Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2007 070(497.12 Ilirska Bistrica) 5! 1318-3656 2S Sfl 200 002,204 Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel, +386(0)5 705 00 00 COBISS ■ Ilirska Bistrica, letnik XVI - št. 204. - september 2007 - cena 1,50 € A V7 ° \f=77STA 41 TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO KOMU GRABUE KOMU VILE? stran 3 OKROGLA MIZA NA TEMO: HUMANI PAPILOMA VIRUS (HPV) stran 25 PETICIJO ZA DR. KOMNOVO PODPISALO 1435 UUDI 100 LET ZEMONSKE stran 12 (r*t yn,e* GSM CENTER r. u debitel Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL: 05/71 00 333, M0B: 031/779 169 e »tnali: maljovacevolja.net, www.gsm-kopija.sl ♦> PRODAJA IN ODKUP RABUENIH GSM APARATOV ♦> PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ♦> SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ FOTOKOPIRANJE *N0V1 PAKET 'ITAK’ - M VSE MUDE OD 15 DO 30 LET ‘VIKEND REVOLUCIJA-KUGI NA VSE MOBITELOVE ŠTEVILKE ZA 1 CENT ‘Možna vezava družinskih bonusov na Penzion paket ‘SOS ali SOS plus za rse zaposleni v Policiji in Slovenski vojski PONEDEUEK-PETEK 8 "-12" in 15 -19" SOBOTA 8" - 12" innE VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV NOVI UMTS APARA n stran 4 ZMAGA MALIBUJA stran 2 KIA cgg di l) ~a v d j [j žici prijal: eurowncap in 7 letna garancija KSpS. www.euroncap.com tl že od 11.990' * txxl^na garandja 7 let /150.000 km velja za motor in menjalniK 5 let/150.000 km pa za celo vozilo. Garancija velja za Kjacee’d v vseh državah EU Švica Islandija in Gibraltar) Natančnejši pogoji garancije vozila so na voljo v garancijski knjižici vozila oziroma pri pooblaščenemu zastopn flOVI ENOPROSTOREC orveška AKCIJSKI _2 QQQEUR knjižici vozila oziroma pri pooblaščenemu zastopnčai vozil Kia -2.000“+ 1/2+1B +GPS+ KASKO il Bogato opremljen za 9.990. OOf^JEMS SORENTO 4x4 2,SCRDi. 170 KM The Awer to SutprtuT SELIŠKAR vi R E. PbsiLf t.< Kusevebva ul, iOb. rv.Mo Pi»tejiia www.avluhis.+stiliskai si lj ((C*QŠ/_7202-6S0^ * sveže ribe * zamrzr * školjki n * konzerve , ..Jeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.. 041/633 593 Računovodski servis^ Mri h- Vhjfcov drevo ra d 2, (5250 Ilirska Bistriea Thl./Ba*.: 05-710 JI 99, CJSJVf: OIO B3B 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. KOREN JOŽKO -Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 URNIK 8.00 - 18.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto uvodne besede j' .:-r . NA STAREM OGNJIŠČU RADO GORI Prvič v življenju sem imela svojo stojnico - no skoraj celo. Občutek, ko si na drugi stani je nepopisen in spominja na vožnjo z vrtiljakom - nikoli ne veš kaj se bo zgodilo, pogled od zgoraj navzdol pa je fantastičen. Mesec za nami smo preživeli, nekateri boljše nekateri slabše, nas pa vsaj niso odnesle poplave in plazovi. In tako smo ostali - živi, pa če tudi so pri nas mrtvi bolj vredni od živih, se ne damo in bodo rabili dosti več, da se nas za zmeraj znebijo. Ta mesec sem videla tudi vse, ki v naši državi nekaj veljajo: od predsednika vlade, pa parlamenta pa vrle župane Ljubljane, Kopra in Izole, pa predsedniške kandidate in zanimivo vsi vedo povedati, da smo mi tisti Primorci, ki nismo hoteli v Notranjsko. Očitno je imel naš referendum večji pomen, kakor se ga mi sami sploh zavedamo. Meseci pred nami bodo tudi izredno zanimivi, čakajo nas predsedniške volitve, pa tudi nove državne svetnike bomo dobili. V občinskem svetu se nam še obetajo spremembe - SDS-u in SD-ju se bo priključila še ena stranka, ki bo tudi malo premešala svoje svetniške vrste, mogoče pa kar kmalu dobimo še enega podžupana. No, mogoče se bo do konca mandata zakompliciralo še komu in zna biti še zelo zanimivo, ker zdaj, po pravici povedano ni. Glasovalni stroj deluje, vsi tvorno sodelujejo, razen enih par, ki nekaj poizkušajo - pa sprašujejo, pa predlagajo, pa zahtevajo, pa nič. Pomembno je tudi - to je zdaj po novem - s kom kdo sedi. Bog ne daj, da te vidijo na pijači z nekom z območja somraka, takoj padejo žaljivke in potem so vsi z vsakim skregani. Mi imamo velik problem, ker ne znamo razlikovati poslovnega ali političnega od zasebnega življenja. In zato nam stvari ne funkcionirajo. Ko bomo razumeli, da ni potrebno nekoga imeti rad, da lahko z njim uspešno delaš, se bomo premaknili z absolutne ničle. No vsi se staramo, postajamo modrejši in pametnejši, nekaterim pa že kar malo vleče na otročje... Kakorkoli že, naredite si življenje zanimivo, pomislite na tiste reveže, ki so jim ujme odnesle vse in kar naenkrat boste dobili občutek, da nam prav nič na manjka - no kakšna subvencija že mogoče. mag. Milena Urh ZLATA POROKA Zlato poroko, 50 let skupnega življenja, sta praznovala zakonca Rozalija in Jože Slavec iz Ilirske Bistrice. Skupno pot sta si obljubila 7 septembra 1957 v Trnovem. Visok jubilej sta v prijetnem vzdušju praznovala skupaj z otroki in njihovimi družinami. Naj njuna skupnost še dolgo živi, le sončne in tople naj uživata dni, jima želijo Janko, Majda in Vojko z družinami Snežnik Časopis Snežnik Je nestrankarski časopis, ki Izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena Izvoda |e 1,5 EUB / 360,00 SIT Naslov uredništva: Bazoviška 40,6250 Ilirska Bistrica Tel.05/71-00-320, fax 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: »GA Commerce« d.o.o., Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Uredništvo sestavljajo: Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Strokovna svetovalka: mag. Milena Urh Tehnična urednica: Helena Primc Tisk: »GA Commerce« d.o.o. Naklada: 1.500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. _________Rokopise in fotooratiie na željo vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. OBČINSKA TISKOVNA KONFERENCA V začetku septembra je župan Anton Šenkinc sklical novinarsko konferenco na kateri sta bila prisotna še podžupan Vladimir Čeligoj ter Boštjan Primc, na kateri so predstavili investicije v objekte družbenih dejavnosti in gospodarsko infrastrukturo. Predvideni projekti so zbrani v spodnji tabeli. A. PODROČJE DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V letošnjem letu potekajo na področju družbenih dejavnosti obsežna investicijska, vlaganja. T)y sedaj je bilo opravljenih del v višini 1,550.000 EUR, od tega 890.000 EUR sarm) na podroCju izobraževanja. Tu pa ni všteta osnovna šola Jclšanc, za katero seje začela pripravljati potrebna dokumentacija, • Skupaj 5 projekti bo občina letos vložila v ceste 1.100.000 EUR, poleg tega pa j e tekočega letnega vzdrževanja v višini skoraj 400.000 ELR. L Osovvna šola Bragvfro Kette: - zaključena j e rekonstrukcij a sanitarij v vseh treh elužah celotni šoli v vrednosti (dela raj bi bila zaključena kotica letu) - v izdelavi je projekt pozornih stopnic, (urejene bodo do konca leta) v vrednosti 2. Usule osuovue šole - 7m ureditev kuhinje OŠ Antona Žnideršiča, . Kul e/e vo in Podgrad st> izdelani idejni projekti, v izdelavi pa so projekti za. izvedbo v višini - Za razna investicijska vzdrževanja in menjavo 7 opreme je bilo Šotam odobreno skupaj in sanitarij v telovadnici v vrednosti trenutno poteka ureditev clckrro inštalacij na 270.000 HI IR 94.000 EUR .31.000 m JR 18.(100 EUR- 20.000 EUR 3. Gimnazija - Ureditev 11; nadstropja gimnazije, s katero smo pridobili 8 novib učilnic (5 kompletno dvigalom za invalide v višini _ 375.000 EUR (računalniška oprema j c bila pridobljena na razpisu MŠŠ) opremljenih), titl leg« dve specializiram za računalništvo in fezikb, ter 5 kabinetov in - V nabavi so Se učita za potrebe četrtega letnika in mature v vi šini 27.000 EUR (letos seje vpt sala 4. geti eraci ja dijakov skupaj jih je 200) - Ureja sc zunanje športno igrišče ob gimnaziji (ostala oprema za dve košarkaški igrišči in rokomet v višini 24.000 EUR. Podžupan Vladimir Čeligoj pa je obrazložil investicije v kulturne objekte, izmed katerih je izpostavi! grad Prem, ki preko projekta Prekrižane meje pridobiva novo podobo. Tako na gradu obnavljajo streho in ostrešje ter urejajo notranjost z obnovo fresk v grajski kapeli in lovski dvorani. Obnova strehe je ocenjena na 200.000 evrov, iz skupnega projekta pa so pridobili še 140.000 evrov. Na koncu je župan za naslednje leto napovedal še 4. tlluabtnb - Na glasbeni šoli jc montirala nova kritin# s strelovodom. in odtočnimi žlebovi v višini - Delno se je preuredila dvorana ra interne nastope v višini 2R.OOO EUR 3.000 EUR 5. Zdravstvu - V prvi polovici leto so bili v zdravstvenem domu urejeni prostori urgentne ambulante in medicine dela v vredn«/, **8o*djr nep0l!'eri Za n Por*etjn, 'Jst»o **fVo D kmetijstvu in gozdarstvu (stopnja 1,2,3) glede na višino svojega proračuna za občino Pivka - temni stolpci in Ilirska Bistrica -svetli stolpci. In kje pravzaprav tiči zajec, kaj je vzrok tega članka? Zajec tiči v razpisu ki se začne takole: Občina Pivka (v nadaljevanju občina) objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV FINANČNE POMOČI ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI PIVKA v letu 2007 In naprej piše še takole: bodo le ti poskusili pošteno oceniti naš pridelek ali izdelek, ter s svojimi nakupi podprli domačo pridelavo bo to v obojestransko korist. Občina mora seveda ob tem odigrati eno pomembnejših vlog in včasih velja tudi pogledati kako to pri sosedu delajo, pa kakšno dobro stvar tudi povzeti. To je bil tudi moj namen. Če pogledam z vidika čebelarstva, ki ga najbolj pozam, je dejstvo to, da bistriški čebelarji na raznih tekmovanjih po državi in izven nje prejemajo visoka priznanja in ocene, doma pa se ukvarjajo s presežkom medu in problemom prodaje. To pa je čisto res Pivški čebelar razmišlja takole Kupil si bom nove, boljše posode za med iz nerjavečega jekla, saj mi občina vrne 40% cene, to se izplača pa mogoče kupim še kakšen nov panj. OBČINA PIVKA Sredstva za namen višina Višina sofinanciranja Posodabljanje kmetijskih gospodarstev naložbe v hleve s pripadajočo opremo (oprema za krmljenje, molžo, izločke,...) za prirejo mleka, jajc in mesa, naložbe v skladišča za krmo s pripadajočo opremo, nakup in postavitev rastlinjakov in plastiniakov, vključno s pripadajočo opremo. 20.000,00 EUR Sofinancira se do30 % dejansko nastalih stroškov. Urejanje pašnikov in kmetijskih zemljišč Sofinancirajo se naložbe v obnovo in postavitev pašnikov ter naložbe v obnovo namakalne infrastrukture 15.000,00 EUR Sofinancira se do 50 % dejansko nastalih stroškov Spodbujanje programov in razvoj čebelarstva Sofinancirajo se stroški nakupa opreme in čebelarskih pripomočkov 3.000,00 EUR Sofinancira se do 40 % dejansko nastalih stroškov Sofinanciranje stroškov nastalih pri arondaciji Sofinancirajo se stroški, nastali z zaokroževanjem zemljišč in sicer stroški pravnih in upravnih postopkov. 3.000,00 EUR Sofinancira se do 75% dejansko nastalih stroškov sofinanciranje tehnične podpore v kmetijstvu Sofinancirajo se programi izobraževanja, usposabljanja in informiranja kmetov ter članov njihovih družin, ki ga bodo izvajale organizacije, registrirane za izvajanje teh aktivnosti na področju kmetijstva 15.000,00 EUR Sofinancira se do 50% stroškov izvedbe posameznega programa sofinanciranje tehnične podpore v gozdarstvu Sofinancirajo se programi izobraževanja, usposabljanja in informiranja za področje gozdarstva 1.000,00 EUR Sofinancira se do 50% stroškov izvedbe sofinanciranje naložb v dopolnilno dejavnost Upravičeni stroški: stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v dopolnilne dejavnosti, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, stroški nakupa opreme in naprav za dopolnilne dejavnosti, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, stroški materiala za gradnjo ali obnovo objekta za dopolnilne dejavnosti, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, promocija. 7.000,00 EUR Sofinancira se do 40 % dejansko nastalih stroškov Vzdrževanje poljskih poti Tekoče vzdrževanje poljskih poti 20.865,00 EUR OBČINA ILIRSKA BISTRICA Sredstva za namen višina Višina sofinanciranja Ureditev pašnikov Ureditve zemljišč in postavitev ograj ipd 10.432.00 EUR Sredstva se dodeljuje na podlagi občinskega pravilnika. Ureditev trajnih nasadov ureditev trajnih nasadov za jabolka, slive, šparglje, ipd. 10.432.00 EUR Sredstva se dodeljuje na podlagi občinskega pravilnika. Projekt v primarno nakup opreme, osnovne plemenske črede, 20.865.00 EUR Ni definirano kmetijsko pridelavo postavitev zavarovanih prostorov s pripadajočo opremo in mehanizacijo v vrtnarsko proizvodnjo, kmetijske mehanizacije, nakup gospodarskih objektov, ureditev prostorov s pripadajočo opremo namenjenih neposredni prodaji kmetijskih pridelkov iz lastne primarne proizvodnje oz. kmetijskih proizvodov iz dopolnilne dejavnosti na kmetijah in investicije v dopolnilne delavnosti Predstavitev kmeti-istva v občini Sredstva so namenjena izvedbi »kmetijske tržnice« 6.202.00 EUR Neuspel razpis Sofinanciranje društev sofinanciranje delovanja oziroma programov kmetijskih društev 4.388 Občinski razpis vlagali, oziroma katere so tiste panoge, ki naj bi se razvijale v višji prestavi. Zaključek prepuščam vam, vsak ima svoje mišljenje in videnje, mi ki smo del kmetijstva v domačem kraju, pa smo prepričani, da to ni ne pravi način, ne prava pot. Predstavljen primer je le del problema, dejstvo pa je, da je v tem primeru Pivški kmet veliko bolj konkurenčen od našega. Pa ne me narobe razumeti, ni moj cilj ustvariti razdor ali kaj podobnega. Prepričan sem, da če bomo proizvajalci prisluhnili potrebam in zahtevam domačih kupcev in če Bistriški pa takole Saj bi kupil še kakšen panj ali kaj opreme, a kaj ko je plača premajhna. Zorko Šebec ^OstoV^ PETICIJO ZA DR. KOMNOVO PODPISALO 1435 UUDI Kakor je bilo za pričakovati je peticija, ki so jo občani podpisovali v preteklem mesecu dvignila veliko prahu v zdravstvenih in laičnih krogih. Vsak s svojimi argumenti pojasnjuje svoje postopke, za starše pa še vedno ostaja dejstvo, da bodo ponovno morali zamenjati izbranega zdravnika. Bojazen in negotovost, ki jo doživljajo starši je vsekakor vredna vsake vrstice v tem časopisu, če kakorkoli pripomore k razjasnitvi nastalega zapleta. PETICIJA ZA dr. KOMNOVO Podpisani pod to peticijo zahtevamo, da se začne v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica urejati področje otroškega zdravstva, saj smo starši soočeni s kaotičnim stanjem, ki tam vlada na področju zaposlovanja zdravnikov v šolskem dispanzerju. Nekateri starši so v desetih letih življenja svojih otrok zamenjali tudi po pet izbranih zdravnikov. Šolski dispanzer bo jeseni ponovno zapustila dr. Odineja Komen - prihaja zdravnica, ki po zakonu ne izpolnjuje pogojev za zaposlitev, domači zdravniki z ustrezno izobrazbo, dolgoletnimi izkušnjami in neizmerno ljubeznijo do otrok pa odhajajo na druga delovna mesta. Takšna ureditev je nepravična in ne prinaša nič dobrega življenju in zdravlju naših naj mlajših. Od pristojnih zahtevamo: - da se preuči način zaposlovanja v šolskem dispanzerju; - da dr. Odineja Komen, s svojimi 1330-timi izbranimi pacienti, ostane na mestu za katero so jo le-ti sami izbrali; - da se izdela dolgoročno strategijo zaposlovanja otroških zdravnikov, ki bo omogočila ustrezne razmere za zdravje otrok; Občani občine Ilirska Bistrica ter starši otrok se ne strinjamo s samovoljo odgovornih posemeznikov pri zaposlovanju zdravnikov ter zahtevamo ustrezno zdravstveno varstvo naših otrok. Podprite nas, pokažimo jim, da naš glas nekaj velja. Ali bo naša občina dejžela starčkov ali dežela otroškega smeha in prihodnosti? Peticijo je podpisalo 1435 ljudi, ki želijo imeti možnost, da dr. Odineja Komen ostane njihova izbrana zdravnica. Peticijo z vsemi podpisi ter dokumenti bodo starši poslali na Ministrstvo za zdravje ter poizkušali na najvišji instanci rešiti zadevo. Da starši mislijo resno in da zagotovo niso zadovoljni z nastalo situacijo kaže tudi uradni podatek,da ja izbralo svojega zdravnika v postojnskem zdravstvenem domu že 80 pacientov iz naše občine - od tega 20 v šolskem dispanzerju ter kar 60 v otroški ambulanti. Podatek je pretresljiv, saj ta številka predstavlja en celoten letnik vseh rojenih otrok iz občine. Glede na pomanjkanje zdravnikov s katerim se sooča naše zdravstvo in glede na prepis pacientov iz domačega zdravstvenega doma bi odgovorni vsekakor morali pomisliti o spremembi zdravstvene politike. ZAHVALA ZA PODPORO Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste mi s podpisom izkazali zaupanje in podporo pri mojem delu v Šolskem dispanzerju. Zahvaljujem se vam predvsem v imenu vseh otrok, ker ste mi jih zaupali, da jih lahko zdravim in skrbim za njihovo zdravje. V upanju, da bi se situacija v ŠD enkrat končno uredila, s stalnim izbranim osebnim zdravnikom, še enkrat vsem 1435 podpisnikom peticije HVALA! Komen Odineja, dr. med. Spec.spl.med. KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica komentar zdravstvenega doma OBČANI OBČINE ILIRSKA BISTRICA PODPISUJEJO PETICIJO ZA DR. KOMNOVO O problematiki, ki je bila objavljena v avgustovski številki Snežnika pod gornjim naslovom v rubriki Ne prezrite, ne nameravamo polemizirati. Vsekakor pa prostor namenjen za prispevek (2 strani) in nekatere navedbe zahtevajo zaradi objektivnega obveščanja občanov, tudi z naše strani še dodatna pojasnila in odgovore. Ne vemo sicer komu je bila namenjena peticija, ki naj bi jo podpisalo že 1120 ljudi, saj jo v Zdravstveni dom Ilirska Bistrica še nismo prejeli. Težko komentiramo ali vsi podpisniki sploh poznajo delo dr. Komnove in če s podpisom izražajo svoj neposredni interes, kot uporabniki storitev, ali želijo le dati podporo novejšim prizadevanjem te zdravnice. Problemi na področju otroškega in mladinskega zdravstva, ki naj bi ga pokrival specialist pediatrije, so se res začeli z odhodom Ivice Smajla, dr.med.,spec.ped., avgusta 2005. Niti takrat, niti ob podelitvi koncesije za otroško zdravstvo ni bilo nobene peticije za ureditev tega področja! Razpis za prosto delovno mesto pediatra, ki bi pokrival šolsko ambulanto, je bil od najave odhoda pediatrinje do konca leta 2005 objavljen kar 5X, poskušali smo urediti možnost zaposlitve edini kandidatki iz Rijeke, vendar vse brezuspešno. Po dolgotrajnem iskanju najboljše rešitve za nastalo situacijo, smo se s timom, v katerem so sodelovali vsi zdravniki, odločili za zaposlitev specializantke Sunčane Šegote, dr.med. za določen čas. Zaradi tega je zdravnica spremenila način specializacije in se obvezala opraviti podiplomski študij iz zdravstvenega varstva žensk, otrok in mladine. V nekaj mesecih si jo je za osebno zdravnico izbralo preko 260 mladostnikov, svoje uspešno delo pa je morala že na začetku prekiniti zaradi porodniškega dopusta. Za njeno začasno nadomeščanje smo 11.5.06 objavili interni razpis, na katerega sta se prijavili dve naši zdravnici. Zaradi izkušenj pri občasnem delu v otroškem dispanzerju in drugih razlogov, smo z njenim soglasjem in izraženo željo po začasni zamenjavi delovnega okolja, za čas nadomeščanja v šolski dispanzer (pre)zaposlili dr. Komnovo. Pogoji za nadomeščanje so bili jasno navedeni v internem razpisu in na obvestilu, tako da so bili zdravnica in pacienti seznanjeni tudi z možnostjo in začasnostjo izbire zdravnika. Če je bilo tako množično spreminjanje opredelitev spontano ali so bile za to še kakšne druge motivacije, kot direktor ne vem. Prav tako vse do objavljene izjave v odgovoru dr. Komnove, nisem vedel, da »je zainteresirana za to delovno mesto...