolezenski dopust. Med boleznijo zastopa notranjega ministra ministrski predsednik general Nedič, ki je ob tej priliki izdal četrto naredbo. V njej pravi, da morajo vsi organi notranjega ministrstva tako v Belgradu, kakor tudi v notranjosti Srbije, uporabiti vse sile in storiti vse, da se narod pomiri in vrne na redno delo. Vse razbojniške in roparske tolpe je treba uničevati z orožništvom in dobronamernim ljudstvom, ki trpi pred njimi moralno in materialno škodo. Povsod mora oblast narodu pomagati, da se poškodovane vasi in niesla čimprej popravijo in da se posebno vpostavi promet. Pri-jiod v mesta je prost. Trgovina in ostalo življenje je zavarovano. Ministrski predsednik tudi izjavlja, da bodo oblasti pomagale vsem tistim, ki so bili s prevaro odpeljani v gozdove. Izročiti morajo samo orožje in proti njim ne bo nobene preiskave, če niso zagrešili kakega zločina. Vse ujete zločince, roparje in komuniste je pa v smislu naredbe srbskega ministrskega predsednika treba izročiti najbližjim vojaškim oddelkom zaradi izročitve naglemu sodišču in izvršitve hitre kazni. Pred naglo sodišče bodo pa prišli tudi vsi državni organi, ki ne bi striktno izvajali te naredbe. Naredbo ministrskega predsednika so morali podpisati vsi državni uradniki, oficirji, podoficirji in navadni vojaki. Popis prebivalstva v Nišu. Zaradi vedno večjega dotoka novih priseljencev je niška občina sklenila popisati svoje prebivalstvo. S tem misli tudi preprečili zlorabe z živilskimi nakaznicami V Leskove« in okolici je 4000 priseljencev. V Leskovcu in njegovi okolici živi po zadnjem popisu prebivalstva 4000 priseljencev. V samem Leskovcu iih je nad 2000. Nasilno odpeljani kmetje lz okolico Paračina pobili svoje teroriste. Srbsko časopisje poroča, da so razni saboterji v zadnjem času napadli več vasi v okolici Paračina in nasilno odpeljali s seboj v gozdove vse moške, katere so pričeli takoj vaditi v streljanju. Kakor hitro so kmetje dobili orožje, so napadli komunistično družino ter jo uničili. Na meslu so pobili 20 komunistov, 15 pa ujeli. Čistilna akcija se nadaljuje tudi v drugih krajih. Po pisanju belgrajskih dnevnikov, so saboterji hoteli pred kratkim napasti tudi smodnišnico v Jagodini. Načrt jim je pa spodletel, ker jih je orožniški oddelek sprejel z ognjem iz strojnih pušk in razpršil. Na mestu je obležalo več ranjenih napadalcev, dva so pa ujeli tudi živa ter so iu takoj postavili pred naglo sodišče. V vasi Rožanic.i pri Stenujevcu je pa oboroženi oddelek srbske vlade pobil 26 članov saboterske družine. Kazen za izvršeni zločin. DNB poroča: Z me-rodajnega mesta sporočajo: >Za kazen za sabo-tažna dejanja na progi Veliki Bečkerek—Pančevo je bilo v Velikem Bečkereku ustreljenih in 24 ur obešenih 12 komunistov « Poveljstvo srbskih prostovoljcev vabi srbsko mladino v svoje oddelke. Poveljstvo srbskih prostovoljcev je izdalo poziv na srbsko mladino, v katerem jo vabi, da se naj še v večjem številu prijavlja v prostovoljske oddelke in naj na ta način poveča armado vseh tistih, ki se bore za rešitev srbske domovine in srbstva. Živnjin Balugdžič umrl. Prejšnji teden je umrl v Belgradu po krajši bolezni dolgoletni srbski publicist in biv. poslanik v inozemstvu Zivoiin Balugdžič. Pred smrtjo se je spravil z Bogom. Pokopali so ga na belgrajskem pokopališču. Uredba o ustroju policijske straže v Belgradu. Na predlog notranjega ministra je srbska vlada izdala uredbo o ustrojstvu policijske straže v Belgradu. Za Ljudsko tiskarno v Uubiiani: jože Kramarli izdajatelj: inž. Jože Sudja urednik; Viktor Cenčiž