«. Kljub številnim prilikam tega ni nikoli izrekla, kaj šele da bi se prijavila na omenjene, javno objavljene razpise. Iz njenega odgovora in dejanj pa izhaja, da je, ne glede na čigavo pobudo, s tem ciljem ves čas delala. Kot sem informiran od predhodnikov in sodelavcev, se takšna situacija niti ne pojavlja prvič ?!. Toliko dodatno k moji zadnji obrazložitvi o dejstvih, ki jih peticije ne rešujejo in jih vsekakor ne bi bilo treba »prati« v javnosti, saj jih bomo morali že po prijavi na inšpektorat razreševati na pristojnih notranjih organih in preko zunanjih institucij, kar pa realnosti in dejstev ne bo prav nič spremenilo. Ob članku skenirane obrazložitve so tipičen dokaz, kako lahko vsak tolmači zakone po svoje. Včasih celo iz iste institucije pridejo različna tolmačenja, od zakonodajalca (v tem primeru Ministrstva za zdravje) pa tolmačenja praktično ni mogoče dobiti, kaj šele pričakovati, da bi bila zakonodaja prilagojena novem načinu izobraževanja in specializacijam (družinska medicina). Tako ostaja kljub tem obsežnim obrazložitvam še kar nekaj neznank: -Ali mora imeti tudi specialist splošne/družinske medicine opravljen podiplomski študij iz zdravstvenega varstva žensk, otrok in mladine, da lahko postane osebni zdravnik za osebe do dopolnjenega 19 leta starosti ? -Ali zdravniki specializanti, ki so pred specializacijo opravili strokovni izpit in imajo veljavno licenco res lahko delajo le pod vodstvom mentorja in ne morejo imeti predeljenih pacientov ? -Ali ima zdravnik ob polnem delovnem času in obvezi sodelovanja v NMP lahko omejitev le za opravljanje nočnega dela in dela v urgentni službi ? -V kolikšni meri Zakon o javnih uslužbencih (ki je bil sicer upoštevan) velja za zdravnike ? Prav tako obstajajo tudi nekatera dejstva: -da v Sloveniji primanjkuje veliko, po nekaterih virih preko 30 specialistov pediatrije. Za reševanje pomanjkanja je več priporočil ter navodil, v praksi pa vsak ZD to problematiko rešuje po svoje - da zdravnik z licenco in opravljenim podiplomskim študijem iz zdravstvenega varstva žensk, otrok in mladine lahko samostojno opravlja kurativno in preventivo zdravljenje za mladostnike - da osebnega zdravnika otroku oz. mladostniku izberejo starši, varuhi ali skrbnik le do 15 leta starosti, potem si ga izbira sam povsem samostojno. Za tehtanje zadovoljstva pacientov in ocenjevanje delavnosti in strokovnosti zdravnikov imamo tudi druga orodja - primernejša od peticij. Predvsem pa je preuranjeno delati takšne zaključke, kot izhajajo iz odgovora dr. Komnove in pisca obsežnega članka v avgustovski številki Snežnika. Radi bomo spremljali javne »nadaljevanke« te zgodbe in odgovarjali za morebitne napake, v javno polemiziranje pa se ne nameravamo več spuščati. Za nas je razplet zgodbe kristalno jasen. V šolski dispanzer se bo oktobra meseca vrnila ustrezno usposobljena zdravnica (dr. Šegota), del programa za cca 0,2 nosilca bo še naprej izvajala dr. Komnova. Pacientom bomo svetovali opredelitve skladno z njihovo starostno strukturo: dojenčki in predšolski otroci - pri otroškem dispanzerju, šolska mladina - pri šolskem dispanzerju, odrasli - pri specialistih splošne oz. družinske medicine. Zagotovili jim bomo kvalitetne storitve in čim boljšo dostopnost. Seveda verjamemo, da bo odziv, predvsem mlade populacije, v kratkem času pozitiven. Medtem pa čakamo, da se bo še kdo iz našega zdravstvenega območja odločil za specializacijo pediatrije, če bo le ta ob družinski medicini še aktualna. Direktor: Vojko Mihelj, univ. dipl.ekon. Všela ŠOLSKI CENTER POSTOJNA Višja strokovna šola Cesta v Staro vas 2, Postojna, tel.: 05/721 23 30 spletna stran: WWW.VSD0.S e-pošta: vs.DOstoina(d)auest.arnes.si vabi k vpisu v prvi letnik programa POSLOVNI SEKRETAR in STROJNIŠTVO (VI. st. izobrazbe) študijsko leto 2007/08 CELOSTNA PODOBA OBČINE PO DVOMLJIVIH KOŠČKIH Šele iz vaškega glasila »Kočanski vestnik« z dne 28. julija 2007 smo občani Ilirske Bistrice prvič zvedeli, da občinski svet spreminja občinski grb in zastavo. Nato, 2. avgusta pa smo v »Primorskih novicah« iz kratkega poročila novinarja Toma Šajna bili poučeni, daje Občinski svet že potrdil novo občinsko zastavo, daje to že drugo dejanje sprejemanja »celostne podobe občine Ilirska Bistrica«, kajti spremenjen grb naj bi občinski svet sprejel že lani v prejšnjem sestavu. Da gre za dolgoročno in »naporno« sprejemanje pomembne občinske simbolike priča tudi dejstvo, da tudi s potrditvijo nove zastave delo še ni končano. Verjetno bo občinski svet še nekajkrat zasedal in potrjeval vse ostalo kar sodi v komplet dokumentacije občinskih simbolov! Le zak^j se vse dogaja v zaprtem krogu občinskih svetnikov, mar občinski simboli niso simboli v vseh občanov? OSKUBLJENA LADJICA V GRBU Sedaj veljavni občinski grb in zastavo je leta 1975 sprejela takratna Skupščina občine Ilirska Bistrica na podlagi javnega razpisa in izbrala grb in zastavo občine iz kar nekaj predlogov. Čeprav je bil politični sistem po mnenju mnogih nedemokratičen je bil postopek izjemno demokratičen in upošteval mnenja mnogih občanov. No tokratna pot, ki jo je vodstvo občine ubralo je očitno z drugega brega. Ilirska Bistrica je bila pred tremi desetletji med prvimi občinami, ki si je na novo umislila grb in zastavo. Kljub temu, da je bilo tedaj znanje o grboslovju bistveno skromnejše kot je danes, sta se predlagatelj in občina držala heraldičnih pravil in ohranila izvorno obliko grba iz leta 1904, kot jo je za Bistrico narisal in opisal avtor HugoGerhard Stroehl v knjigi »Mestni grbi Avstro-Ogrske«. Od tod velja tudi očitek direktorici sedanje občinske uprave, pri utemeljevanju sprememb grba, »da je oblikovalec upošteval vsa zgodovinska izhodišča in pripombe.« Kako vendar, saj je prekršil osnovni princip, da je brez vsake potrebe posegel v samo likovno predstavitev osnovnega simbola občine: zlato rumene vojne ladjice Liburnov, ljudstva, ki je živelo na našem območju. To kar je sedaj sprejeto nima res nobene zgodovinske podlage. Ilirsko liburno, zlato ladjico na modri podlagi je županstvo Ilirske Bistrice sprejelo za svoj krajevni grb že v sedemdesetih letih 19. stoletja. Najstarejši odtis grba z ladjico v žigu županstva Ilirske Bistrice nosi datum 10. junij 1871. In vodstvo bistriškega županstva je svoj grb ljubosumno in uspešno čuvalo vse do italijanske okupacije. O tem nam priča zanimiva zgodba. Postojnski glavar je leta 1910, ko je bila Ilirska Bistrica še vas pa vendar z grbom, poklical podžupana v Postojno na zagovor zaradi grba. Zahteval je, da Bistričani grb spremenijo, ker da je preveč Podoben grbu avstrijskega Ilirskega kraljestva. Bistriško županstvo se je uprlo spreminjanju grba, ošteli so podžupana, ki je pred glavarjem popustil in poslali v Postojno oster Protest. Za kazen je sledila nekaj letna prepoved uporabe županovega žiga z ladjico. Zadeva se je pomirila in ladjica je ostala nedotaknjena. Naslednji tak neuspel poskus spreminjanja bistriškega grba se je zgodil leta 1992, ko so v samostojni Sloveniji pripravljali občinske grbe za registrske tablice na motornih vozilih. Tokrat je prišla pobuda iz Ljubljane, da pod zlato ladjico »podtaknejo« belo valovnico, ki bi označevala, da ladjica pluje po morju. Tudi tokrat je izvršni svet občine odločno odklonil spremembo. In ladjica je ostala spet nedotaknjena. Novi oblikovalci bistriškega grba so res opravili veliko delo; brez vsakega razloga so zradirali nekaj notranjih linij, ki so ladjici dajali dekorativnost pa tudi poudarili njeno konstrukcijo. Skazili so ladjico in »cesarju dali nova oblačila«! Vsak, ki se loti spreminjanja osnovnega elementa grba prevzame nase težko breme skrunilca tradicije in lahko sproži plaz različnih tudi neokusnih sprememb. O tem zgovorno pričajo spremembe, ki si jih je v bistriškem grbu privoščila italijanska oblast: ljubko ladjico so predelali v staro barkačo, jo opremili z jadri, s križem in soncem, za njo pa postavili goro, ki je bila bolj podobna Vezuvu kot morebiti Snežniku. Žal pa tudi Občina Ilirska Bistrica sama ni spoštovala svojega odloka o grbu in zastavi. Nikoli ni bil uveljavljen Primer neodgovornega posega v občinski grb. Tako je izgleda-la objava novoletnega voščila Skupščine občine Ilirska Bistrica v Primorskih novicah, 1.1.1981, slika tako izmaličenega grba občine je bila ponovljena še nekajkrat. Nihče se ni opravičil občanom. člen odloka, ki je zahteval, da se v simbolih podjetij in organizacij, ki nosijo občinski grb zgledujejo po sprejetem grbu in napačno podobo zamenjajo z veljavno. Tako je Trgovsko podjetje Ilirija še naprej na svojih tablah in dopisih uporabljalo namesto ladjice neokusno letalonosilko, radio klub je na ladjico dobrohotno montiral kar radijsko anteno, na ovitku za surovo maslo bistriške mlekarne se je namesto ladjice pojavil velik čoln z veslači ... Višek nemarnosti do svojih simbolov si je privoščila sama občina, ko je k časopisnim čestitkam Heraldična izvedba grba Ilirskega kraljestva in Ilirske Bistrice, kot ga je predstavil H. G. Strohl v knjigi: »Grbi mest in krajev Avstroogrske«, Dunaj, 1904.Vodoravne črte v grbu označujejo modro barvo, pikice pa rumeno ali zlato rumeno barvo. Prav ta predloga je služila za sprejem sedaj veljavnega grba krajevne skupnosti in občine Ilirska Bistrica. ob praznovanju svojim občanom kar nekajkrat »pripopala« črn zmazek z grobo izpraskanim bistriškim grbom. Tudi ni bilo več važno koliko vesel mora imeti ladjica v grbu. Grb na občinskem žigosalniku je imel le še štiri. Zaleglo ni niti opozorilo, da je ladjici nekdo ukradel dvoje vesel. Bojim se, da je tudi tokratni poseg v občinsko simboliko del takega odnosa. Zadeva pa me spominja na »jugo prakso«. Dolgoletno pričakovano izboljšanje znamenitega tička v tovarni Crvena zastava v poznih sedemdesetih letih so opravili po svoje. V kragujevški tovarni so s prednje maske tega ljudskega vozila odstranili tri kratke okrasne aluminijaste letvice, novo »celostno podobo vozila« so imenovali »de luxe« in ga podražili za 250.000 dinarjev. In moj nasvet naročnikom in oblikovalcem »novega bistriškega grba«. Če je zlatorumena ladjica z bistriškega grba kljub svoji vsaj štiri tisočletni tradiciji odslužila svoje poslanstvo, naj občina razpiše, oblikovalci pa naj oblikujejo povsem nov grb z novimi simboli. Pa še to: občina Ilirska Bistrica si je ladjico v grbu izposodila iz časov, ko je bila Ilirska Bistrica še vas oz. trg. Spodobilo bi se, če bi pri spremembah grba imela kaj besede tudi Krajevna skupnost Ilirska Bistrica. OBČINSKA ZASTAVA S TELEVIZORJEM Lepo, da so novi oblikovalci ohranili modro barvo zastave. Žal gre tudi tu za hudo napako. Zastavoslov-na ali veksilološka pravila namreč zahtevajo, da zastava z grbom vsebuje vsaj dve barvi, ki se pojavljata v grbu. Oblikovalci bi morali v novo zastavo likovno ustrezno vkomponi-rati tudi zlato rumeno barvo, ki je prevladujoča barva v grbu. Tudi v barvah zastave gre za simbolično govorico barv. Tako nam modrina lahko predstavlja nebo, svobodo, morje, obilico vode, ki jo imamo na Bistriškem, gre pa tudi za nacionalno simboliko; rumena barva nam lahko pomeni blagostanje, žitna polja, obilico lesa... Pravilo o soodvisnosti barv v grbu in zastavi spoštuje tudi slovenska državna zastava. Zaradi rdeče barve v zastavi je oblikovalec obrobil državni grb z rdečo barvo, da je zadostil pravilom. Trdno sem prepričan, da oblikovalska firma Kreativa iz Kopra, ki se je odločila ustvariti »celostno podobo občine Ilirska Bistrica« ni kos zahtevnosti te naloge. Občina sprejema svoje simbole za dolga obdobja, morda za stoletja naprej. To dodaja k pristopu k nalogi še dodatne odgovornosti. Pa se jih zavedata naročnik in izvajalec? Je kdo pogledal, kako so to delo opravili pri sosedih, vsaj v občini Pivka pa tudi v občini Hrpelje-Kozina? Kot da se branimo vzgledov. Če se že da narediti boljše, ne delajmo vendar slabše. Pa naj se spotaknem še na predstavitev nove občinske zastave, kot smo jo videli predstavljeno na sliki v Primorskih novicah! Predlagatelj tako pomembnega simbola kot je občinska zastava ni poskrbel niti za njeno ustrezno namestitev. V stiski kam z zastavo pred svetniki, ki so odločali o njej, so jo nataknili kar na televizor, tako daje moč zaključiti, da je nova občinska zastava sprejeta kar s televizorjem vred. Žal nisem zasledil, da bi občinski svet pridobil tudi mnenje katere slovenskih strokovnih grboslovnih organizacij ali društev, ki jih je kar nekaj. Najvidnejši sta gotovo Heraldica Slovenica in Heraldika d.o.o. Slednja je izdelala vsaj pet ducatov od vseh občinskih grbov na Slovenskem in bi z njenim mnenjem svetniki mirne vesti sprejemali nove občinske simbole za svojo občino tako kot se spodobi. Vesel pa sem, da je vsaj nekaj članov občinskega sveta imelo pomisleke in pripombe na predloženo gradivo kar pa je bilo žal premalo, da bi zavrgli predlagane rešitve. Zgodovinski bistriški grb je torej načet, to kar doslej ni uspelo nikomur od zunaj, bomo opravili z levo roko kar sami doma. Vojko Čeligoj, Trnovo Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tel.: 05 / 7141 500 mm* Q(ž)»9(ž)» . gg Sm ©§ ©om ■BRn* fPt • -jMp-oeAi ODKUP NA PANJU - najem in sečnja REZULTATI PRVEGA JAVNEGA RAZPISA ZA PREDNOSTNO USMERITEV »REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAMI« V okviru OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij« Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) je Prvi javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Raz- voj regij« objavila v Uradnem listu RS, štev. 48/2007, dne 1.6.2007. V celotnem programskem obdobju 2007-2013 je v okviru te prednostne usmeritve na voljo dobrih 585 mio EUR, s tem javnim razpisom pa je SVLR razpisala nekaj več kot 187 mio EUR razpoložljivih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki jih regije možnost porabiti Posameznim regijam so bile z razpisom, glede na določila Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 določene letne kvote, za katere so lahko upravičenci kandidirali na razpisu. V nadaljevanju objavljamo Končno poročilo v postopku prvega javnega razpisa za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi«. v letih 2007, 2008 in 2009 Rok za oddajo vlog na razpis se je iztekel 26.6.2007. Na SVLR je skupno prispelo 311 vlog, od tega jih je 309 vlog prispelo pravočasno, 2 vlogi sta prispeli po roku. Od pravočasno prispelih vlog, 2 vlogi nista imeli ustrezno opremljenih ovojnic (brez pošiljatelja). Obe nepravočasni vlogi in obe vlogi z nepravilno opremljeno ovojnico sta bili vrnjeni prijaviteljem. Komisija je v predvidenem 8 dnevnem roku (do 2.7.2007) odprla vseh ostalih 307 vlog in pristopila k njihovemu pregledu. Ugotovila je, da: • 38 vlog predstavlja t.i. »rezervne projekte«, • 4 vloge že v osnovni vlogi izkazujejo vsebine, ki namensko ne ustrezajo pogojem javnega razpisa, • 1 vloga izkazuje operacijo, ki ne dosega minimalne vrednosti po določilih javnega razpisa, • 1 vloga izkazuje operacijo, ki ni bila potrjena na svetu regije. Tabela 2: Rezultati pregleda vlog po reaiiah _________________________________________ v številu vlog Regija Napačno opremljena ovojnica Prepozno poslana Zavržena Zavrnjena POPOLNA Odobrena Skupaj Delež popolnih vlog Rezerva Skupaj vlog Goriška 12 1 8 21 38,1 7 28 Gorenjska 1 12 2 6 21 28,6 12 33 Obalno-kraška 2 1 7 10 70,0 2 12 Osrednjeslovenska 12 7 19 36,8 19 Pomurska 1 22 15 38 39,5 38 Notranjsko-kraška 5 7 12 58,3 12 Podravska 26 3 16 45 35,6 4 49 Spodnjeposavska 3 2 9 14 64,3 3 17 Zasavska 10 10 100,0 2 12 Koroška 6 2 11 19 57,9 19 JV Slovenija 2 13 3 8 26 30,8 26 Savinjska 11 2 25 38 65,8 8 46 Skupaj 2 2 124 16 129 273 47,3 38 311 NOTRANJSKO-KRAŠKA Odobrene operacije: Št vloge Naziv operacije Prijavitelj 2007 2008 2009 skupaj 282 Rekonstrukcija LC 315010 in LC 315020 Dolnja Košana - Neverke Občina Pivka 30.600 239.700 239.700 510.000 249 Infrastruktura v parku vojaške zgodovine Občina Pivka 293.383 150.628 91.874 535.885 149 Novogradnja vodovodnega sistema Cajnarska dolina l.faza Občina Cerknica 360.816 360.816 147 Razvojno aktiviranje naravne in kulturne dediščine Notranjskega regijskega parka Občina Cerknica 386.210 386.210 281 Ureditev ceste Hruševje-Orehek-Prestranek z odsekom ceste Prestranek-Koče Občina Postojna 317.888 100.040 417.928 174 Kanalizacija in čistilna naprava Hrušica Občina Ilirska Bistrica 588.366 310.954 899.320 61 Upravljanje z EKO regijo RRA Notranjsko kraške regije d.o.o. 138.010 166.225 141.165 445.400 SKUPAJ 1.368.247 1.328.363 858.949 3.555.559 Zavržene operacije: Št. vloge Naziv operacije Prijavitelj 290 Izgradnja prometne in okoljske infrastrukture v naseljin Nova vas, Nemška vas in Fara Občina Bloke 258 Gradnja kanalizacijskega omržja in obnova vodovodnega omrežja v naselju Vrhnika pri Ložu Občina Loška dolina 148 Rekonstrukcija ceste, vodovoda in mostu na lokalni cesti Žerovnica, Gorenje jezero Občina Cerknica 334 Ureditev Reške ceste, Tržaške in Kosovelove ulice v Postojni Občina Postojna 173 Kanalizacija in čistilna naprava Bač Občina Ilirska Bistrica Dogajanja iz samostana POPOLDNE V TRNOVEM V NOVEM ŠOLSKEM LETU Z novim šolskim letom se bo v samostanu šolskih sester Notre Dame v Trnovem ponovno začel odvijati preventivni program Karitas ‘Popoldne v Trnovem’. Polanskem, uspešnem začetku, ko se je programa udeleževalo preko 50 otrok in prostovoljcev, smo se odločili, da srečanja ob torkih nadaljujemo. V lanskem letu smo se veliko naučili, s skupnimi močmi reševali domače naloge, risali, izdelovali unikatne predmete iz lesa, usnja in papirja, igrali odbojko in raziskovali naše mesto. Konec šolskega leta smo se praznično poslovili in si obljubili, da se spet vidimo prihodnje leto. Popoldne v Trnovem je prostovoljen program, ki je sestavljen iz dveh delov, in sicer v prvem delu poteka učna pomoč - učna ura za vse otroke, ko prostovoljec nudi posameznemu otroku učno pomoč pri določenemu šolskemu predmetu. Individualni pristop omogoča prilagajanje snovi otrokovim učnim sposobnostim in njegovemu načinu dojemanja snovi. V drugem delu pa potekajo prostočasne dejavnosti - družabne in športne igre ter pogovorne oziroma ustvarjalne delavnice. Vse zainteresirane osnovnošolce, ki potrebujejo pomoč pri učenju in bi radi preživljali torkove popoldneve v dobri družbi, vabimo na uvodni sestanek v torek, 16. oktobra 2007, ob 16h v samostanu v Trnovem. Prav tako lepo vabljeni vsi, ki vas veseli delo z otroki, na informativni sestanek, ki bo v torek, 9. oktobra 2007. Se vidimo v Trnovem! ZAHVALA Ne zgodi se velikokrat, ko se ti življenje obrne na glavo čez noč in za seboj pusti veliko bolečino. Zato se zahvaljujemo za sofinanciranje pogorelega poslopja Občini Ilirska Bistrica, Krajevni skupnosti Koseze, Kulturno športnemu društvu Koseze in K.Š.E.D. Alojzij Mihelčič Harije Družina Iskra Soze iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiHmiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiimiimiiiiiiiiMiimiiiiiimimiiimiiiiiiii|L V SPOMIN Kaj je mama, mi ne vemo, | dokler mama nam živi. § Kadar leže v temno jamo, | nam odprejo se oči. | V 85. letu starosti | je tiho zaprla oči in nas zapustila | draga sestra, mama, tašča, stara mama | in prastara mama Marija ČEKADA 1 04.09.1922-26.08.2007 | V težkih trenutkih žalosti so nam veliko pomenile izrečene besede | | tolažbe. | 1 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in | 1 sovaščanom za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. | | Hvala dr. Draženu Trlinu, osebju Zdravstvenega doma II. Bistrica, osebju | | Kraških lekarn II. Bistrica in osebju bolnice dr. Petra Držaja Ljubljana za | | vedno takoj nudeno zdravstveno pomoč. Hvala gospodu Miru za oprav- | | Ijeno pogrebno svečanost. | 1 Hvala še enkrat vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na | | njeno zadnjo pot. | | Vsi njeni | 1 Vrbica, 26. 08. 2007 | %iimimimimmmmiiiiiiiiiimmmmiimiimiimmiiiiimiiimmmiiiimiiiiimmimmmiiiiiiiiiiimimmiiHiiiiiiiiimiiimimiiimiiiiiiiimmiMiimiiimir PREMIER JANEZ JANŠA: “...NESMISELNO JE VSIUEVATI MEJE POKRAJIN, KI NE BI BILE V SKLADU Z UUDSKO VOLJO...” Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša je 3. septembra sklical sestanek predsednikov strank in vodij poslanskih skupin koalicije, ki je bila namenjena obravnavi pokrajinske zakonodaje. Udeleženci so se strinjali, da regionalizacija ostaja eden od temeljnih političnih projektov vlade in ob tej priložnosti pregledali pripombe na vladne predloge uvedbe pokrajin, ki so prispele iz 181 občinskih svetov, »če potegnemo črto pod te pripombe in jih umestimo v dileme, ki so se pojavljale v zadnjem času lahko ocenim, da obstaja ne velika, ampak zelo, zelo velika podpora, vladnemu predlogu regionalizacije,« je ocenil premier. Premier je še dejal, daje po pregledu vseh mnenj in pripomb regionalizacija v takšnem predlogu, kot ga je oblikovala vlada, v tem trenutku politična realnost. Poudaril je tudi, da bi bilo nesmiselno vsiljevati meje pokrajin, ki ne bi bile v skladu z ljudsko voljo, hotenji in razvojnimi aspiracijami lokalnih okolij. Bistveno bolje je, da imamo v Sloveniji kakšno pokrajino več kot pa, da postavljamo neke umetne meje in ljudem pokrajine vsiljujemo, je še menil. V zvezi s številom pokrajin je predsednik vlade Janez Janša pojasnil, da so se koalicijske stranke o štirinajstih pokrajinah uskladile že 1. decembra 2005. Koalicija je kasneje s takšnim predlogom dosegla tudi širše soglasje na sestanku predsednikov vseh parlamentarnih strank. Tudi danes je, po besedah premiera Janeza Janše, velika večina koalicije potrdila odločitev o štirinajstih pokrajinah. »Koalicija se je tudi v celoti poenotila okrog stališča, da pri dokončni pripravi pokrajinske razmejitve - kolikor je možno v največji meri - upoštevamo predloge in stališča, ki so prišla iz lokalnih okolij oziroma od občinskih svetov,« je še dejal premier. www.gov.si Civilna iniciativa Zbor za Primorsko vabi na tiskovno konferenco, ki bo v petek 5. oktobra ob 11.00 uri v Piceriji Tomex člani Zbora za Primorsko bodo predstavili: aktivnosti, ki sledijo v bodoče, javnost bodo seznanili z dopisi, ki so jih poslali Vladi RS, poslanskim skupinam, Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politico, klubu primorskih poslancev ter svetnikom občinskega sveta občine Ilirska Bistrica predstavili bodo pobudo, ki so jo naslovili na občino Ilirska Bistrica za sofinanciranje dejavnosti Zbora do uveljavitve pokrajinske zakonodaje. Zbor za Primorsko se zavzema za priključitev k Primorski pokrajini, kamor občina Ilirska Bistrica zgodovinsko, politično ter gospodarsko in razvojno tudi sodi. Zbor je do dneva referenduma to je 22. julija s širšimi aktivnostmi obveščal občane ter zbiral podpise podpore. Tako seje pod okrilje civilne iniciative - Zbora za Primorsko, neposredno pridružilo veliko število občanov in posledično je Zbor za Primorsko postal tudi edini organizator referendumske kampanje. Organizatorju referendumske kampanje po zakonu ne pripada pravica do povračila stroškov, zato se člani civilne iniciative obračajo na Občinski svet Občine Ilirska Bistrica, da glede na plebiscitarno izraženo voljo občanov (95%), finančno podpre njegovo delovanje za čas do uveljavitve pokrajinske zakonodaje. Občino naprošajo, da v rebalansu proračuna zagotovi znesek 1.000 EUR, za sofinanciranje delovanja Civilne iniciative Zbor za Primorsko - kar predstavlja 1 /3 vseh predvidenih nadaljnjih stroškov. Ker se občina, ne stranke, razen ZZP terAS-a niso aktivno vključile v kampanjo smatrajo, da bi bilo primerno pa tudi upravičeno, da se podpre civilno iniciativo, ki je dosegla edinstven rezultat z velikim angažiranjem svojih članov. Vabljeni vsi novinarji ter zainteresirani, da se nam pridružite DR. DANILO TURK NA OBISKU TRŽNICE Predsedniški kandidat v družbi svoje žene, državnega svetnika Zlatka Jenka ter predsednika bistriškega čebelarskega društva Zorka Šabca Državljanke in državljani kandidate, ki se potegujejo za položaj predsednika republike, spoznavajo po intervjujih, javnih nastopih, soočenjih idr. Dr. Danila Turka pa smo prosili, da predstavi predvolilni utrip malce drugače. V naslednjih vrsticah v obliki dnevnika predstavlja nekaj svojih delovnih dni in nam predstavlja nekatera svoja stališča o aktualnih vprašanjih. 14.9.2007 čeprav sem s kampanjo pričel relativno pozno, moram reči, da so dnevi, ki so za menoj, polni doživetij, srečanj, pogovorov, zanimivih diskusij. Med številnimi srečanji, ki jih imam te dni po Sloveniji, sem obiskal tudi Obrni sejem v Celju. Nasploh me v teh dneh veliko sprašujejo, kako vidim vlogo obrtnikov, podjetnikov, kako vidim slovensko gospodarstvo. Ali živimo dobro, kaj bom storil kot predsednik na tem področju... Nedvomno so zdravi gospodarski temelji pogoj za blaginjo in socialno stabilnost. Slovenija se mora okrepiti, da bi našla svoj prostor v tem tekmovalnem svetu. Če se ozremo nazaj, lahko rečemo, da smo prehodili uspešno pot. Nismo razprodali svojega premoženja, nismo pozabili na solidarnost in poskrbeli smo za socialno stabilnost. Počasi pa se na tej poti kažejo razpoke, ki lahko v prihodnosti ogrozijo te dosežke. Boriti se moramo proti revščini in socialni izključenosti, kar pa bo dolgoročno mogoče le, če bomo zagotovili nov razvojni zagon za naše gospodarstvo. Vidim, da ljudi skrbi inflacija, skrbi jih, kako dolgo bodo še cene naraščale. Menim, da je to pomembno vprašanje, ki bi mu morali bolj prisluhniti in se z njim resno ukvarjati. 17.9.2007 Ker vstopamo v ključni mesec kampanje, je to čas, ko mediji pripravljajo številna soočenja predsedniških kandidatov. Zdi se mi, da je bila doslej kampanja precej gentelmenska, takšna, kot jo sam tudi pričakujem. Zvečer sem se udeležil večerne oddaje na TV Slovenija. Eden izmed gledalcev je kandidate vprašal, kako bi na kratko opredelili vizijo prihodnosti Slovenije. Zdi se mi pomembno poudariti, da »mislimo z lastno glavo«. V politiki razvoja zdravstva, šolstva, znanosti, socialnega sistema, regionalnega razvoja in v zunanji politiki mora biti naše odločanje samostojno. Potrebujemo našo lastno in dobro izdelano zunanjo politiko. Tudi pri sklicevanju na evropske standarde ali evropske rešitve moramo biti previdni. Ti na vseh področjih niti ne obstajajo in bolj kot EU so zanimive posamične članice in njihove izkušnje. Veliko se lahko naučimo iz skandinavskih modelov, ki imajo že dolgo zgodovino uspešnega razvoja tržnega gospodarstva in dobrih rešitev na področjih zdravstva, šolstva in skrbi za starejše. To zagotavlja solidarnost in socialno pravičnost, kakršno potrebujemo tudi pri nas. Modele, ki so vredni učenja, moramo izbirati sami in z občutkom za lastne in odgovorne odločitve. Seveda ne bomo mogli kar kopirati drugih, moramo pa se učiti. In seveda, ne smemo se odpovedovati lastnim rešitvam, če so te dobre. Ceniti moramo lastne sposobnosti in lastno ustvarjalnost. 21. 9.2007 Iskreno moram povedati, da me je katastrofa, ki je te dni prizadela Slovenijo, močno pretresla. Ko sem zvečer gledal pretresljive posnetke obupanih ljudi, ki ostali brez vsega, mi je bilo resnično hudo. Tudi zaradi tega sem se takoj odločil, da prispevam nekaj denarja Zdravstvenemu domu Železniki. Dvakrat da, kdor hitro da! To ta čas v Sloveniji razumemo vsi. Solidarnost, ki jo vidimo, je vredna spoštovanja. V ponedeljek, ko se bodo razmere na terenu umirile, bom tudi sam odšel tja, da se pogovorim z ljudmi, da jih povprašam, kako še lahko pomagamo. Seveda je sedaj prva prioriteta pomagati prizadetim in odpraviti posledice. Postavlja pa se tudi nekaj bolj dolgoročnih vprašanj, npr. urejanje vodnih tokov, ki naj zmanjša hudourniške učinke in krepitev sistema civilne zaščite v povezavi z razvojem vojske. Pričakovati je namreč treba, da bo v prihodnosti neurij še več in da utegnejo biti še bolj uničujoča. Za to se je treba pripraviti. V našem volilnem štabu smo se odločili, da danes ne bo vseh običajnih dejavnosti. Novinarsko konferenco, na kateri bom s člani svojega programskega sveta predstavil program, smo prestavili na ponedeljek. Ne more biti drugače. Dan žalovanja pa mora biti tudi dan zahvale vsem, ki so se izkazali v reševanju. Med njimi so vojaki, policisti, gasilci, pripadniki civilne zaščite in drugi. Njim gre posebna zahvala in priznanje. 22.9.2007 Danes me čaka obisk Ilirske Bistrice, kjer bova z ženo preživela nekaj časa na kmetijski tržnici in se pogovarjala z ljudmi. Teh srečanj se vedno veselim, saj mi ljudje vselej povedo kaj zanimivega. Pripovedujejo o svojih pogledih na našo politiko in ekonomski položaj, o svojem delu in stvareh, na katere so ponosni. Mnogi se želijo fotografirati z mano. To je simpatično in zabavno. Vesel sem, da imam priložnost obiskati tudi te konce, kjer se počutim prijetno. Prepričan sem, da bomo rekli kakšno zanimivo reč o kampanji, kaj od mene pričakujete, kaj pričakujete od bodočega predsednika republike. Že večkrat sem poudaril, da mi je blizu model aktivnega predsednika. Menim, da se predsednik mora opredeljevati do aktualnih političnih vprašanj, da mora prevzemati iniciativo, da ljudje nenazadnje od njega to tudi pričakujejo. Popoldan se bom udeležil še shoda, ki ga v ljubljanski Hali Tivoli pripravljajo Socialni demokrati. Obljubljajo zanimiv in dobro obiskan dogodek.. Pred menoj in mojimi sodelavci so zanimivi, a obenem tudi naporni dnevi. Veselim se jih. V ponedeljek bomo predstavili moj predsedniški program. Izpostavili bomo pet pomembnih točk: kje smo in kaj hočemo; skrb za varnost in človekove pravice; razvoj in varstvo okolja; naša identiteta ter zunanja politika. S podporo volivk in volivcev, s povezovanjem ljudi in idej, z znanjem in delavnostjo, z dobro voljo, z modrostjo in pogumom bomo dosegli napredek, ki si ga želimo in do katerega smo upravičeni. Ljudje, s katerimi sem se te dni pogovarjal na terenu, mi pravijo, da si želijo predsednika, ki bo resno jemal človekove pravice ter skrbel za utrditev vladavine prava in pravne države. Zlasti si želijo nekoga, ki ni obremenjen s prepiri in škandali, ki so značilni za slovensko politiko, in bo skušal izboljšati kulturo dialoga v slovenskem političnem prostoru. Želijo si predsednika, ki bo okrepil prepoznavnost in ugled Slovenije ter svetu sporočil, da smo narod uspešnih, sposobnih, ustvarjalnih in marljivih ljudi. Želim si, da mi bo uspelo izpolniti ta visoka pričakovanja. Danilo Turk O zdravstvu - za zdravje______________________ TEST HOJE NA 2 KM IN OSTALE PREVENTIVNE DEJAVNOSTI ZD Mašun, 26.8.2007 Zdravstveni dom Ilirska Bistrica je v okviru obsežnega programa preventivnih dejavnosti in v sodelovanju z Društvom Prijatelji informiranja, športa, kulture, okolja, turizma, ekologije Knežak (Društvo PIŠKOTEK Knežak) pripravil dne 26.8.2007 test hoje na 2 km. Tokrat so povabili k testiranju na Mašun. Sončno vreme v nedeljskem popoldnevu in prelepo okolje mašunskih gozdov, pa tudi neposredna vabila organizatorjev naključnim obiskovalcem, so v dveh urah privabili kar 62 aktivnih udeležencev testa. Kaj je pravzaprav test hoje na 2 km? S pomočjo hoje na 2 km Vam usposobljeni izvajalci testa izmerijo telesno zmogljivost in fitnes indeks. To je enostaven, natančen, varen in ponovljiv test, ki so ga razvili na Inštitutu za raziskave in promocijo telesne dejavnosti na Finskem. Temelji na osnovi hitre hoje (takšne ki jo zmorete, da pri tem ne ogrožate svojega zdravja) na razdalji 2 km. Na osnovi zbranih podatkov o spolu, starosti, telesne teže, višine, časa hoje in srčnega utripa udeleženca se izračuna telesna zmogljivost. Na osnovi ugotovljene telesne zmogljivosti zdravstveni delavci svetujejo ustrezno telesno dejavnost in športno vadbo, ki lahko izboljša zdravje in dobro počutje. Poročilo dobi testirani tudi v pisni obliki. Test lahko opravite večkrat, npr. v polletnih presledkih in tako sledite spremembam svoje telesne zmogljivosti (fitnes indeksa). Test je primeren za vse, predvsem pa ga priporočamo odraslim posameznikom med 20. in 65. letom starosti, ki so prekomerno prehranjeni, telesno nedejavni ali zmerno dejavni. Tudi naš Zdravstveni dom organizira testiranje, ponavadi obogateno še s kakšno zdravstveno storitvijo (merjenje krvnega tlaka, merjenje sladkorja v krvi...) večkrat letno, zato ste prijazno vabljeni k udeležbi. Naslednji test hoje bo že 22.9.20007 med 15. in 17. uro na stezi v športnem parku Trnovo. Kakšni so bili rezultati zadnjega testa ? Na Mašunu se je testa hoje udeležilo 35 žensk in 27 moških. Nad polovico, 37 udeležencev oz. 59,7%, dosega fitnes indeks med 70 in 110, kar pomeni, da smo še kar »fit«, večini pa je bilo vseeno svetovano Za maloštevilno ekipo je bilo pri testu hoje na Mašunu kar precej dela povečanje fizične aktivnosti. To pomeni, da je priporočljiva skoraj vsakodnevna vadba vsaj pol ure na dan. Vrsto in način vadbe si lahko izbere vsak po svojih zmožnostih in sposobnosti, priporočamo pa predvsem hojo ali lahen tek, ki povzroči rahlo znojenje in zadihanost. Katere so druge ponujene možnosti vključitve v preventivne delavnice ? Program zdravstveno vzgojnih delavnic za odraslo populacijo je bil objavljen že v prejšnji številki Snežnika. V okviru programa CINDI pripravljamo v Zdravstvenem domu delavnice: o dejavnikih tveganja za srčno žilne bolezni, o zdravem življenjskem slogu, o telesni dejavnosti, o zdravi prehrani, pa tudi tečaje nordijske hoje. Posamezniki lahko dobijo tudi individualne nasvete za odvajanje od kajenja ali odvisnosti od uživanja alkohola. Ocene in rezultati dosedanjih udeležencev delavnic dokazujejo, da so z udeležbo dobili precej uporabnih informacij, da so lahko spremenili svoj način življenja. Vse občanke in občane še enkrat vabimo, da se nam pridružijo in najdejo pravo pot za preventivno zmanjšanje tveganja bolezni ali blažitev njihovih posledic. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na telefon 05/711 21 32. PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net 100 LET GOSTILNE NA ZEMONSKI VAGI V nedeljo, 23. septembra je bilo na Zemonu veselo. Praznovali so 100-to obletnico gostilne na vagi. V kulturnem programu so nastopili Jasenski pevci, Pevska skupina Sušeč ter člani KD Grad, ki so uprizorili veseloigro kako je bilo včasih, predsednik OOZ g. Rojc je čestital v imenu zbornice ter izročil priložnostno darilo. Zgodovina Zemonske vage se je začela pisati, ko sta se poročila Pepca Dekanova in Gornjega Zemona in Tone Šimanjov. Zgradila sta si hišo in se lotila posla daljnega leta 1907. Zgodba pravi, da se je Pepca odpeljala na Dunaj ter s seboj pripeljala vago, ki so jo postavili pred hišo. Tone je odšel v Ameriko, kjer je tri leta v Arcansasu sekal les, ki so ga uporabljali za izdelavo sodov, V tem času je zaslužil dovolj denarja, da je Pepca poplačala kredite, ki jih je najela na Dunaju. Medtem, ko je bil Tone odsoten pa je Pepca vodila krčmo in »vagala« vozove, ki so vozili na Reko. Potrdilo iz njene vage je bilo zelo merodajno in spoštovano, zato so se furmani radi ustavljali pri njej. Gostilno je za tem prevzela naslednja generacija in sicer Pepe Šimanjov s svojo ženo Zoro Lovrečkovo, za njima pa sta bila na vrsti Jože in Magda. in vtem duhu gostilno tudi prenovila, Danes gostilno uspešno vodita Andrej in Beti številni povabljeni pa so se veselili še Primc, ki sta poskrbela za nov zagon, nove ideje dolgo v noč. PREKLOPI SANJE NA DEJANJE Smeh, veselo otroško kričanje, glasba in molitev. Vse to je od 22. do 26. avgusta polnilo dvorišče pred župniščem v Ilirski Bistrici. Oratorija, ki ga je vodil kaplan Miro Marinič, pomagalo pa mu je 12 nadvse nadebudnih animatorjev, se je udeležilo 45 otrok. Bobri, roman Janeza Jalena je bil letošnje vodilo za pripravo samega oratorija. Oratorijski dan se je začel z zgodbo, v kateri so od šest do dvanajst let stari otroci spoznavali pustolovščine Ostro-rogega jelena in njegovih prijateljev. Ostro rogi je bil pogumen, vztrajen, gospodar največjega kolišča, predvsem pa iznajdljiv. In prav iznajdljivost je tista, ki smo jo kasneje potrebovali pri likovnih delavnicah, kjer smo iz različnih materialov vsak dan znova izdelovali razne koliščarske motive in predmete, ter se zelo trudili, da bi izgledali kakor prave zgodovinske stvari. Dobra volja je bila povsod, petje, ples, molitev, otroška sreča in razigranost so skozi vse dneve viseli v zraku. Po kosilu smo imeli raznolike igre, vse od štafet, do Velike igre, v kateri je Beli bober kar dva dni zapored prinašal srečo, napetost ob tekmovanju, katera skupina bo nabrala več točk in sodelovanje s prijatelji je krepilo oratorijski duh. Ostrorogemu jelenu smo pomagali pripraviti šopek za njegovo ženo, Jezerno rožo, se trudili, da bi zmagala naša skupina in se na koncu vsakega dne izmučeni, a veseli vrnili domov. Vreme nam je bilo naklonjeno skoraj ves teden, zato smo večino programa izpeljali zunaj. V petek, tretji dan našega oratorija smo se odločili, da si bomo malo popestrili oratorijski vsakdanjik, zato smo se odpravili v vas Podbeže, kjer smo si ogledali domači živalski vrt. Videli smo veverico, rakuna, volka, dva psa, kunce, kozo, konje in noja, fazana in ostale zanimive ptice. Vreme nas res ni izdalo, zato smo si v soboto privoščili kar veliko ohladitev-polivanje. Pred tem pasmo imeli vodne štafetne igre. In tako se je naslednjega dne, pri maši v cerkvi svetega Petra v Trnovem zaključil oratorij 2007. Iz njega smo odnesli mnogo lepih izkušenj, spominov in zagotovo smo se v srcu vsaj za tistih nekaj dni še malce bolj pomladili. Z obljubo da se prihodnje leto spet vidimo, smo se poslovili in v pozdrav zavpili geslo letošnjega oratorija: »Preklopi sanje na dejanje!« Animatorka Tamara Frankovič LOJZE PETERLE - kandidat za predsednika države Letošnje proslave ob priključitvi Primorske k matični domovini na Tatrah, se je udeležil tudi predsedniški kandidat Lojze Peterle, mi pa smo priložnost izkoristili tudi za kratek pogovor z njim. Svojo kandidaturo ste najavili kot prvi v Sloveniji. Kaj vas je spodbudilo, da vložite kandidaturo in kako so vašo odločitev sprejeli domači? Za kandidaturo sem se odločil, ko sem ocenil, da je dozorela. Neposredno in dokončno pa so me spodbudili prijatelji iz gospodarskih krogov, ki so mojo kandidaturo z Listo za Slovenijo dejansko vložili. Ljudje so to zgodnjo odločitev pozdravili, moji domači pa me pravzaprav podpirajo že skozi celotno politično pot. Ali je to, da kandidirate kot strankarski človek prednost ali pomanjkljivost oziroma ali mislite, da ljudje volijo stranko ali človeka? Kot sem že prej povedal, ne kandidiram na predlog stranke, ampak me kandidira lista za Slovenijo. Na predsedniških volitvah pa ljudje izbirajo človeka, bolj kot to, v kateri stranki je deloval. Kje oziroma v čem vidite Vi vlogo predsednika države? Predsednik države Slovenijo predstavlja navzven in navznoter. Ljudje od predsednika države pričakujejo, da združuje potenciale in da zavzame jasna stališča v bran demokratične, pravne in socialne države, kadar je to potrebno. krajev. Po čem , če sploh, je za vas prepoznavno mesto II. Bistrica? Vem, daje Ilirska Bistrica po osamosvojitvi doživela gospodarski zlom, kar se mi zdi velika škoda za kraj, ki je nekoč imel cvetoče gospodarstvo in kmetijstvo. Ilirsko Bistrico in okolico poznam po dobrih jabolkih, slivovki in medu. Kot čebelar seveda vem, da je bil tu rojen Anton Žnidaršič, osrednja osebnost slovenskega čebelarstva in izumitelj posebnega panja. Imate čudovite gozdove, nad katerimi kraljuje Snežnik, in s tem veliko potencialov za razvoj turizma. Kaj tisto, s čim bi vi prepričali Bistričane, da volijo prav vas? Verjamem vase in v prihodnost Slovenije. Vzgojen sem v spoštovanju drugih, poštenju, delavnosti in zanesljivosti. Moja najmočnejša osebna izkušnja je zmaga proti raku, moja najpomembnejša politična izkušnja pa osamosvojitev. Imam znanje, izkušnje, pogum in mednarodne kontakte. Za Slovenijo delam politično že od 1988, ko sem ustanovil eno prvih demokratičnih strank in vodil osamosvojitveno vlado. Želim, da se v Sloveniji seštevamo in ne delimo. Po naravi sem borec, ki se ne preda ob prvi oviri. Pred meseci smo imeli v naši Foto: Miško Kranjec Navzven pa lahko veliko naredi kot promotor gospodarstva, naravnih in kulturnih znamenitosti ter drugih značilnosti Slovenije. Ilirska Bistrica z okolico je območje v Sloveniji, ki ima zelo slabe prometne povezave, označujejo ga zelo slaba demografska gibanja ter slabi ekonomski kazalci. Kako vi osebno gledate na enakomeren razvoj Slovenije in kaj mislite kot predsednik na tem področju storiti? Kot predsednik nimam pravih Poblastil, da bi lahko konrektno kaj spremenil. Bom pa vsekakor opozarjal na problem neenakomernega razvoja Slovenije. Država potrebuje več močnih središč, kar bi tudi preprečevalo beg ljudi iz manjših občini referendum in s 95% izglasovali, da smo proti vključitvi v Notranjsko regijo. Ali mislite, da mora vlada to suvereno odločitev ljudstva upoštevati in kakšen je vaš pogled na pokrajinsko zakonodajo? Seveda mora vlada upoštevati vsako odločitev lokalnih prebivalcev, ne samo glede tega, v katero pokrajino želijo biti vključeni. Glede pokrajinske zakonodaje pa je po mojem mnenju bistveno, da se najde rešitev, ki bo dobro odgovorila na potrebe prebivalcev pokrajin, ki jim bodo omogočile razvoj, hkrati pa ne bodo dodatno obremenile javnih financ. Za naše kraje, predvsem pa tiste ob meji je Shengenska meja stvarnost, zanima nas kako vi Na Tatrah vidite mednarodno sodelovanje z R Hrvaško, problem okrog arbitraže in na kakšen način bi vi prispevali k boljšim medržavnim odnosom? Hrvaška je strateško pomembna sosednja država. Zavzemam se za meje s Hrvaško, kot so veljale pred 25. 6. 1991. Nesporno pa je in od tega ne smemo odstopiti, da ima Slovenija neposreden dostop do odprtega morja. Vsa odprta in nerešena vprašanja med državama moramo rešiti predvsem zato, ker vse preveč hromijo predvsem gospodarske tokove podjetnikom iz obeh strani meje. Gospodarstvu moramo narediti prosto pot. Kandidaturo so trenutno vložili že štirje kandidati. Javnomnenjske raziskave kažejo, da bomo imeli drugi krog v katerem boste sigurno tudi vi. Kaj pričakujete in kakšne so vaše napovedi? Vesel sem zaupanja ljudi, ki se skozi javnomnenjske raziskave kaže. To razumem kot zavezo k še boljšemu delu. V štabu gremo s pozitivno energijo nasproti volitvam. Dajete vtis resnega in zadržanega človeka - v čem vidite mejo med javnim in zasebnim oziroma če obrnem vprašanje drugače so stvari, ki so za vas nesprejemljive v politični kampanji ina na katere ne bi nikoli prostali? Nikoli ne bi pristal na nizke udarce ali laži. Sicer pa menim, da meja med javnim in zasebnim tudi pri nas politikih obstaja, je pa zaradi narave našega dela nekoliko manj ostra, kot sicer. Kaj si mislite o svojih protikandidatih in v čem mislite, da ste boljši od njih? Na druge kandidate gledam s spoštovanjem in skozi kriterije, ki se mi zdijo bistveni za predsednika države. Predsednik naj bo aktiven udeleženec osamosvajanja, mora imeti bogate politične izkušnje doma in predvsem v Evropi. Imeti mora osebne lastnosti kot so: socialni čut, sposobnost povezovanja in predvsem poštenje, ki je osnova zaupanja. PORTRET LOJZETA PETERLETA Astrološko znamenje: Rak Najljubša knjiga: Jože Snoj: Gospa in policaj. .Najljubši film: Bergmanov Sedmi pečat. Najljubša glasba: Različna, od jazza do klasike. Najljubša hrana: Sadje PETERLE JE REKORDER Prvi je kandidaturo 23. avgusta vložil Lojze Peterle. Nosilec njegove neodvisne Liste za Slovenijo je podjetnik, lastnik in direktor ajdovskega podjetja za izdelovanje ultralahkih letal Pipistrel Ivo Boscarol. Med parlamentarnimi strankami Peterletovo kandidaturo podpirajo tri pomladne stranke, koalicijske SDS, NSi in SLS. Peterle se lahko ponaša s tem, daje 5000 podpisov volilnih upravičencev zbral že v prvih štirih urah po uradnem začetku podpisovanja obrazcev podpore na volilnih enotah, skupno pa mu je uspelo zbrati 16.224 podpisov volivk ŽiVUENJEPiS 5. julij 1948vČužnji vasi, občina Trebnje • gimnazija v Novem mestu, diploma iz geografije in zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na Ekonomski fakulteti pa diplomira iz ekonomije na prvi stopnji. • kot raziskovalec s področja urbanizma najprej dela na Urbanističnem inštitutu, kjer se ukvarja z okoljevarstvenimi vprašanji, s prostorskim planiranjem in urbanizmom. Nato se zaposli na tedanjem Zavodu za družbeno planiranje delal kot svetovalec za področje okoljevarstva, sodeluje pa tudi v delovni skupini Alpe-Adria • 15 let urednik Revije 2000 in vrsto let glavni urednik revije Tretji dan • marca 1989 ustanovi Slovensko krščansko socialno gibanje, ki se istega leta preoblikuje v stranko Slovenskih krščanskih demokratov. Na prvem kongresu stranke je izvoljen za predsednika.To funkcijo ohrani do leta 2000 • na prvih demokratičnih volitvah spomladi leta 1990 je izvoljen v parlament, kmalu potem pa postane predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade. V času njegovega mandata (1990-1992) Slovenija doseže samostojnost in mednarodno priznanje • po drugih volitvah leta 1992 postane podpredsednik Vlade in minister za zunanje zadeve. Septembra 1994 v znamenje protesta zaradi kršitve koalicijske pogodbe odstopi z mesta ministra ter ponovno zasede mesto poslanca v državnem zboru • po volitvah 1996 v parlamentu prevzame vodenje parlamentarne Komisije za evropske zadeve • v obdobju 1996-1999 je podpredsednik Evropske ljudske stranke • 15. aprila 2000 je izvoljen za podpredsednika SLS+SKD Slovenske ljudske stranke • v vladi dr. Andreja Bajuka zopet postane zunanji minister. Avgusta 2000 skupaj s predsednikom vlade zaradi nasprotovanja predsedstvu združene stranke SLS+SKD, ki ni upoštevalo izidov referenduma o volilnem sistemu, ustanovi Novo Slovenijo - krščansko ljudsko stranko • po splošnih volitvah oktobra 2000 je ponovno izvoljen za poslanca v Državnem zboru. Je član Odbora za zunanjo politiko, Odbora za obrambo, slovenskega dela Pridružitvenega parlamentarnega odbora in Ustavne komisije. Marca 2001 je izvoljen za predsednika Koriiisije za evropske zadeve. • na kongresu stranke Nova Slovenija je novembra 2001 izvoljen za predsednika sveta stranke. To funkcijo ohrani do novembra 2006. • februarja 2002 je izvoljen za predstavnika Državnega zbora v Konvenciji o prihodnosti Evropske unije. Od 15. aprila 2002 je tudi član predsedstva Konvencije, kjer predstavlja 13 držav kandidatk. Od leta 2002 je član delovne skupine za trajnostni razvoj pri predsedniku Evropske komisije Romanu Prodiju. • Junija 2004 zmaga na prvih evropskih volitvah v Sloveniji in postane evropski poslanec. Vtem svojstvu prevzame nekaj pomembnejših funkcij: - v obdobju 2004-2006 je vodja nacionalne delegacije EPP-ED v Evropskem parlamentu - v obdobju 2004-2005 posebni odposlanec OSCE-ja za Centralno Azijo - podpredsednik Evropskega združenja federalistov (UEF Union of Eu-ropean Federalists) - član Odbora za zunanje zadeve, človekove pravice, skupno varnostno in obrambno politiko (AFET) -v okviru skupine EPP-ED zaseda mesto koordinatorja za medreligiozni dialog s pravoslavno cerkvijo. Predsedujoči na IX.Konferenci v Istambulu in na X.Konferenci v Bratislavi. - je član Delegacije za odnose z državami jugovzhodne Azije in Zveze držav jugovzhodne Azije (ASEAN) - Član Odbora Evropskega parlamenta za okoljevarstveno, zdravstveno in potrošniško politiko (ENVI) - ustanovitelj in predsednik delovne parlamentarne skupine MAC (Mem-ber against cancer) v Evropskem parlamentu - nadomestni član Odbora Evropskega parlamenta za sodelovanje z Rusijo - član odbora Schuman Foundation • od aprila 2006 je podpredsednik Evropske ljudske stranke • V Sloveniji je do leta 2007 predsednik Čebelarske zveze Slovenije • in predsednik Aero-kluba Lesce in društva Združena Evropa ZDRAVILA IN PROMETNA VARNOST 26. september: DAN SLOVENSKIH LEKARN 26. septembra zaposleni v lekarnah praznujemo dan slovenskih lekarn, ki ga vsako leto oplemenitimo z izbrano strokovno temo. Ker je leto 2007 leto prometne varnosti, sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu v sodelovanju z Lekarniško zbornico Slovenije organizira vrsto aktivnosti pod naslovom Zdravila in prometna varnost, s katerimi želimo javnost informirati o vplivu nekaterih zdravil, alkohola in drog na psihofizično sposobnost posameznika. Zakon o varnosti cestnega prometa prepoveduje vožnjo vozila voznikom, ki so pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psi-hoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo. Po statističnih podatkih je vsaka četrta prometna nesreča v neposredni ali posredni povezavi z jemanjem zdravil, kar petina zdravil vpliva na psihofizične sposobnosti posameznika. Psihoaktivna Zdravila so zdravila, ki vsebujejo narkotične ali psihotropne snovi in delujejo predvsem na centralni živčni sistem. V to skupino zdravil sodijo npr. pomirjevala, antidepresivi, nevroleptiki, uspavala, nekatera močnejša zdravila proti bolečinam, zdravila za zdravljenje Parkinsonove bolezni, demence, vrtoglavice in ostala. Prvo informacijo o vplivu zdravila na psihofizično sposobnost posameznika dobimo že pri zdravniku oziroma farmacevtu v lekarni, ki zdravilo izda. Na neželeni učinek zmanjšane psihofizične sposobnosti uporabnika opozori na zunanji ovojnini zdravila (škatlica zdravila) natisnjen poseben znak - trikotnik. Zdravila, ki so tako označena imenujemo trigoniki (trigonum - trikotnik). Glede na jakost vpliva jih delimo v dve skupini: ▲absolutna prepoved upravljanja vozil in strojev (poln trikotnik v rdeči barvi). Z upravljanjem vozil in strojev je potrebno počakati toliko časa, da se učinkovina in njeni presnovki izločijo iz telesa. A relativna prepoved upravljanja vozil in strojev (trikotnik z rdečim robom). § narkotik Pomemben vir informacij za uporabnika je navodilo za uporabo, ki je priloženo vsakemu zdravilu. V poglavju Kaj morate vedeti pred uporabo zdravila? je v rubriki Vpliv na sposobnost upravljanja vozil in strojev vedno navedeno ali zdravilo vpliva na psihofizične sposobnosti posameznika in s tem na sposobnost upravljanja vozil in strojev. Neželeni stranski učinki, ki se običajno pojavijo ob jemanju trigo-nikov so zaspanost, dremavost, utrujenost, omotica, zmedenost, oslabljena koncentracija, upočasni se hitrost odziva, oslabljen so mišične funkcije, odrevenelost, vrtoglavica, zamegljen vid,... Vpliv zdravila je odvisen tudi od starosti, spola, fizične zgradbe in telesne teže posameznika, od časa jemanja zdravila (na začetku jemanja zdravila so neželeni učinki močneje izraženi), časa, ko doseže zdravilo največji učinek ter od hitrosti izločanja iz organizma. Seveda ni odveč opozorilo, da se z večanjem odmerka, sočasnim jemanjem več zdravil z vplivom na psihofizične sposobnosti, ter s hkratnim uživanjem alkohola in drugih omamnih snovi neželeni učinki praviloma stopnjujejo. Posledičen vpliv na upravljanje vozil in strojev imajo lahko tudi naslednje skupine zdravil, pri katerih na škatlici zdravila ni znakovnega opozorila s trikotnikom: • Zdravila, ki delujejo spodbujevalno na osrednje živčevje (kofein, efedrin, zaviralci apetita,...). Efedrin in njegovi derivati se nahajajo v pripravkih za lajšanje težav pri prehladih in gripi. • Zdravila za znižanje povišanega krvnega tlaka lahko, predvsem pri uvajanju terapije, povzročijo omotico zaradi nenadnega padca krvnega tlaka in motenj v prekrvavitvi možganov. • Zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni lahko povzročijo nenaden padec v koncentraciji glukoze v krvi, kar se odraža z motnjo kon- centracije, napadi strahu in tesnobe, hitrim bitjem srca in tresenjem. • Zdravila za zdravljenje in/ali preiskave oči lahko vplivajo na vid. Predvsem mazila za oči, ki naredijo mastni film na očesu, poslabšajo vid. • Nekatera zdravila proti alergijam delujejo pomirjajoče in povzročajo zaspanost. Nekaj zdravil z vplivom na sposobnost vožnje so na voljo v lekarnah brez recepta. Med te spadajo zdravila proti potovalni bolezni, proti alergijam, za zdravljenje suhega kašlja, proti bolečinam (vsebujejo kofein) ter zdravila z zdravilnimi zelišči ali njihovimi izvlečki za pomirjanje. Alkohol lahko pri nekaterih ljudeh v nizkih odmerki izboljša razpoloženje, vendar že pri nekoliko višjih odmerkih deluje pomirjevalno ali celo uspavalno. Ali vaše bolezensko stanje vpliva na varno upravljanje motornih vozil in strojev vam lahko odgovori lečeči zdravnik. Večinoma velja, da dobro urejene bolezni ne predstavljajo ovire za upravljanje vozil in strojev. Pomembno je, da poznate znake svoje bolezni, morebitne vplive vašega zdravila na sposobnost vožnje in delo s stroji ter previdnostne ukrepe. Zato vas vabimo, da se o tem posvetujete z ustreznim strokovnjakom, bodisi je to zdravnik ali farmacevt v lekarni. V Kraških lekarnah se pridružujemo skupnemu prizadevanju za bolj zdrav in varen jutri. Zato smo v naše prostore že postavili plakat, ki opozarja na 3. dan slovenskih lekarn. 26. septembra pa bodo obiskovalci poleg jabolka, kot simbol zdravja, prejeli knjižico »Zdravila in prometna varnost«. Vljudno vabljeni v naše lekarne! Nasveta zdravnika in farmacevta v lekarni o vplivu zdravila na varno upravljanje zvozili in stroji ne jemljite kot rutinsko informacijo, temveč kot dobronamerno in, upamo, pravočasno opozorilo! Kristina Križman, mag. farm. 10 LET PO ABRAHAMU Ob jubileju »10 let po Abrahamu« se je v soboto 22. septembra 2007 v gostilni pri Danilotu v Ilirski Bistrici zbralo 60 oseb starih 60 let. Družabnega srečanja so se udeležile osebe rojene leta 1947 in so doma iz občine Ilirska Bistrica. Med slavljenci so bili tako domačini kot tudi šestdesetletniki iz drugih občin, kamor jih je zanesla življenjska pot. Srečanja se je razveselila tudi Foto Damjan Mežnar Lilijana, ki je prišla celo iz Avstralije. Zbrali so se zato, da skupaj praznujejo 60 letnico rojstva, da se skupaj poveselijo in obudijo spomine na minula leta. Ob izbrani jedači in pijači so se poveselili in zaplesali ob plesnih zvokih, prisluhnili pevski skupini Vasovalec in popestrili večer s svojimi življenjskimi zgodbami in anekdotami. Spomnili so se tudi naravne ujme, ki je 18. 9. 2007 prizadela Železnike in druge kraje po Sloveniji. Za odpravo njenih posledic so namenili tudi del zbranih finančnih sredstev. Organizacijski odbor Strogo resno ALI SO BUTALE NA NOTRANJSKEM? Smerokaz pred »Bistrško bajto«, mimoidoče usmerja proti najbližjemu mestu Butale nekdaj pod Primorsko imenovanem Ilirska Bistrica. VODA IN ODPLAKE V NAŠIH KLETEH Na uredništvo je tik pred zaključkom redakcije prispelo tudi naslednje pismo stanovalcev iz Gubčeve ulice. Objavljamo ga v celoti z željo, da se jim kaj podobnega nebi več dogajalo, ter da bi jim pristojni priskočili na pomoč in sanirali stanje v ulici. Neurje, ki je 18.septembra 2007 pustošilo nad Slovenijo, je ponoči zajelo tudi naš kraj in velike količine padavin so pomešane s komunalnimi odplakami bruhnile z vso močjo. Pol metra umazane, s fekalijami in odplakami pomešane vode, ki se je neverjetno hitro razlila po naših nižje ležečih prostorih, so izčrpali gasilci PGD II. Bistrica. Ostala pa je umazanija, vlaga in vsakokrat bolj razrahljani temelji, saj je voda prodirala v notranjost tudi skozi tla in zidove. Sicer ne moremo primerjati grozot, ki jih je neurje naredilo na cerkljanskem, Selški dolini in Štajerskem, kjer so ugasnila celo človeška življenja, je pa za nas, ki v teh prostorih živimo ravno tako hudo in še vedno strah vzbujajoče. Ob vsakem močnejšem nalivu se v kletnih prostorih pojavijo povratne kanalizacijske odplake in voda, ki jih ne more sprejeti premalo zmogljiva mreža dotrajanih in strtih cevi. Soseska, ki je včasih štela ulico ali dve, je danes dosti večja, površine streh stanovanjskih blokov in hiš ter asfaltiranih površin, pa samo še povečujejo količino meteornih in komunalnih voda, ki se stekajo v kanalizacijo. Tudi nekdaj naravnih potokov, ki so sprejeli veliko količino meteornih voda ni več, saj so prav tako speljani v obstoječo komunalno mrežo cevi. Poleg vsega pa je po Gubčevi cesti speljan še tranzit težkih tovornjakov, ki s svojo frekventnostjo dodatno uničuje stare kanalizacijske cevi in poleg tega povzroča tudi hrup. Stanovalci v nižjih delih soseske S12 (Gubčeva, Maistrova, Vojkov drevored) smo tako že več kot 20 let vpeti v problem poplavljanja, ki se nikakor ne more zadovoljivo rešiti. Velikokrat smo že pozivali, leta 2000 smo v akciji za reševanje te problematike, na odgovorne: na občini - oddelek za komunalno infrastrukturo, Komunalno podjetje Ilirska Bistrica in krajevno skupnost, posredovali tudi peticijo, ki smo jo s svojimi podpisi podprli številni prebivalci naše soseske (več kot 400), kot tudi zaposleni v podjetjih in zavodu (otroški vrtec). Med otroškimi igrali namreč tudi udarijo povratne komunalne vode! Ni nam vseeno, ko iz jaškov bruhne kanalizacijska voda, oplemenitena s fekalijami in želimo, da bi se problem, tako poplavljanja kot tudi hrupa v naši soseski, enkrat dokončno rešil. Naj se obljube, ki so bile izrečene, da se bo dotrajana kanalizacija na Gubčevi cesti zamenjala in tranzit speljal mimo mesta, uresničijo čim prej! V tokratnem nalivu najbolj prizadeti Stanovalci Gubčeve 5 Bistriške gasilske novice POMOČ V NEURJU V torek 18. septembra je Slovenijo zadela hudo neurje, ki je prizadelo dobršen del naše države. Na našem področju smo jo še kar dobro odnesli. Bistriški gasilci smo posredovali pri črpanju vode iz kletnih prostorov v stanovanjskem bloku v Gubčevi ulici, zaradi močnega neurja pa smo na cesti pri vasi Zalči in pri odcepu za Podbeže razžagali in odstranili iz cestišča porušena drevesa. V gasilskem domu smo tako kot vsi občani imeli težave z elektriko. Kljub temu da imamo urejeno električno napeljavo, ki bi nam omogočala delno razsvetljavo, odpirala vrata, omogočala boljšo komunikacijo pa nimamo motorja oziroma agregata, ki bi se pri izpadu elektrike avtomatsko vključil in nam omogočil lažje in hitrejše delo. V večernem in nočnem času smo bili z mislimi na prizadetih področjih, z našimi nadrejenimi smo se dogovarjali in usklajevali, kje bi bila naša pomoč prizadetim v neurju najpotrebnejša. Odločili so, da na pomoč v Železnike pošljemo Tehnično reševalno vozilo z dvigalom, ki bo v takšni nezgodi s svojo opremo nudilo še kako potrebno pomoč. Iz našega društva in iz PGD Vrbovo sta odšla dva gasilca ter po J_________ v s eden iz Podgrada in Jelšan. Po pričevanju sodelujočih je bila v Železnikih, ki jih je neurje močno prizadelo večina stanovanjskih hiš zalitih, tovarne poplavljene, cestne povezave uničene, uničenih ogromno avtomobilov in ko še vidiš prizadetost in obup domačinov, ti poči srce. V Železnikih je bilo veliko število gasilcev, ki so opravljali razne naloge, pripadnikov CZ, po dolgem času je na pomoč priskočila tudi vojska, kar je zelo pohvalno. Naša ekipa je dobila nalogo odmika, oziroma priprave uničenih avtomobilov za transport iz mesta. Delo je bilo težko in mučno, saj so bili avti ali pod muljem, eden na drugem, pod drevesi, tudi pod avtobusom, zagozdeni med ulicami. Naša ekipa je delala do večera in uspešno pripravila za transport 16 avtomobilov. Plemenito delo pomeni pomagati sočloveku v nesreči. Gasilec ne izbere nesreče, njegova dela pa povejo več kot vse naše besede. Janko Slavec PGD II. Bistrica MLADINSKI GORNIŠKI TABOR JEZERSKO 2007 Že 8 let zaporedoma planinsko društvo Snežnik organizira enotedenski mladinski gorniški tabor, namenjen planincem različne starosti, ki bi radi poletne počitnice preživeli v naravi. Tokrat smo ga v sodelovanju z ostalimi planinskimi društvi iz okolice (OPD Koper , PD Slavnik Kozina, PD Piran, PD Šentjošt, PD Podpeč- Preserje in PD Kobarid) postavili na Jezerskem, kjer se je v mesecu juliju zvrstilo kar 7 izmen. Jezersko, malo zeleno dolino v bližini Avstrijske meje, smo izbrali zaradi zanimive lege med Kamniško-Savinjskimi Alpami in Karavankami, tabor pa smo postavili v bližini Planšarskega jezera. Naša izmena je tam taborila od 21.-28.7.2007 Letošnjega tabora se je udeležilo 29 planincev različne starosti iz našega planinskega društva in pa 4 otroci iz sosednje Hrvaške, z zamejske planinske skupine Bazovica Rijeka. Najmlajši udeleženec je bil star 6 najstarejši pa 19 let. Udeleženci so bili razdeljeni v 3 skupine, katerim je bil glede na starost in izkušnje prilagojen program. Za varnost udeležencev so skrbeli registrirani vodniki PZS in mentorice planinskih skupin. Letošnji bogat program udeležencem ni ponujal le planinskih izletov temveč tudi obisk Jenkove kasarne in izvira Jezerske Slatine, kopanje v jezeru, jutranjo telovadbo, bivakiranje, orientacijsko tekmovanje, mnogo športnih iger, spanje v šotorih ali pod milim nebom in celo kviz o Jezerskem. Med pros- tim časom so oblikovali prispevke za bilten in razglednice, ki so jih poslali staršem. Večere ob tabornem ognju nam nista popestrili le kitara in harmonika temveč tudi peka pic, čevapčičev in krompirja. Manjkal ni tudi krst novih udeležencev tabora in poroke. Najmlajši planinci so obiskali slap Čedco, Češko kočo in Goli vrh. Tretja skupina pa še Ledinski vrh. Oblikovali smo tudi B skupino, v kateri je bilo 5 izkušenih planincev, ki so natrodnevni turi prehodili dobršen del Kamniško-Savinjskih Alp. Prvi dan so se povzpeli na Rinke, Tursko Goro in prespali na Kamniškem sedlu. Drugi dan so se povzpeli na Planjavo in po brezpotju na Okrešelj. Tretji dan pa je sledil povratek v dolino. Za te ture so potrebovali dobro kondicijsko pripravljenost in precej planinskega znanja, ki so ga pridobili na preteklih taborih. Anketa, ki smo jo izvedli med udeleženci, je pokazala, da so bili najbolj navdušeni nad »adrenalinskim« parkom, ki so ga pripravili naši vodniki. V parku so se preskusili z abzajlingom, prečkanjem reke po vrvi, prečkanjem reke s palicami in plezanjem po steni. Večina udeležencev se je s temi elementi srečala prvič, zato so bili nad parkom še toliko bolj navdušeni. Potrudili smo se, da je lahko vsak na taboru našel nekaj zase. Le malo je takih, ki pridejo na tabor le enkrat, zato pozivamo vse, ki bi radi počitnice preživeli drugače, tokrat aktivno in v naravi, da se nam pridružijo. Možnost jim ponujamo naslednje leto, drugi teden v mesecu juliju. Tina Turkovič, VPZS NA NAJVIŠJEM VRHU DOLOMITOV MARMOLADA (3343 m) IN FERRATA DELLE TRINCE- 25. in 26. avgust 2007 je bil letos za naše drušvo krona planinskega dogajanja. Če bi vedela, kam se podajam, si nebi upala prijaviti. A ker imam hišnega »angela varuha« sem bila korajžna. Vedela sem, da bo mnogo plezanje, ledenik, da bomo spali v lepi koči, skratka lepo. Morda malo naporno. In ker sem bila v Dolomitih že trikrat (Tree Cime z okolico, pogorje Sella s kraljem Piz Boe, najlepše police sveta v Brenti), vsakokrat naporno, a lepo, sem zaupala Alešu, da nas bo srečno pripeljal nazaj. V soboto zgodaj smo krenili z dvema kombijema proti Italiji mimo Belluna in Allegea na prelaz Fedaia (2054m), kjer preseneti umetno jezero Fedaia. Sistemi žičnic in gondol, velikanskih posegov v naravo so presenečali in vsak si je mislil svoje. Spoštljivo smo zrli v najvišji vrh Dolomitov, Marmelada. Pristaja ji žensko ime. Je edina gora v Dolomitih, ki je še vedno pokrita z večnim snegom in ledom. Obrnili smo ji hrbet, naložili v nahrbtnike vso plezalno opremo in krenili navzgor na drugo stran na greben Padon. Znan je po tem, da je vulkanskega izvora (lava)-in kamnina ni apnenška kot ostali Dolomiti. Zato je skala povečini črne barve. Greben doseže najvišjo točko v vrhu Sas de Mezdi(2727m). Višina je malenkost v primerjavi s stolpi, policami, grebeni in prepadi! Zahtevnost plezanja se je sproti obrestovala. Izpostavljena mesta so nudila nepozabne razglede v daljavi: na mala turkizna jezerca, na travnate planote in na cilje naslednjega dne. Ferrata delle Trincee (trincea it.: strelski jarek, rov) kaže ostanke vojaških utrdb iz 1. svetovne vojne. Sestopili smo na sedlo Fedaia ter se mimo akumulacjskega jezera vrnili h koči Marmolada, kjer smo prenočili. Za vzpon do ledenika smo drugi dan uporabili žičnico. Rekli smo ji zajčniki, ker so izgledale kot odprte kovinske kletke. Kakor koli že, bolje slabo stat’, kot dobro hodit’. Povlekli so nas na višino 2600m. Obuli smo dereze. Prijeli cepine. Vodniki so uprizorili kratek tečaj hoje po ledeniku. In smo šli. Otresla sem se strahu pred derezami, izgubila večino strahu in počasi napredovala za ostalimi. Pogled na ostale mimoidoče nam je kazal, da smo dobro opremnjeni. Lepo in varno smo napredovali. Sledilo je plezanje, sicer manj zahtevno kot prejšnji dan, a zdelo se mi je vse bolj gladko in strmine ni in ni hotelo biti konca. Kot isto pravilo kot v življenju: poti nazaj ni, pogovori se sam s seboj in rini dalje. Vrh smo dosegli v štirih urah od izhodišča. Večina nas je dosegla svoj osebni rekord. Srečni, da nam je uspelo. Sijalo je toplo sonce. Pojedli smo vse naboljše iz rucakov (Raško, ej hvala za pršuti), si čestitali, se stiskali in slikali. A bili smo komaj na pol poti. V treh navezah smo sestopili po snegu, pa spet po jeklenicah in vstopili na ledenik. Bil je vreden strahospoštovanja. Razpoke sivomodrih barv, neznanih globin. Odleglo mi je, ko smo prispeli na cilj k koči, kjer smo še mali poležavali, spili zasluženo pivo, se za spomin še zadnjič slikali. Pri kombiju sem preštela žulje, si ogledala obtolčena kolena in izračunala, kdaj bom spet oblekla krilo. A, bilo je vredno. Darinka Dekleva SPET V ŠOLI ŽIVAHEN ZAČETEK V VRTCU Mesec september je tu. Šolarji smo se z veseljem ponovno zbrali v šoli in zasedli šolske klopi. Medse smo sprejeli šest prvošolcev, ki so posebej ponosni, da so postali šolarji. Vsem učencem želimo, naj jim bo učenje zabava in naj bo šolsko leto uspešno, zanimivo in veselo. V VRTEC In pride dan, ko moramo svojega otroka odlepiti od sebe in ga poslati v varstvo. V vrtec. Na eni strani veselje in navdušenje, na drugi številna vprašanja. Bo moj otrok jokal? Bo jedel, spal? Bo zdrav? Bo še vedno vesel in razigran? Za otroka je ta dogodek eden izmed najbolj stresnih dogodkov v življenju, saj mora iz varnega, toplega naročja staršev v novo okolje. Tam se mora prilagoditi na nove osebe; sovrstnike ter vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice. Prilagoditi se mora tudi na nov prostor (igralnico, garderobo, prostor pred vrtcem...). Navaditi se mora na nov ritem življenja. Med pomembne elemente prilagajanja spada hranjenje otroka, saj se mora v tem stresnem obdobju prilagodti na raznovrstno hrano in čimsamostojnejše hranjenje. Problem lahko predstavlja tudi počitek v vrtcu, pri čemer se trudimo upoštevati individualne razlike med otroci. Uvajalno obdobje pri otroku povzroča strah in negotovost, kar je lahko vzrok za pojav joka, neješčnosti, težave med in pri spanju, agresivnost itd. Naloga vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice v tem obdobju je ta, da otroka pestuje, neguje, pomaga pri hranjenju, opazuje in usmerja k raznovrstnim dejavnostim, pri čemer upošteva otrokovo starost, njegove sposobnosti in potrebe. Starši imajo pravico do postopnega uvajanja otroka in možnost dogovora o najbolj sprejemljivem načinu vključevanja v vrtec. Pomembno je, da pozabijo na svoje strahove in da skušajo pridobiti zaupanje v osebje, ki bo otroka vzgajalo in izobraževalo. dipl.vzgojiteljica Tamara Vičič OŠ Antona Žnideršiča, enota vrtec. SLOVENIA OPEN TUDI ZA UČENCE OŠ TONETA TOMŠIČA KNEŽAK Banka Koper, generalni pokrovitelj teniškega turnirja Slovenia Open, ki poteka od 17. do 23. septembra v Portorožu, je 3 učencem naše šole omogočila ogled tekem prvega kroga. V torek, 18.9.2007 smo se kljub neurju, ki seje v jutranjih urah razhudilo čez Knežak, odpeljali soncu naproti v Portorožv ŠRC Marina, kjer poteka turnir. Jaka Fidel, Gaja Udovič in Martina Urbančič so si najprej z veseljem oblekli podarjene modre majice Slovenia Open. Pred vstopom na tribuno glavnega igrišča smo ponovili pravila, po katerih igrajo teniški igralci. »Da boste vedeli, kdaj in komu ploskati,« se je pošalil učitelj športne vzgoje na OŠ Antona Žnideršiča Rihard Udovič. Seveda brez navodil o obnašanju na tribuni teniškega igrišča ni šlo. Prvo pravilo, da na tribune ne moremo vstopiti med igro, smo takoj spoznali. Kar nekaj časa smo morali preživeti v zakulisju, medtem ko sta si igralki spretno podajali žogico. Med odmorom, ki sta si ga v pekočem soncu prislužili igralki, smo se v tišini in kar se da hitro posedli na tribune. Potem pa z vratom levo in desno, pa spet levo in desno... Ogledali smo si avstrijski derbi prvega kroga posameznic med Sybille Bammer in Vvonne Meusberger. Navijali in z aplavzi nagrajevali smo ob dobljenih točkah. Pogovarjati in komentirati, kako bi lahko rešila žogo ta ali ona nismo smeli. »Silence, please,« se je slišalo od glavnega sodnika. Sybille Bammer je s tekmico v kratkem času in z nekaj atraktivnimi udarci opravila z rezultatom 6:2 in 6:1. Sybille Bammer je tekmovalka, ki na turnirju Slovenia Open računa na zmago, po prikazani igri ji privoščimo drugo mesto, ker si želimo da bi zmagala naša tekmovalka Katarina Srebotnik. Čeprav si tekme katere od slovenskih tekmovalk nismo ogledali, ker so bile na sporedu kasneje, smo se domov vrnili polni vtisov in novih spoznanj o tenisu in življenju teniških igralk. Klavdija Sotlar OŠ Toneta Tomšiča Knežak V našem vrtcu smo v prvih dneh novega šolskega leta sprejeli veliko novih otrok. Nekaterso med vrstnike prvič zakorakali pogumno, drugi so se težje poslovili od svojih staršev. Da smo lahko sprejeli vse otroke, ki so se v vrtec vpisali v majskem vpisu, smo morali deseti oddelek urediti v večnamenskem prostoru. Tik pred začetkom šolskega leta smo na travniku ob vrtcu montirali še eno igralo za otroke - vrtiljak, ki ga je vrtcu podarilo domače podjetje PROVITA d.o.o. Kolektiv vrtca se ob tej priložnosti podjetju PROVITA d.o.o. zahvaljuje za dobronamerno gesto. vodja vrtca Nija Renko OŠ Antona Žnideršiča, enota vrtec. NASTOP UČENCEV OŠ PREGARJE NA DRŽAVNI PROSLAVI NA TATRAH Režiserka državne proslave ob 60 - letnici priključitve Primorske matični domovini Katja Pegan, je v svoj program vključila tudi nas, učence OŠ Rudija Mahniča - Brkinca Pregarje. Tako smo imeli priložnost, da celi Sloveniji predstavimo Brkine, kraje, kjer živimo ter našo šolo. Nastop nam je odlično uspel, saj smo bili deležni številnih pohval. Učenci novinarskega krožka ZABAVNO IN POUČNO!! V četrtek, 20. 9. 2007 smo učenci predmetne stopnje OŠ Podgora imeli naravoslovni dan v okviru Festivala znanosti. Že sama vožnja z vlakom do Ljubljane je bila za nas nekaj posebnega in razburljivega. Takoj po prihodu v Ljubljano smo se napotili v Cankarjev dom. Spotoma smo se ustavili pri Prešernovemu spomeniku in se poklonili našemu največjemu pesniku. Pred začetkom naših dejavnosti smo se razdelili v dve skupini, in sicer peti in šesti razred so vodile učiteljice Andreja, Nataša in Zorka, sedmi, osmi in deveti pa učitelj Tašo in učiteljici Jana in Vanja. Prva skupina si je ogledala likovno razstavo, druga pa se je udeležila delavnice na temo Zakaj se led topi. Izvajalci so bili Portugalci, ki so predavali v angleščini, zato je bilo naše sporazumevanje oteženo. Kljub temu smo uživali in spoznali vzroke segrevanja ozračja. Nato je šla naša skupina na Inštitut Jožefa Štefana. Ogledali smo si različne laboratorije, kjer izvajajo zahtevne poskuse. Druga skupina pa si je ogledala naravoslovni muzej. Najprej smo si ogledali tako imenovano Mamutsko sobo. Čeprav nismo imeli vodiča, smo se kar dobro znašli in spoznali mnogo novih stvari. Nato smo si ogledali še šolski muzej, ki nam je bil še najbolj zanimiv. Ponovno smo se vrnili v Cankarjev dom in prisostvovali pri eksperimentiranju s tekočim dušikom. Niti sanjalo se nam ni, kako helij spremeni človeški glas. Kako smo se smejali! Na koncu smo spoznali še skrivnosti vesolja, ki sta nama jih razkrila gospoda Prosen in Petrač. Slednji je dolgo delal za ameriško NASO. " Videli smo tudi zvezde ", in sicer v napihnjenem šotoru v katerega so nas nagnetli. Tam so nam s posebno napravo pokazali vse zvezde neba. Dan je bil zelo zanimiv, vsebinsko bogat a tudi naporen. Naučili smo se veliko novega in koristnega za življenje. Najbolj pa smo se zabavali in uživali na vlaku, kjer smo se sprostili kot že dolgo ne!!! Novinarski krožek Tadeja in Tamara ŠPORTNO - PROMETNI DAN Na OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad je 13. 09. 2007 potekal športno - prometni dan. Učenci vseh razredov smo prvi dve šolski uri poslušali predavanje o sodelovanju otrok in njihovih staršev v prometu, o varni poti v šolo in iz šole. Nato smo se razdelili v starostne skupine in po skupinah vadili vstopanje in izstopanje iz avtobusa. Predavanje je vodil policist, gospod Iztok Ljubič. Po predvajanju je cela šola imela pohod do okolice tovarne Piama, kjer smo imeli letošnji kros. Pri pohodu so sodelovali tudi policisti, saj so poskrbeli za našo varnost, ko smo morali prečkati glavno cesto Reka - Trst. Za kros smo se najprej dobro ogreli ter si ogledali progo, kjer smo tekli. Učitelj športne vzgoje je za vsak razred določil dolžino proge. Najprej so travnik pretekli najmlajši, šele potem mi, starejši. Po končanem teku smo se odpočili in ravnatelj je podelil priznanja za 1., 2. in 3. mesto. Utrujeni, a veseli, ker je kros za nami, smo se odpravili nazaj v šolo. Najbolj so žareli obrazi sošolcev, ki so imeli v roki priznanja. Nina Mavrič, 8. raz. DRUŠTVO ‘TVOJ TELEFON" vabi k sodelovanju nove prostovoljne telefonske svetovalce, ki bi želeli koristno izrabiti svoj prosti čas. Informacije: tel 05/720-1-720, od ponedeljka do petka od 08. do 20. ure. JOŽE UJČIČ - ČEDNI K LIKOVNA KOLONIJA ( 1936 - 2007) » Resnično človekovo bogastvo je vse, kar je dobrega naredil na tem svetu.« (Mohamed) Jože Ujčič je postal del Harij in Harijcev v trenutku, ko se je poročil z ženo Magdo. Potem je ves čas razmišljal in delal kot mi, tako, da smo kmalu čisto pozabili, da prihaja od nekje drugje. Vzeli smo ga za svojega , ga imeli za Harijca in ga preprosto klicali za hišnega gospodarja Čednika. Jože Ujčič, po domače Čednik, si je prislužil pokojnino kot poklicni voznik in brez nezgod prevozil nešteto nevarnih poti. Žal , zadnje poti ni zmogel sam, z ljubljanske bolnišnice sta ga pripeljala dva mlajša stanovska kolega. Kmalu za tem je tiho in mirno zaspal, prav tako, kot si je vedno želel. Kot vsi ljudje na vasi, se je tudi Jože po malem ukvarjal s kmetijstvom. Sila je bil zadovoljen, ko smo leta 2000, na IV. Obrtnem sejmu v Ilirski Bistrici hvalili njegov debel krompir. Ponosen je bil na najlepše prašiče v vasi in še marsikaj drugega. A kljub temu, da kmetovanje , katerega se je po upokojitvi še bolj oprijel, ne pozna urnika in delovnega časa, je našel čas za številne aktivnosti. Bil je strasten balinar, aktivno je deloval v Društvu invalidov in ob nedeljah prepeval v cerkvenem pevskem zboru Harije. Z vso dušo in srcem pa je bil predan domačemu KETŠD Alojzij Mihelčič Harije, kjer je vse do zadnjega deloval v Brštulin bandi in MALOJUŽNA-AJ KAKU NOM TJEKNEŠl »Kaj je buljšega od ane fine malojužne.kt jo prnjese žjenka popedan na košnjo?Če je še an žluk šnopca zravn, človk ne vpraša vč nč.Bugžegnej!« Tako je bilo nekdaj na vasi, ko se je živelo počasneje četudi se je vstajalo dokaj zgodaj.Prelep sobotni dan, je na kraj prireditve popeljal tudi naše društvo-KŠD Koseze.Prizorišče malojužne ob gradu na Doljnem Zemonu je nudilo božanstven pogled na kotličke v katerih so se kuhale dobrote naših babic.Vse je spominjalo na tisti čas. Dolga krila, predpasniki in rute , katere smo si povile na glavo, govorica , igre tistega časa in pa ples. Za razvedritev smo poskrbeli s krajšo igro-Malojužna. Zadišalo je po joti s klobaso, češpovimi njoki, kruhovim štrudljem, češpovo pito, kuglofom, domačim kruhom in marmeladi. Žejo smo gasili z vinom. Na koncu smo pokusili tudi kuhano domačo koruzo. Domača glasba nas je zvabila še na plesišče.Tako smo preživeli še en dan, ki je bil za naše društvo lepo doživetje. Nekoč bi rekli:«Vsga do ruk, hvala bogu, de b blu zmerej toku!« In mi se še kako radi spominjamo tega reka. Za KŠD Koseze, Barbara Kogovšek zaslovel kot Žjefin »frajer« , vdovec Frane, eni izmed petnajstih vlog tragikomedije »Kri nej uoda«, avtorice Jadranke Boštjančič. Zaupane mu naloge je opravljal vestno in dosledno , ne glede na trud in napor, ki ga ja moral vložiti, ob vseh tegobah in boleznih, ki so ga pestile. Prav zato smo v društvu lahko vedno računali nanj, pa naj si je šlo za sodelovanje pri praznični maši, adventnem vencu ali prvem plesu... O njegovem delu in življenju bodo pričale številne fotografije, shranjene v društveni kroniki in tik pred smrtjo posneta društvena predstavitvena zgoščenka. Največji spomenik pa si je zagotovo postavil kot skrben gospodar z urejeno domačijo in oče treh zelo lepo vzgojenih otrok, ki premorejo nekatere navade, ki so žal v današnjih časih že zdavnaj pozabljene. Ob mnogo prerani smrti izrekamo ženi Magdi, otrokom Aniti, Klavdiju in Urošu, vnukom in ostalemu sorodstvu, iskreno sožalje. Pogrešali ga bomo, a njegovih dobrih del je bilo preveč, da bi ga pozabili. Člani KETŠD Alojzij Mihelčič Harije Društvo ŠEMIBIJE je v soboto dne 24-26.08. 2007 priredilo likovno kolonijo v idilični vasi Podtabor. V koloniji so sodelovali akademski umetniki iz Slovenije. Zahvala k podpori tovrstnega projekta gre Občina Ilirska Bistrica, logistični enoti iz vojašnice Postojna, ki je zagotovila šotore, ter JSKD Ilirska Bistrica s katerim bodo v sodelovanju nastala likovna dela tudi razstavili in sicer v Občini Ilirska Bistrica, Koper in Ljubljani. Kajti, ustvarjalci smo živo zainteresirani, da pridejo naša dela do čim širšega kroga soustvarjalnih ljudi. Šele tako se umetniška stvaritev uresniči. EP 5. DVODNEVNA STOTNIKOVA KONJENICA-PREDJAMA Osmega tega meseca je bila lepa sončna sobota, temperature so dopuščale kratke rokave in marsikdo je iskal zavetje sence. Mi pa smo se v jutranjih urah končno odpravili na že 5. tradicionalno, dvodnevno, stotnikovo konjenico. Tokrat so naš naši konjski prijatelji ponesli proti Predjami. Dvajset jezdecev se je zbralo pri stotniku Simonu Žužku v Slovenski vasi. Kot se za organizatorja spodobi, je vse navzoče postregel z domačim ovčjim sirom in z domačo slivovko. Potem pa na pot. Po dveh urah ježe smo si v senci dreves privoščili prvi odmor in malico. V nadalje smo imeli še par zanimivih postankov in po šestih urah ježe končno prispeli pred Predjamski grad. Ne daleč od le - tega pa smo imeli postavljen tabor, kjer nas je naš član Tone Spetič pričakal s slastnimi zrezki z roštilja, ki so po naporni poti še toliko bolj teknili sestradanim želodčkom. Sledilo je družabno srečanje, na katerem so se nam pridružili še ostali člani društva Graščina in nekaj ostalih prijateljev. Imeli smo tudi krst dveh konjenikov, ki sta se letos z nami prvič odpravila na konjenico. Po prekratki noči, smo se prebudili v čudovito sončno jutro. Vreme nam je bilo zopet naklonjeno. Po jutranji kavici, čiščenju in sedlanju konj smo se po drugi, ravno tako zanimivi poti, odpravili proti domu. Utrujeni, a zadovoljni s konjenico smo v popoldanskih urah prijezdili pred domače hleve. Tako smo člani društva Graščina, skupaj z gosti z drugih društev in klubov, zaključili še eno dvodnevno konjenico. Eno lepših. NA VRHU NAŠE DOMOVINE Sredi poletnih dni smo se v KŠD Koseze z veseljem odzvali povabilu našega sovaščana Sedmak Janeza,v želji,da nas popelje na naš prelepi očak Triglav. Za nas je bil to nov izziv. Odštevali smo dneve pred odhodom in tem za pogovor o tem velikanu nam ni zmanjkalo. Vreme nam je bilo naklonjeno. Spremljala nas je tišina gora,večni mir narave in čebljanje ptic. Prijetna druščina je hitela mimo Vodnikovega doma, pa vse naprej do koče Planike, kjer nas je čakal postanek. Zvoki harmonike so skrbeli za dobro voljo planincev. Občudovali smo gore okrog nas. Tu pa tam so se skrili v meglicah, kot bi se igrali skrivalnice. Pred nami seje razprostriral večerni pogled na Triglav. Še luna gaje sladko pozdravljala in se mu z vsem spoštovanjem nasmihala. Spanec nas je zazibal v sanje. Neutrudna želja, korak za korakom in dobra volja so bili dovolj močan razlog,da smo malo pred osmo uro zjutraj naslednjega dne,uzrli goro naših src-Triglav. Srečni smo se objemali in veselili svojih občutkov. V svoji sredi smo imeli dva slavljenca. Nazdravili smo jima s šampanjcem. Seveda pa vzpon ni minil brez krsta ob Aljaževem stolpu. Tudi ptice so nas pozdravljale s svojim letom. Zdelo se je, kot bi se življenje ustavilo za hip,da nam pokaže lepoto svobode in spoštovanje narave ob kateri smo nemočni. Megleni oblaki so nam zastirali pogled na okoliške vrhove,le tu pa tam so se nam priklonili v pozdrav. Tu zgoraj je svet drugačen, drugačni smo tudi ljudje. Na Kredarici smo se v kapeli zahvalili za srečno vrnitev. Pogumno smo vzeli preostalo pot pod noge in se utrujeni, a polni novih vtisov vrnili na Rudno polje. Našo srečo je izražal prešeren smeh na obrazih. S pripovedovanjem naših doživetij, smo v prelep gorski svet popeljali tudi ostale Koseščane, kateri bodo ponesli naše pozdrave Triglavu kdaj drugič. Za KŠD Koseze,Barbara Kogovšek Dvojna dioptrija STVAR ČASTI Odkar smo iz svojega mišljenja in besednjaka izrinili izraz "sveto," tudi ostalih besed, ki izhajajo iz istega besednega korena, kot npr. "svetinje", skoraj več ne uporabljamo, ker se nam zdi, da v današnjem v potrošništvo usmerjenem svetu ni nič več takega, kar bi poleg denarja zaslužilo našo pozornost, kaj šele čaščenje... S slednjim je v tesni povezavi tudi čast, ki jo je sodobni človek poistovetil s pojmom uspešnost, kar pa ne gre skupaj, ker pot k uspehu ni nujno častna, se pravi vzorna in pregledna, ampak polna ovinkastih bližnjic, kakor tudi dejanj, ki jih ni narekovala notranja moralna drža pravičnosti, ampak želja po javni potrditvi in prestižu. S tem mislim predvsem medijsko osvetljene humanitarne poteze kakih petičnežev, ko od svojega obilja odrinejo kaj drobiža za človekoljubne namene, pri čemer ni jasno, ali nam jih mediji postavljajo kot zgled radodarnosti ali uspešnosti! Kakorkoli že, večina navadnih Zemljanov kakor tudi Slovencev nima skrbi, kam s presežki svojih dohodkov, ker komaj vežejo en konec meseca z naslednjim. Blagostanje naroda se ne meri samo po njegovem letno ustvarjenem BDP (bruto dohodku na prebivalca), ampak tudi po njegovi kulturni in duhovni omiki. Med bogastvo, ki ga ne morejo izničiti borzni zlomi ali kake druge katastrofe, vsekakor sodi narodova kulturna dediščina, katere nosilna stebra sta jezik in literatura. V tem smo Slovenci povsem enakovredni, če ne celo (gledano na število prebivalcev) bogatejši od nekaterih velikih narodov. Obstaja pa nevarnost, da to prednost v dobi globalizacije, ki stremi k enemu samemu sporazumevalnemu jeziku, lahko hitro zapravimo, če ne bomo skrbeli za svoj materni jezik, ki nam ga sicer nihče ne prepoveduje ne govoriti ne pisati, a tudi ne ukazuje! Pa bi ga zakon moral zaščititi pred zlorabljanjem in izumrtjem. Na hitrost sprejemanja zakonov kakor tudi na njihovo izvajanje navaden državljan ne more kaj dosti vplivati, kar pa ne pomeni, da ne more prav nič narediti za svojo materinščino. O tem je na 19. tradicionalnem romanju oziroma shodu " treh Slovenij” (izseljenstvo, zamejstvo in matična domovina), ki je bilo 5. avgusta na sv. Višarjih, govorila znana publicistka in pisateljica Berta Golob, ki se je ostro obregnila ob preveč ohlapno in malomarno rabo slovenščine v vsakdanji rabi. Ona imenuje ta novi uporabni jezik "slovangla,” ker prevladujejo v njem angleške spakedranke namesto blagoglasnih domačih izrazov, ob čemer človek dobi vtis, ko da nam je zmanjkalo domišljije pri iskanju besed ali pa še huje; da nam je vseeno, kakšen jezik govorimo. S tem se ne smemo sprijazniti, ampak ob vsaki spozabi drug drugega opominjati k odgovorni rabi materinščine. To je stvar časti, ki ji pravimo nacionalni ponos, da smo to, kar smo. Tega, namreč samospoštovanja, pa nam krepko primanjkuje, kar se odraža v malomarni rabi jezika kakor tudi v brezbrižnosti do nacionalnih simbolov, na katere ne gledamo kot na svetinje, ampak kot na modne dodatke... Narečja vsekakor ne spadajo v zvrst naših "grehov” zoper domovinsko zavest in materinščino, ampak k bogatenju njene barvitosti s pokrajinskimi ali celo krajevnimi izraznimi posebnostmi, zato jih je treba enako spoštovati ter negovati kot knjižni jezik. Izbrano in barvito izražanje ne spada samo na literarne večere in slavistične seminarje, ampak na vsa področja medsebojnega komuniciranja, tako tistega na cesti, v trgovini ali lokalu, kot pri sestavljanju SMS ter internetnih besedil. Materinščina je jezik, v katerem razmišljamo, molimo in sanjamo. Ne dovolimo si, da bi to počeli v "slovangli,” ker bi to pomenilo, da se naš besedni zaklad spušča na raven jamskega človeka. Upam, da ne z njim tudi naše duhovno obzorje ... Boh do prihodnjič Jožko Stegu Junona studio za nego telesa Jablanica 1c 6250 Ilirska Bistrica Nudimo vam: • Nego obraza • Nego telesa X • Depilacijo • Pedikuro • Manikuro • Ličenje Vse dodatne informacije na tel.: 051 304 217 VABI V SVOJO SREDINO NOVE SODELAVCE: • 2 CNC operaterja (IV. ali V. stopnja izobrazbe tehnične smeri), ■ 1 CNC operaterja programerja (VI. ali VII. stopnja izobrazbe, zaželjeno tehnična smer). Smo podjetje, ki se ukvarjamo z CNC obdelavami orodnih plošč na tehnološko zahtevnih CNC strojih, s proizvodnjo na dveh lokacijah in sicer, v Studenem, kjer je sedež podjetja in v poslovnih prostorih I0C Neverke pri Pivki. Zaradi nenehnega širjenja obsega poslovanja, zaposlujemo nove sodelavce, ki bodo kos izzivom. V zameno za vaše znanje, delo in čas pa vam ponujamo izredno dinamično in kreativno delovno okolje, nagrajevanje uspešnosti in kreativnosti, možnost napredovanja in dodatnega šolanja, skrb za družbeni standard zaposlenih. V šolskem letu 2007/08 podeljujemo tudi štipendije, in sicer: -2 štipendiji za dijake srednje strojne šole program strojni tehnik oziroma PTI program, -1 štipendijo za študente strojne fakultete. Informacije na tel. št. 05/75 16 033 vsak delovni dan dopoldne od 8.00 do 15.00 in popoldne na GSM 041/757 006. Prijave na prosto delovno mesto oz. štipendije pošljite na naslov: OHO 3 CNC d.o.o. STUDENO 102, 6230 POSTOJNA llirijade TEORIJE ZAROTE Teorije zarote so se mi vedno zdele zelo zanimiva zadeva. V bistvu gre za to, da stvari niso takšne, kot izgledajo. In mi to vemo. Tako nas v resnici ne vlečejo za nos in tudi mi, t.i. navadni državljani, imamo notranje zadovoljstvo, da vemo, kaj se dogaja. V preteklem stoletju je bila ena najbolj znanih tovrstnih zadev seveda atentat na Kennedyja. Lee Harvey Osvvald (zanimivo, kako znamo na izust imena ljudi, katerih edino omembe vredno dejanje je bilo, da so ukokali nekoga znanega, hm) pravzaprav niti ni bil atentator, bilo jih je menda kar cel kup, za njimi pa so stali združeni Castro, mafija, FBI, CIA, vojaško-industrijski kompleks (mimogrede, izrazje izumil republikanski predsednik Eisenhovver), manjkala je edino katoliška cerkev, slučajno je bil pač Kennedy katolik in niso imeli nekega posebnega razloga, da fliknejo prvega njihovega na takem položaju (pravzaprav škoda, to nekoliko pokvari to teorijo zarote). No, zgodba gre nekako takole. Prišel je Jack in njegov brat Bobby in sta hotela spremeniti svet in potem so se zbrale temne sile, ki tega niso hotele in so ga ubile, potem so pa čez pet let ubile še brata, da ne bi slučajno ratal še on predsednik. Vse skupaj pa ima lepotno napako. Samo žrtev atentata namreč. John Fitzgerald pač ni bil ravno to, kar se ga je naredilo kasneje. Poglejmo. To je bil tipo, ki si je v svoji parlamentarni karieri pomagal z mafijskimi vezami, kar ni bilo ravno lepo od njega. Res pa je, da se jim je oddolžil tako, da jim je dodobra popopral življenje preko pravosodnega ministra, svojega brata (nepotizem, lepo vas prosim). Pod njegovo komando je CIA izvedla invazijo v Prašičjem zalivu na Kubi, ki je neslavno propadla, in JFK-jaje motilo predvsem dejstvo, da je propadla in manj, da je bila. Človek nas je skoraj spravil v atomsko vojno (bilo je blizu, pravijo). In pa, ne gre pozabiti, tipson je začel vietnamsko vojno, ki vemo, kako se je končala. Tipičen ameriški predsednik, pač. In bolj težko kakšen Don Kihot, ki so ga umorile temne sile zla. In to je težava s teorijami zarote. Le redka pije vodo. Pravzaprav obstaja čisto verjetna možnost, da jih lansirajo ravno te temne sile zla (ha, še ena teorija zarote!), da mi ne bi ugotovili, kaj se V RESNICI dogaja. Najbolj znana teorija zarote v tem stoletju ima seveda opraviti z dogodkom, ki se je primeril 11. septembra par let nazaj. Takrat so, kot pravi CNN, Arabci zapeljali nekaj letal po Ameriki in skušali z njimi pristati sredi stavb. Kar se, kot sedaj vemo, ne da. Eno od teh letal pa so v herojskem navalu neustrašnosti zrušili sami potniki in rešili ameriški parlament, da so lahko potem kongresniki prepevali po TV domoljubne pesmi. Brez tega bi bilo veliko težje za naše prijatelje Američane, kot bi rekel Dimitrij R. V resnici, gre teorija zarote, pa naj bi vse skupaj zakuhali Američani sami, da bi lahko začeli vojno ali dve, da bi lahko svoj narod spravili v psihozo in jih kontrolirali in da bi skratka počeli pravzaprav, kar bi se jim zahotelo. V Pentagon pa itak letalo naj sploh ne bi treščilo, ker, ne vem točno, ampak razlaga je huda, verjemite. Tisto četrto letalo pa so sestrelili hrabri ameriški letalci, za vajo. Hja. Prva težava s tem je ta, da predvideva, da so Američani totalno superiorni, da tečejo kot urca in da so Arabci daleč preveč neumni, da bi se spomnili kaj takega. Težko pojasnimo prvi poskus atentata naVVTC, osem let pred tem, ki si gaje pripisal Osama. Pentagon pravzaprav ni tako enostavno sesuti, je pač tako sezidan. Glede letala nad Pennsylvanijo pa takole. Obstajajo mobilni telefoni in folk na letalu je VEDEL, kaj se dogaja. Če se postavite v njihovo situacijo, je pravzaprav čisto možno, da so letalo sesuli sami. Saj niso imeli kaj izgubiti. In če nimaš kaj izgubiti, si pač lahko tudi heroj. Uradna verzija je čisto možna, torej. Aha, in v čem je torej poanta tega pogrevanja preteklosti? Teorije zarote, v vseh svojih oblikah, imajo eno nesrečno posledico. Če slediš logiki, da svet vodijo za nekakšnimi mizami v nekakšnih pisarnah (niso več zakajene, saj veste, duh časa), potem mi, navadni državljani, in Slovenci kot mičkeni narod še toliko bolj, pač nismo odgovorni za nič. Vseeno je, kaj naredimo, vse se dogaja in odloča drugje, in tako je najboljše, da ne naredimo sploh nič. Da se razumemo, tisto, kar gledamo po televiziji in beremo v časopisih, NI realnost. Vsak, ki je kdaj bil prisoten pri kakšni stvari, in potem gledal zadevo po poročilih, pač ve, kaj govorim. Obstajajo torej močni in manj močni in tudi nemočni posamezniki in skupine. Nihče pa ne upravlja sveta tako, kot to zatrjujejo teorije zarote. To bi moral biti Superman, ta pa se je, kot vemo, poškodoval, ker je padel s konja. Najboljše, kar lahko storimo je, da vzamemo tisto, kar nam predstavljajo kot realnost, smrtno resno. Da torej v resnici imamo človekove pravice, da volimo svoje vladarje, da smo skratka čari. In če bomo to dovolj resno jemali in na primer verjeli politikom pred volitvami in se potem grozno jezili, če potem ne bodo tako delali, bo mogoče nekoč celo res tako. Teorije zarote so torej točno to. Teorije, ki so se zarotile, da nas pasiv-izirajo. Ma mi se ne bomo dali. In kje je tukaj Bistre? To prepuščam vaši domišljiji. Mogoče pa sem tudi jaz del kakšne teorije zarote in zapisano zgoraj ni nič res... Dejan Ujčič POLETNA TURISTIČNA SEZONA 2007 NA MEJNIH PREHODIH JELŠANE IN NOVOKRAČINE Policisti Postaje mejne policije Jelšane ocenjujemo, da so bili dogodki, ki so ali bi lahko vplivali na stanje varnosti v času poletne turistične sezone na naših mejnih prehodih Jelšane in Novokračine obvladljivi in ugodni. Kljub temu, da smo v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta beležili porast števila potnikov in motornih vozil, nismo evidentirali večjih čakalnih dob in zastojev. V obdobju glavne poletne turistične sezone od 01.07.2007 do 31.08.2007 je preko mejnega prehoda Jelšane, mejo prestopilo 1.496.146 potnikov, kar predstavlja 9 % porast v primerjavi z lansko poletno turistično sezono. Občuten porast je zaznan predvsem pri prometu tovornih vozil in sicer kar za 31 % v primerjavi z lanskim letom in 9 % porast prometa osebnih vozil ter 4 % padec avtobusnega prometa. Mejni prehod za obmejni promet Novokračine, ki je organizacijski del mejnega prehoda Jelšane, je prestopilo 4.347 potnikov, kar predstavlja 4 % porast v primerjavi z enakim obdobjem lani. Na mejnem prehodu Jelšane je bilo evidentiranih in obravnavanih skupno 25 uradno pregonljivih kaznivih dejanj. Pri kontroli potnikov in vozil so policisti odkrili 4 odtujena motorna vozila in sicer osebna vozila srednjega in visokega cenovnega razreda, ukradena v Italiji in na Češkem. Eno izmed odtujenih vozil je bilo po tatvini celo registrirano v R Sloveniji. Pri ostalih kaznivih dejanjih pa gre predvsem za sume enostavnega ponarejanja ali prenare-janja uradnih listin, ki kot take služijo za prestop državne meje. V postopkih prehajanja čez državno mejo smo obravnavali 64 kršitev s področja Zakona o orožju in 45 kršitev s področja Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, pri čemer je šlo predvsem za zasege manjših količin različnih vrst prepovedanih drog. Prav tako je bilo odkritih 110 kršitev po Zakonu o tujcih. Tujci najpogosteje niso posedovali veljavnega potovalnega dokumenta za prestop državne meje. V navedenih primerih jim je bila izrečena globa, nakar se jih je napotilo na pristojno diplomatsko konzularno predstavništvo svoje države v R Sloveniji, da so si pridobili veljavne listine. Obravnavali smo tudi 160 kršitev v povezavi s cestno prometnimi predpisi, zaradi različnih razlogov smo zavrnili vstop v R Slovenijo, oziroma EU, 52 osebam. Obenem državljane obveščamo tudi na spremenjen delovni urnik mejnega prehoda za obmejni promet Novokračine, ki prične veljati s 01.10.2007 dalje in sicer: -od ponedeljka do sobote od 06.00 do 22.00 ure in -v nedeljo od 07.00 do 20.00 ure. Srečno, predvsem pte varno vsem želimo policisti mejnega prehoda Jelšane. Po pooblastilu komandirja policijske postaje Zoran PRERADOVIČ POMOČNIK KOMANDIRJA POLICIJSKE POSTAJE VIŠJI POLICIST I S—" v-,:: — Delovni čas: pelavmk| Sobota ■ od 7:00 do 14:00 Dežurstva H-J od 19:00 do 21:00 od 19:00 do 21:00 Delavnik HB Sobota mm I Nedelja in prazniki 11 od 9:00 do 11:00 in od 18:00 do 19:00 Gregor Primc Gregorčičeva 9, ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 GEM1NUS Poskrbite za vaš obraz, odstranite gube, okrepite TONUS MIŠIC OBRAZA... START KLEB tehnologija Pokličite: tel: +385 (0)51 732 028 mob: +385 (0)91 568 7775 tfi OKREPČEVALNICA TRNOVO m _ MaadOBKM m ©@[3JB DK1BR70 ©©autiGa JBDtl aotboOOtSiti®* Tel.: 05/714 12 07 041/424 974 POROČANJE O DOGODKIH NA OBMOČJU POLICIJSKE POSTAJE ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16.08. 2007 DO 15.09.2007 Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 20 kaznivih dejanj in sicer 9 kaznivih dejanj tatvine, 3 kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari, 2 kaznivi dejanji prepovedanega prehoda državne meje, 2 kaznivi dejanji zatajitve, ter po 1 kaznivo dejanje ponarejanja denarja, ogrožanja varnosti, povzročitve lahke telesne poškodbe ter nasilništva. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 52 oseb, ki so v R Slovenijo vstopili ilegalno. Večina jih je bila obravnavanih v hitrem postopku pri prekrškovnemu organu. Razen večje skupine, ki je bila prijeta na mejnem prehodu Jelšane (25 oseb, ki so bili nastanjeni v Center za tujce v Postojni) so bili vsi izročeni hrvaškim mejnim organom. Policisti so obravnavali 9 kršitev javnega reda in miru, od tega 3 kršitve na javnem kraju in 6 kršitev v zasebnem prostoru. Kršiteljem so bili za ugotovljene kršitve izdani plačilni nalogi. V 3 treh primerih kršitev pa so bila izrečena opozorila za lažje kršitve. V enem primeru je kršitelj, kljub opozorilom policistov nadaljeval s kršitvijo, zato mu je bilo odrejeno pridržanje na policijski postaji. Pri eni osebi smo našli tudi manjšo količino prepovedane droge. Droga mu je bila zasežena in bo zoper njega izdana odločba v hitrem postopku. Na območju naše policijske postaje seje pripetilo 23 prometnih nesreč. Ponovno moramo poročati, o prometni nesreči, v kateri je udeleženec, motorist, izgubil življenje. Pripetilo se je še 5 prometnih nesreč z lahkimi telesnimi poškodbami, ter 17 prometnih nesreč v katerih je nastala samo materialna škoda. Obravnavali smo še 11 prometnih dogodkov katere smo zaključili z uradnim zaznamkom. Obravnavali pa smo tudi eno delovno nesrečo z lahkimi telesnimi poškodbami. Po pooblastilu komandirja policijske postaje Aleksander MORAN POMOČNIK KOMANDIRJA POLICIJSKE POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR II CENIK OBJAV: 1 stran: (120.000 SIT) - 500,75 EUR 1/2 strani: (80.000 SIT) - 333,83 EUR 1/4 strani: (40.000 SIT) - 166,92 EUR 1/8 strani: (30.000 SIT) - 125,19 EUR OSMRTNICA: 1/8 strani brez slike:(5.000 SIT) - 20,87 EUR 1/8 strani s sliko: (6.000 SIT) - 25,04 EUR e Cenik zakupa prostora velja za oglaševanje ter za politična sporočila. Objave na zahtevanih straneh ter na prvi in zadnji strani so višje za 30%. Cene ne vsebujejo DDV. koliSter Dolenje 2a, 05 / 788 60 10 PE Ilirska Bistrica, 05/710 14 30 Velika izbira avtoplaščev in alu platišč MERJENJE IZPUŠNIH PLINOV NOVA PONUDBA POLNJENJE KLIMATSKE NAPRAVE delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. Ure. WM, Prodaja vozil OPEL 05 / 788 60 09 ■ Akcija "Pomladanska presenečenja" z izrednimi popusti do konca meseca junija NOVA CORSA, ASTRA, MERIVA, ZAPIRA, VECTRA, SIGNUM, VIVARO, COMBO NOVA OPEL ANTARA ■E POOBLAŠČENI OPEL-0- SERVIS ■ K originalni rezervni deli, originalna dodatna oprema 1 041/869 727 GRADBENIŠTVO SAFTIC SAFTIČ ZDENKO s p. JELŠANE 73, tel.05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ilirska Bistrica ### film ### RAZPIS ZA FILMSKO DELAVNICO S FRANCIJEM SLAKOM V ILIRSKI BISTRICI TERMIN : 5. oktober od 15. do 19. ure ter 6. in 7. oktober 2007 od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure. LOKACIJA: Gimnazija Ilirska Bistrica CENA: 40,00 EUR ROK PRIJAVE: 30. september 2007 PROGRAM: • OSNOVE PISANJA SCENARIJA IN SNEMALNE KNJIGE. OPREDELITEV KRATKE FILMSKE FORME • RAZGOVOR O SCENARISTIČNIH PREDLOGIH, IZBOR SCENARIJA • FILM KOT KOLEKTIVNO DELO, RAZDELITEV FUNKCIJ PO SEKTORJIH, PLAN SNEMANJA • SNEMANJE KRATKEGA IGRANEGA FILMA • OGLED POSNETEGA MATERIALA IN MONTAŽA • OGLED, ANALIZA KONČANEGA FILMA IN ZAKLJUČNA DEBATA INFORMACIJE : JSKD Območna izpostava Ilirska Bistrica Bazoviška cesta 26, P.P. 58, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05 711 00 90 fax.: 05 711 00 91 GSM: 031 348 905 e-pošta: igor.stemberger@jskd.si Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ilirska Bistrica v mesecu oktobru organizira filmsko delavnico v Ilirski Bistrici. Delavnica bo potekala od 5. do 7. oktobra v Ilirski Bistrici, pod vodstvom enega vodilnih slovenskih režiserjev in predavateljev na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) na Univerzi v Ljubljani Francija Slaka. Delavnica bo poleg teoretičnega dela vključevala tudi snemanje po napisanih scenarijih. Rok prijave je 30. 9. 2007. Kotizacijo v višini 40 EUR je potrebno poravnati pred pričetkom seminarja. FRANCI SLAK (Krško, 1. 2. 1953), filmski in TV režiser ter scenarist: Režijo je študiral najprej v Ljubljani (1972- 1973), nato pavLodzu, Poljska, kjer je diplomiral leta 1978. Od 1980 dalje predava filmsko montažo na AGRFT (Akademija za gledališče, radio, film in televizijo) na Univerzi v Ljubljani in od 1996 je predstojnik filmskega oddelka na omenjeni akademiji. Leta 1992 je ustanovil podjetje Bindvveed Soundvision. Po amaterskih filmih je začel profesionalno filmsko pot s kratkimi dokumentiranimi in eksperimentalnimi filmi. Zaradi razmer v kinematografiji je svojo režisersko prakso zadnjih deset let vezal predvsem na TV Slovenija. Snemal je TV filme, celovečerne dokumentarce ter kot producent sodeloval pri filmu Outsider (1996). Prejel je več nagrad: za celovečerne filme Badjurovo nagrado (1981,1985,1987) ter Prešernovo nagrado za Nasmehi (1988). V letih 1971 in 1974 je dobil nagrado za najboljšega jugoslovanskega filmskega amaterja, leta 1984 Eva - Zlata arena za najboljši zvok, Pula... Najodmevnejša Slakova dela so celovečerni filmi: Krizno obdobje (1981), Eva (1983), Butnskala (1985), Hudodelci (1987) in Ko zaprem oči (1993). ProDent zobna ambulanta dr. Surina Ilirska Bistrica Župančičeva 5 tel.: 05 71 41 986 URNIK po., če.: 13h - 19h to., sr., Pe.: 8h - 13h I m 11c®oBD[B®Q®gR7 Gcgosfas 6d (profezreKSmijia dL®°©= ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 telefaz: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si GLEDALIŠKI ABONMA 2007/08 Vljudno Vas vabimo k vpisu gledališkega abonmaja 2007/08. Za Vas smo izbrali pet kvalitetnih predstav, med katerimi najdete predstave, ki so bile bodisi pravkar premierno uprizorjene ali paše bodo, do uspešnic in nagrajenih predstav iz prejšnjih gledaliških sezon. Predstave si bomo predvidoma ogledali v Ljubljani, Novi Gorici in Kranju in sicer od novembra 2007 do maja 2008. Za oglede predstav bo organiziran avtobusni prevoz iz Ilirske Bistrice. Cena abonmaja vključno s prevoznimi stroški znaša 100 EUR, plačilo pa je možno na štiri obroke. Prevozne stroške delno sofinancira Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti iz Ilirske Bistrice. Abonma bo organiziran ob zadostnem številu prijav, v primeru izrednih okoliščin si pridržujemo pravico do spremembe programa. Plačilno pogoji: 1. obrok: 25 EUR ob vpisu 2. obrok: 25 EUR do 30. novembra 3. obrok: 25 EUR do 31. januarja 4. obrok: 25 EUR do 15. marca Informacije in vpis: Območna izpostava JSKD Ilirska Bistrica, Bazoviška 26 (Sokolski dom), p.p. 58, Ilirska Bistrica. Telefon: 05 711 00 90, Fax: 05 711 00 91, e-mail: igor.stemberger@jskd.si Vpis je možen do 31. oktobra 2007. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ilirska Bistrica MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb Kabaret Režija: Stanislav Moša SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Ivan Cankar Kralj na Betajnovi Režija: Jaša Jamnik SNG DRAMA LJUBLJANA Tennessee VVilliams Orfej se spušča Režija: Mateja Koležnik PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ VVilliam Shakespeare Kralj Lear Režija: Tomi Janežič SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Tena Štivičič Fragile! Režija: Matjaž Pograjc Informacije in vpis do 31. oktobra 2007: JSKD - Ol Ilirska Bistrica, Bazoviška 26, p.p. 58, Ilirska Bistrica Tel.: 05 711 00 90, Fax.: 05 711 00 91 e-mail: igor.stemberger@jskd. si Cena abonmaja: 100 EUR (možnost plačila na 4 obroke) Cena vključuje vstopnice za ogled predstav in avtobusni prevoz iz Ilirske Bistrice. Mestno gledališče ljubljansko Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: KABARET Režija: Stanislav Moša Igrajo: Uroš Smolej, Iva Krajnc, Matej Puc, Gaber K. Trseglav, Jette O. Vejrup ... Dogajanje je postavljeno v Berlin leta 1931, v čas brezskrbnega življenja in nepozabnih zabav, ko pa se hkrati tudi začenja vzpon nacizma in Adolfa Hitlerja. Mlad ameriški pisatelj Cliff Bradshavv na vlaku spozna Ernsta Ludwiga, ki mu v Berlinu priskrbi sobo pri gospe Schneider in ga tudi popelje v svet berlinske nočne zabave. V klubu Kit Kat spozna pevko in plesalko Sally Bovvles, ki se kaj kmalu naseli pri njem, v sobi gospe Schneider, razpisuje GLEDALIŠKI ABONMA 2007/08 pri kateri prebivajo tudi nekateri drugi akterji zgodbe. Namesto pisanju se Cliff posveča nori zabavi, vendar se že čuti prihod nacističnih grozot. Zgodba prepleta resnične momente ljubezni, nora doživetja in spoznanja Cliffa, Sally in drugih likov, hkrati pa se poglobi v bistvo posameznikove usode, njegova čustva in občutenja ter strasti, ki se prepletajo v življenju. Slovensko narodno gledališče Nova Gorica Ivan Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI Režija: Jaša Jamnik Igrajo: Bine Matoh, Mira Lampe Vujičič, Marjuta Slamič, Ana Facchini, Branko Ličen, Primož Pirnat, Jože Hrovat... »Pisati hočem kmečko dramo; tisti žalostni vsesplošni bankerot našega ljudstva, posebno po dolenjskih vaseh je nekaj tragičnega; vrši se počasi in komaj vidno, ali zato je še pretresljiveje. In malokdo vidi, koliko dramatičnega je v tem propadanju; ta strašna pasivnost je nekaj velikanskega. Mislil si boš morda, da pretiravam; ali meni se zdi, da vidim stvari dobro. Pomisli n. pr. - ali nismo mi vsi, - ti, Zupančič in jaz sinovi bankrotiranih ljudi? Polovica slovenskih študentov na Dunaju je na istem kakor mi!« (Ivan Cankar v pismu Alojzu Kraigherju, avgusta 1900) SNG Drama Ljubljana Tennessee VVilliams: ORFEJ SE SPUŠČA Režija: Mateja Koležnik Igrajo: Zvezdana Mlakar, Vanja Plut, Gorazd Logar, Vojko Zidar, Metoda Zorčič, Katja Levstik, Uroš Furst... Provincialno mesto na ameriškem jugu, v katerem se igra dogaja, je podobno številnim drugim provincialnim mestom, čeprav ima tudi svoje posebnosti. Val, mlad moški, ki mu je kitara »življenjska družica«, se v tem mestu znajde bolj ali manj po naključju. Bolj ali manj po naključju tu tudi sreča žensko. To ni nimfa Evridika, pač pa ženska srednjih let, ki ji nikoli ni bilo dano resnično živeti. Njene neizpolnjene sanje, neizživeta erotika, mora iz preteklosti, nore želje, da bi si v peklu tega mesta zgradila košček raja, so v središču VVilliamsove igre. Od njenega srečanja z moškim s kitaro se nič več ne bo zgodilo po naključju. Prešernovo gledališče Kranj VVilliam Shakespeare: KRALJ LEAR Režija: Tomi Janežič Premiera januarja 2008 Kralj Lear je poleg Hamleta gotovo najbolj razvpita in največkrat uprizarjana Shakespearova tragedija, ki govori tako o svetu kot tudi o najbolj intimnih človeških problemih. Zgodba ima pravzaprav korenine v pravljici o kralju, ki se odloči svoje kraljestvo prepustiti tisti izmed svojih treh hčera, ki ga bo najbolj prepričala s svojo izjavo o ljubezni in predanosti. Toda tako kot je za pravljice značilno, se zaplete že na začetku pri prepoznavanju prave ljubezni. Zaslepljeni in samovšečni kralj namreč izjave hčera napačno presodi in ne uvidi, kaj je iskrenost in kaj pretvarjanje, kaj resnično čustvo in kaj preračunljivost. Svoje kraljestvo preda v napačne roke, in to seveda tudi kmalu ugotovi. Vendar je takrat zanj, pa tudi za njegovo najmlajšo hčerko Kordelijo, žal že prepozno. V Kralju Learu se nam razpira mračen in zapleten svet medčloveških odnosov in grozljive posledice nepremišljenih odločitev. Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana Tena Štivičič: FRAGILE! Režija: Matjaž Pograjc Igrajo: Neda R. Bric, Sebastijan Cavazza, Janja Majzelj, Marko Mlačnik, Matej Recer, Katarina Stegnar in Marinka Štern. Mila sanja, da bo zvezda muzikala. Vendar je za začetek le zvezda obskurnega kluba v severnem Londonu, v katerem gostje redno razbijajo kozarce, zvezdo pa ščipajo v zadnjico. Marko sanja, da bo komik. Za zdaj je natakar. Gayle bo nekoč postala znana likovna umetnica. Toda začasno dela z begunci. Tjaša je prepotovala Evropo kot žrtev trgovine z belim blagom. Sanjala je samo o tem, da bo prišla v London in našla nekoga, ki ji je nekoč, pred časom, obljubil »za zmeraj«. Erik je bil vojni dopisnik. Na bojišču v Bosni je doživel eksplozijo in se dotaknil Druge strani. Zanj je danes edini smisel življenja užitek. Vsi so prišli v London v iskanju nečesa, za kar mislijo, da ne bi mogli najti nikjer drugje. Med čakanjem na trenutek, ko se bo življenje, kakršno si želijo, začelo, se njihova življenja prepletajo v Michijevem klubu. Tu najdejo nekaj drugega, česar sploh niso pričakovali - zrelost, ali natančneje »odraslost«. In čas, za katerega so mislili, da je samo čakanje, se pravzaprav izkaže za ključni trenutek njihovih usod. pismo neznanemu prijateljuj^ Dragi neznani prijatelj! Danes, tako kto vsakdan, spet razmišljam o tebi. Ki si tako redko. Ali te ni. IN ko si, si pod mojo kožo, zabubljen med te in one krvničke, vreš mi kri in dolivaš potoke sanj v moje srce. Rada bi vedela, o čem sanjaš in če odseva tvoja bela lepota v zenicah tujih ljudi. In rada bi vedela, ali si upaš v dnevu, polnem dežja, sezuti se in bos skakati po lužah in tvegati svojo norost za trenutek sreče. Rada bi vedela, ali te zajemajo roke v objem in ob tem čutijo ljubezen, moč in toplino, ki jo izžareva tvoja duša, ujeta v trenutkasto telo. Rada bi vedela, če se kdaj zbudiš v epicentru bolečine in kljub vsemu znaš podariti nasmeh, pobožati lice, prijeti za zgarano roko. In rada bi vedela, ali si vzameš čas za tišino, v kateri slišiš padati kapljo na list in razbijanje svojih misli in strah, ki lahko človeka zblazni. In rada bi vedela, če kdaj čutiš z mano neprerezano popkovinasto pot, na kateri te hočem ob sebi, da bi tu in tam zasteklila solzo na tvoji levi ali desni rami. Rada bi tudi vedela, če si dovoliš leteti v brezskrbno radost, v otroško opazovanje starikavih rok. Ali si dovoliš česati dolge vilinje lase in stati na konici noža, klub temu,da veš, koliko tvegaš in koliko ne. In rada bi vedela, če si puščaš čarati in ljubiti do nebes.. Če si dovoljuješ majhne blaznosti in še manjše smrti ne da bi zato kdajkoli prižigal sveče. Rada bi vedela, ali plešeš nag v trdni temi sredi snežnih viharjev in koliko snežink si pustiš padati na topli obraz in v hladne dlani... In če poljubiš košček kruha, ko ti pade na tla in iz njega spihaš prah in ga položiš v svoja usta. In rada bi vedela, če podarjaš sončne žarke in mavrice in pajčevine... Če znaš hoditi po rokah in videti svet obrnjen na glavo in se ob tem smehljati in nato noro režati.. In ali znaš tresoči se starki otresti mrve piškota, ki ji padajo v naročje.. In ali znaš otroka pogledati direkt v oči. Rada bi vedela, dragi prijatelj, ali znaš jokati iz pet in udariti po licu večer, ga izzvati na dvoboj, ko se počutiš sam in nebogljen in drobno plašen. In rada bi vedela, ali znaš nepremično sedeti in poslušati mrke zgodbe in se ob tem ne dolgočasiti... Ali znaš razbrati dobro v vsakem slabem in belo v vsakem črnem in dobroto v hudobiji? In rada bi vedela, koliko tebe je v tebi, koliko sebe daješ meni in drugim... In ali si zvest samemu sebi tukaj in zdaj.. In ali znaš hoditi po vodi in ognju, po tenkih ivjastih vejah in žvižgati in peti na ves glas... In rada bi vedela, ali se znaš prepustiti, se razpreti, izmiti iz sebe tisto malo, kar se obrača proti dnevu, proti sebi. In rada bi vedela.... Veš, kdo sem. Korak, ki teče za zmuzljivostjo sence. Morda le nekdo, ki te hoče imeti neskončno rad. Ipo navdihu Oriaha, gorskega sanjača, indijanskega poglavarja, Patricija Dodič-Patraj literarna dejavnost STOPINJE RAZPIS ZA OBJAVO Literarno društvo Ilirska Bistrica vabi člane pa tudi druge literarne ustvarjalce k sodelovanju - objavi svojih besedil v 16. številki literarnega zbornika STOPINJE. Pošljete lahko: • pesmi (največ 5) na e-naslov: patra69@gmail.com • prozno besedilo (lahko samo odlomek) / prevod / potopis / razmišljanje / ... (do 10 tipkanih strani) na e-naslov: anjapirih1@yahoo.com Vsak avtor naj za objavo obvezno doda kratko predstavitev (lahko resno ali humorno); lahko priloži še fotografijo. Obvezno naj pripiše svoj naslov/e-naslov in telefonsko številko (za morebitna dodatna pojasnila v zvezi z (ne)objavo in lektorskimi popravki). Besedila lahko oddate tudi na disketi ali CD-ju, in sicer Igorju Štembergerju na sedežu JSKD (v Sokolskem domu). Prispevke oddajte najpozneje do 15. oktobra 2007. Besedila bodo pred objavo lektorirana. Stopinje izidejo predvidoma spomladi 2008. VABILO Literarno društvo Ilirska Bistrica organizira delavnico ustvarjalnega pisanja, za člane društva, pa tudi za tiste, ki radi pišete, pa (še) niste člani našega društva. Druženje v delovnem vzdušju bo 13. oktobra 2007, od 14.00 do 20.00, in sicer na OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici. Predviden potek: 14.00 - 19.00 delavnica z vmesnim odmorom in prigrizkom 19.30 literarni večer za vse udeležence, njihove prijatelje, druge člane društva in sploh vse, ki podpirate ustvarjalnost; kdor želi, naj prinese s sabo svojo pesem ali zgodbo ali pa katerokoli besedilo, ki gaje v zadnjem času nagovorilo, navdihnilo, mu dalo krila ... Predvideni sta dve delavnici, in sicer za poezijo in prozo; potekali bi sočasno, tako da se vsak udeleženec odloči za eno od njiju. Prosimo, da ob prijavi priložite eno ali dve svoji besedili (pesem / kratka zgodba / odlomek...), tako da se bo mentor/ica lažje pripravil/ a na vodenje delavnice. Mentorja bosta Magdalena Svetina Terčon in David Terčon, tudi sama besedna ustvarjalca. Prijavite se predsednici društva, Heleni Pirih Rosa, na e-naslov (helena_rosa@t-2.net) oz. po telefonu (05 710 10 90 ali 040 640 451), najkasneje do 6. oktobra. Ob prijavi naj vsak napiše/pove, za katero delavnico se prijavlja. Gradivo lahko pošljete po e-pošti ali pa na naslov: Helena P. Rosa, Jurčičeva 16, II. Bistrica. Prispevek za nezaposlene je 2 E, za zaposlene 5 E (plača se na delavnici). KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič«.P. Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714-80-00. GSM: 041/249-007 URNIK PONEDELJEK/SREDA/PETEK 8-14 TOREK/ČETRTEK 12-19 SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI ZAPRTO ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUST!!! Cenjenim strankam sporočam, da smo s 1.9.2006 v Pivki na Levstikovi 7 odprli zbirni center za kemično čiščenje oblačil in drugega tekstila. Zagotovljen dovoz in odvoz. <#<# slikarstvo <#<# 6. SLIKARSKA KOLONIJA - SLIKARSKA MUZA BISTRICE V dneh od 28. do 30. septembra bo na bistriškem potekala že 6. slikarska kolonija pod naslovom Slikarska muza Bistrice. Dogajanje letošnje kolonije bo postavljeno v Harije in okolico, nastala dela pa bodo na ogled v Gostišču Potok v Dolenjskem potoku od 30. septembra do konca letošnjega leta. Prijavljeni slikarji se bodo zbrali v Gostišču Potok 28. septembra popoldan, od koder bodo skupno odšli v Harije na ogled zanimive lokacije za slikarski navdih. V Harijah se jim obeta sprejem s kulturnim dogodkom pri družinskemu podjetju Sanabor, ki je tudi eden od sponzorjev slikarske kolonije. Na klepet z ustvarjalci bodo povabljeni tudi predstavniki Občine Ilirska Bistrica in kulturnih ustanov na Bistriškem. Sobota in nedeljsko dopoldan bosta namenjena ustvarjanju. V nedeljo popoldan pa bo v Gostišču Potok postavitev razstave nastalih del. Prijetno tridnevno druženje bodo slikarji zaključili z izletom na Mašun. Tudi letos je glavna organizatorka Slikarske muze Bistrica njena pobudnica in slikarka Zdenka Vinšek, sicer članica bistriškega likovnega društva. Slikarske kolonije pa se bodo poleg nje udeležili še naslednji slikarji: Jasminka Čišič, Marija Strnad, Marjan Miklavec, Zorko Dežjot, Ivan Stojan Rutar, Jasna Pušič, Rozemarija Žnidaršič - Rož, Vida Soklič, Jože Vogelnik, Cilka Žmahar, Anton Kavčič, Zdenka Petek, Nevina Pečarič, Jasna Tepina, Rajko Kranjc, Andreja Kranjc, Nada Fišer, Karel Hruza in Višnja Grubišič. Pokrovitelji letošnje slikarske kolonije so: Likovno društvo Franceta Pavlovca Ilirska Bistrica, Gostišče Potok, Sanabor prevozi in predelava sadja, Poteza d.o.o., Lipolt dva, Zdenka Vinšek in Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti iz Ilirske Bistrice. Igor Štemberger NAPOVED KULTURNIH DOGODKOV V OKTOBRU 4. oktobra ob 18. uri v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici: predstavitev knjige Katekizem avtorja Franeta Tomšiča 5., 6. in 7. oktobra v Gimnaziji Ilirska Bistrica: filmska delavnica s Francijem Slakom 7. oktobra ob 17. uri v Domu na Vidmu: koncert ansambla Snežnik ob 25-letnici delovanja 11. oktobra ob 18. uri v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici: predstavitev knjige Kodeks avtorice Mirande Rumina 12. oktobra ob 18. uri v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici in ob 19:30 uri v Knjižnici Makse Samsa: otvoritev razstave del Jožeta Šajna 19. oktobra na Mašunu: 19. slikarski ex-tempore za osnovnošolce »Snežnik 2007« 25. oktobra ob 18. uri v Knjižnici Makse Samsa v Ilirski Bistrici: potopisno predavanje Štefan Rehar 28. oktobra ob 17. uri v Domu na Vidmu: koncert ansambla Malibu ob promociji nove ga CD-ja ^ ^ od pon Dom na Vidmu Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 AKCIJA: 3 + 2 + 1 ip^ HCŽIIMK PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net karate SLOVENIJA OPEN 2007 V soboto je v športni dvorani Hit v Šempetru pri Novi Gorici potekal 8. mednarodni turnir SLOVENIA OPEN. Na tekmi je nastopilo 400 tekmovalcev v 465 nastopih, iz 59 klubov iz 9 držav /SLOVAŠKA, MADŽARSKA, ITALIJA, HRVAŠKA, IRSKA, AVSTRIJA, ČEŠKA, LUKSEMBURG IN SLOVENIJA. Za Bistriške tekmovalce je bila tekma v Šempetru uvodna tekma v novo in dolgo sezono 2007/2008 v kateri jih čaka veliko novih izzivov, med drugimi SVETOVNO PRVENSTVO ZA KADETE IN MLADINCE, ki bo konec oktobra, v februarju EVROPSKO PRVENSTVO ZA KADETE IN MLADINCE, v mesecu maju EVROPSKO PRVENSTVO ZA ČLANE in EVROPSKO REGIJSKO PRVENSTVO ter oktobra SVETOVNO PRVENSTVO na Japonskem. Za Slovensko reprezentanco so nastopili URŠKA JENKO, do 14 let, ki je v kategoriji kate osvojila 3. mesto, TAMARA KOVAČEVIČ, ki je TAMARA KOVAČEVIČ v katah pri kadetinjah zasluženo priborila 2.mesto, SAŠA ŠTEFANČIČ, je pri članicah osvojila5.mesto, TINE MALJEVAC, je v katah pri članih izpadel v 2. kolu. Za Shotokan karate klub Muha Špela so nastopile še DORIS BRN E v kategoriji kate kadet- inje in ANITA JANEŽIČ v kategoriji kate do 12 let ter TEJA JENKO, ki je v kategoriji kate do10 let osvojila 7.-8. mesto. Čestitke športnikom! SHOTOKAN KARATE KLUB MUHA ŠPELA OTROŠKA REPREZENTANCA Karate zveza Slovenije se je v želji dviga kvalitete slovenskega karateja odločila, da ustanovi otroško reprezentanco. Razlog za ustanovitev otroške reprezentance je bil naslednji: poznano je, da imajo na uradnih najvišjih tekmovanjih (EP, SP) manj znane države vse več možnosti za osvajanje medalj v nižjih starostnih kategorijah (kadeti). Ve se tudi, da tekmovalci v večini primerov odpovedo na prvem pomembnem uradnem tekmovanju. Zato bodo z uvedbo otroške reprezentance, ti tekmovalci pridobivali prve pomembne reprezentančne tekmovalne izkušnje na raznih mednarodnih turnirjih, ki se jih bodo udeleževali v okviru reprezentance. S prestopom v kadetsko konkurenco, bodo imeli trenerji te selekcije lažje delo pri izboru ekipe, saj se bo ta že oblikovala v otroškem obdobju in bodo lahko takoj začeli s piljenjem forme za uspešen nastop in s tem pogojenimi medaljami. V otroško reprezentanco so bile povabljene tudi tekmovalke Shotokan karate kluba Muha Špela in sicer URŠKA JENKO, ANITA JANEŽIČ in TAMARA BROZINA. Njihova trenerka Špela Muha pa je v reprezentanci postavljena na mesto pomočnice trenerja in bo tako pomagala vzgajati otroke v dobre oziroma vrhunske športnike. Prvega treninga, ki se je odvijal v Krškem se je udeležilo kar 65 karateistov iz cele Slovenije. Otroci in njihovi trenerji so tako pokazali željo po delu in zdaj lahko samo upamo, da bomo z ustanovitvijo otroške reprezentance hitreje in bolj uspešno dosegali zastavljene cilje. Shotokan karate klub Muha Špela SHOTOKAN KARATE KLUB MUHA ŠPELA vpisuje nove člane! Vse, ki zanima šport na takšen ali drugačen način, rekreativno ali tekmovalno, vsi ki imate radi telovadbo in vsi, ki si želite pridobiti strokovno znanje te borilne veščine ste vabljeni, da se nam pridružite! Vse dodatne informacije glede vpisa dobite vsak dan na tel.št. 041-928-258 »Človek je borec, ki v vsakdanjem življenju premaguje svoje slabosti. Je včasih žalosten, ker se noče skriti pred realnostjo, vendar nikoli ne beži, ker ve, da ne more zbežati od samega sebe. Se nikoli ne preda, saj se uči na svojih napakah. Zna odpuščati, zato lahko razume in odpušča tudi sebi. Si nikoli ne laže in živi zavestno, zato postaja močan, samozavesten in nepremagljiv.« Prisrčno vabljeni! smučanje VABILO V SMUČARSKI KLUB SNEŽNIK! Po vročem poletju ponovno začenjamo s pripravami na težko pričakovano smučarsko sezono.Da nas ne bo sneg presenetil, se bomo nanj prej pripravili in na smuči stopili polni elana in moči. Z vadbo bomo začeli v telovadnici OŠ Antona Žnideršiča prvi ponedeljek v mesecu oktobru, ob 17.30. Na vadbo pa seveda niso vabljeni le naši mali tekmovalci, temveč vsi mali nadebudneži, stari od treh let dalje. Na treningih in elementarni vadbi za najmlajše bomo plezali, se lovili, skakali, se poizkusili v igrah z žogo, plesali in z različnimi gimnastičnimi prvinami izboljševali motorične sposobnosti vaših otrok. Vadba bo potekala v 3 skupinah. In sicer bodo v prvi, otroci stari od 3-5 let, v drugi od 6-8 let in v tretji starejši od 8 let- Zatorej, vabljeni prav vsi otroci, ne glede na željo po tekmovalnem smučanju ali le po izboljšanju psiho-fizičnih sposobnostih!!! Smučarski pozdrav!!! Priprave ponovno v teku! V soboto, 15.septembra so tekmovalci SK Snežnik ponovno začeli s smučarskimi pripravami na novo tekmovalno sezono. Vikend smo preživeli na Sviščakih, ki nam klub domačnosti, še vedno nudijo obilo zanimivosti in neodkritih kotičkov za kondicijsko pripravljanje na težke snežne razmere. Zato smo izkoristili prelepo sončno soboto in se odpravili na potep planinskih radovednežev. Ta večer zaključili v slogu taborniških veščin in se podali sončni nedelji naproti. Vikend so nam pomagali zaokrožiti snežniški polhi, ki še vedno upajo, da bodo bili sprejeti med tekmovalce SK Snežnik in bodo s tem imeli prost vstop, pa topel čaj seveda, v naši na novo obnovljeni kočici na dnu doline pod »ta strmo«. Snežniški pozdrav!!! fiVTOULJflN B.ff.S. HITRI SERVIS AVTOULJAN, Bojan tiljan, servis in trgovina s.p. Vilharjeva 33, 6250 Ilirska Bistrica Na našem servisu vam bomo "porihtali" vašega jeklenega konjička, v vulkanizerski delavnici preobuli, v trgovini pa boste lahko kupili filtre, olja, zavorne sisteme, akumulatorje, pnevmatike, ter ostale rezervne dele in dodatno opremo, ki jo vaš štirikolesnik potrebuje za brezskrbno in varno vožnjo ! flKCIJfllll Popasti do -35% na lanske modele pnevmatik lil Delovni čas: 8-12 in 13-17, sobote 8-12 servis 05 71 41 355 trgovina 05 71 01 495 mobitel 041 794 854 http://www.avtouljan.sl COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-320 fax: 05/71 -41 -1 24 bistriške lokostrelske novice ZAVAROVALNICA TRIGLAV POMAGA NAŠI LOKOSTRELKI. Da je biti svetovni lokostrelski prvak le pomemben dosežek, so ocenili tudi pri Zavarovalnici Triglav Ljubljana in pri njeni poslovni enoti Postojna, saj so se odločili, da dve leti lokostrelskemu klubu Ilirska Bistrica oziroma Dolores Čekada pomagajo z dodatnimi finančnimi sredstvi . Nedvomno bo dodatna finančna vzpodbuda pripomogla k nekoliko lažjem pokritju stroškov treningov, tekmovanj in opreme za našo tekmovalko. Naj pojasnimo, da samo ena puščica stane približno 40 € , letno pa jih je potrebno zaradi »utrujenosti» materiala, poškodb in drugih vzrokov zamenjati kar nekaj ducatov. Lok oziroma namerilna naprava , rezervni kraki in drugi rezervni deli ter potrošni material pa se računa v deset tisoč evrih. 6. septembra sta ob svečanem odprtju novih prostorov poslovalnice Triglav na Bazoviški cesti direktor uprave Triglava g. Kočič in direktor poslovne enote Postojna g. Bratina svetovni prvakinji Dolores izročila simbolični sponzorski ček za 4.800 € . Gospod Kočič je poudaril, da s takimi in podobnimi pomočmi skušajo pomagati športnim in drugim društvom in njihovim najboljšim tekmovalcem ter tako tudi »vrniti« nekaj denarja v Bistrico. Izročitve čeka se je udeležil tudi predsednik društva gospod Jože Simonič, zadovoljen, saj bodo pridobljena sredstva nekoliko izboljšala ne ravno bogato klubsko blagajno . Seveda si bo tudi Dolores lahko nabavila nekaj najnujnejše opreme za prihodnje turnirje doma in po svetu. TESTNI TURNIR ZA SVETOVNO PRVENSTVO 2008 V VELIKI BRITANIJI Naslednje leto bo v VValesu v Veliki Britaniji 41. svetovno prvenstvo v Arrovvhead disciplini( poljsko lokostrelstvo), na katerem bo mesto svetovne prvakinje iz lanskega leta branila naša Dolores Čekada. Slovenska reprezentanca, v kateri sta tudi člana bistriškega kluba, Dolores Čekada in Matija Žlender, seje 8. in 9. septembra udeležila t.i. testnega svetovnega predturnirja, ki se je odvijal na istih terenih kot bo to naslednje leto. Zahtevni tereni v bližini Cardiffa v neposredni bližini kraja St. Fagans, na idiličnih vvaleških poljanah in gozdovih so bili prizorišče turnirja, na katerem sta se tudi naša dva lokostrelca odrezala kar dobro. Dolores je kljub dvema ničlama prvi dan zasedla 5. mesto . Drugi dan, na znanih razdaljah pa je popravila rezultat za eno mesto in za dvema domačima strelkama in švicarsko lokostrelko dosegla skupno četrto mesto. Matija je z odličnim streljanjem iz šestega mesta prvega dne drugi dan napredoval do drugega mesta in srebrnega odličja. Osnovni cilj tega turnirja je bil za naše reprezentante predvsem spoznati klimatske in druge pogoje za streljanje, terene , na katerih se bo prvenstvo odvijalo in s tem pridobiti pomembne izkušnje pred prihajajočim prvenstvom 2008. Od ostalih štirih slovenskih reprezentantov naj omenimo prvo mesto Mihe Kosca ter tretje mesto Andreje Izgoršek v disciplini goli lok. rolanje TEČAJ ROLANJA V ILIRSKI BISTRICI! SK Snežnik je spomladi organiziral začetni in nadaljevalni tečaj, ki se gaje udeležilo več kot 50 naših mladih prijateljev. Poleg osnovnega koraka, smo jih učitelji naučili varnega zaustavljanja, zavijanja od A do Ž, pa tudi »lunce« in »limonce« niso bile izključene. Skratka spoznali so kako zabavno in prijetno je lahko tudi rolanje. Skupaj z Bas športom smo tečaj zaključili s spretnostnim poligonom in tako pokazali mamam, očetom in babicam, kaj vse znamo na osmih kolescih. Najboljši so bili seveda nagrajeni z medaljami, vsi pa smo dobili diplome v spomin na težko zasluženi izpit. Zmagovalci smo vsi, zato se nam ponovno pridružite na ponovnem tečaju jeseni, v mesecu septembru!!! Rolerski pozdrav!!! (Špela Dl športna rekreacija ŠPORTNA ZVEZA ILIRSKA BISTRICA Razpisuje športnorekreativno tekmovanje ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA 2007-2008 Prijave sprejemamo do petka, 26. oktobra 2007 na elektronski poštni naslov debevc.zdravko@siol.net ali osebno na telefon 041 578 613 (Zdravko Debevc). Tekmovanje bo potekalo v podobni obliki kot pretekla leta, predvidoma v obdobju november 2007 - januar 2008. Ob prijavi navedite ime ekipe in podatke o vodji (ime in priimek, poštni naslov, e-mail naslov in GSM telefon). Po poteku roka za prijave bo sestanek s predstavniki ekip, predvidoma v petek, 2. novembra ob 18,00 uri v prostorih AŠ Breza (Šport bar), Bazoviška 4 v II. Bistrici. Druge informacije dobite na prej navedenih naslovih. ŠPORTNA ZVEZA ILIRSKA BISTRICA Snežnik PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net kolesarstvo V NEDEUOIZPEUANO KOLESARJENJE PO RAPALSKI MEJI Lepa in sončna nedelja, 9. septembra, je udeležencem Kolesarjenja po Rapalski meji namenila enkratno doživetje. Slabih 40 udeležencev kolesarjev (manj od pričakovnega) in 7 pohodnikov se je najprej povzpelo do Trnovske bajte in na Milanko, kjer jim je vodička Nadja Baša razkazala eno večjih kavern na tem področju. Da je bil ogled zanimiv pove dejstvo, da so se kaverno ogledali skoraj vsi udeleženci, ogled pa je trajal skupno kar dve uri. Iz tega razloga je tudi celoten program na cilju, na Črnih njivah malce zamujal, kar pa ni preveč motilo Ekipa CPK udeležencev, ki so se v tem času okrepčali s pravo brkinsko joto in izmerili telesno maščobo. Po izvedbi srečelova smo podelili tudi pokale za najbolj številčno ekipo - ta je tokrat prišla iz Cestnega podjetja Koper (mimogrede tudi pokrovitelja prireditve), najstarejši udeleženec je bil Brajnik Klavdij (59) iz Repentabora (Italija), najmlajši pa Marko Andrejašič iz Kopra z 18 leti. www.bas-sport.si TELES IlirskaS Bistrica TELEFONIJA že od 4 € na mesec TELEVIZIJA INTERNET že od 12 € na mesec TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35,6250 Ilirska Bistrica avtomobilizem BREZ ZAVOR! Za SEC-ovo posadko Rome - Petre je bil pravkar minuli rally Domgrad Ajdovščina prava kalvarija, a za nas obiskovalce in gledalce razlog več za začudenje, kaj vse je možno potegniti iz še tako zahtevne situacije. Morda res sedmo mesto v skupini (med 43 posadkami) in zmaga v pokalu Vugo (med 22 posadkami) njima ni narisalo nasmeha na ustnice, a ko spoznamo v kakšnih okoliščinah in mukah je bilo prigarano, potem se lahko primemo za glavo... “Rally je pač tehničen šport in če sva še na zadnjem rallyju v Mariboru najin tehnični pripomoček za ta šport, se pravi Vugota...hvalila in branila, je tokrat pokazal svojo jugo trmo kjer je le utegnil. Avto ni in ni vlekel kot bi moral in na tako kratkem sprint rallyju kot je bil tale je to še kako velika cokla in breme”....je rekel Slavko na cilju. “Ko drsiš iz ovinka v ovinek po nemogoče spolzkem asfaltu, takrat pač potrebuješ vleko, oprijem, konje...ki pa jih ni bilo, ali so kašljali ali PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si štrajkali...” je dodal Sebastjan. To pa še ni vse, bi rekli v reklamah... Zavore tudi nekako so bile, pa niso bile, no, pred startom ene izmed preiskušenj, so odpovedale poslušnost in Sebastjan je poslušal topot zavornega pedala ob pod. Pred njim pa start hitrostne preiskušnje in še ene za tem brez servisa vmes. Potem si lahko zamislite, kako je vozit s tem da poslušaš sovoznika, tiščiš na plin, skrbiš za prestavljanje in zavijanje, obenem pa z drugo nogo “pumpaš” zavorni pedal, da bi zavore pred ovinkom vsaj majceno prijele. Večina bi pač parkirala in rekla “ne grem se več”. Slavko in Sebastjan pa sta iz tega izvlekla zmago in sedmo mesto. “Katastrofa, katastrofa” so bile prve besede Sebastjana v cilju, medtem ko je Slavko hitel razlagat kaj vse se ju je držalo danes. Čestitke so jima sicer padale z vseh strani, a nekako tisti trenutek jih še nista doumela. Na enemu izmed Vugov je sicer visel dovolj zgovoren napis “Za ta d nar je to to”, sam pa mislim, da bi jima za to vožnjo morali napisati na avto “Z pravim srcem se vse da” Fantoma veliko srca in sreče še vnaprej, Vugotu pa bolj “Mariborskega” počutja. ČELHAR SILVO Foto: Simon Špilar Recepti za še vedno tople dni KAKŠNE SO LAHKO SOLATE Solata je osvežilna in predvsem lahka jed. Lahko jo zaužijemo kot glavno jed ali pa kot prilogo drugim jedem. Pripravimo jo lahko iz različne zelenjave, kot je na primer paradižnik, paprika, zelje, zelena solata, korenje... Solate pa lahko pripravimo tudi iz različnega sadja. Takšne solate se imenujejo sadne solate. Pripravimo lahko tudi hladne solate iz krompirja, testenin, riža. Balkanska solata Recept za solato iz paradižnika, paprike, čebule in posebne salame. Skupina: Solate Količine za 4 osebe Priprava Paradižnik narežemo na tanke rezine, papriko in salamo na rezance, čebulo na tanka kolesca. Dobro premešamo, solimo, popramo in začinimo z oljem in kisom. Solato postavimo v hladilnik za pol ure. Sestavine Paradižnik - svež 3 kosi Paprika 2 kosa Posebna salama 250g Čebula 1 kos Sol Poper Olje - sončnično Kis Pripomočki Deska za rezanje Nož Plastična posoda Hladilnik Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 OIC Trnovo .Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica I tel./fax: 05/71-10-242] I PU Tfi: PURov^TEX d.o.o. * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net TEX PUfi|pTEX PURf0h"EX ye|v, ec PUR|§BtE>< PUB^TEX TEL.: 71 45 144 RAZLIČNE VELIKOSTI PIZZ INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE VODOVODNE INSTALACIJE PLINSKE INSTALACIJE KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus clC vie|mann Ordinacija IL, BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 13 - 19 in torek 7-13 tel. 711 21 36, 711 21 40© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14 - 20 in sreda 7-13 tel. 726 50 04, 726 54 01© 1BEEBSE Geacomm d.o.o.. Ljubljanska cesta 2a, Koper http://www.geacomm.sl nepremičnine * posredniške storitve ‘ svetovanje Cenjene stranke obveščamo, da dejavnost posredovanja v prometu z nepremičninami širimo tudi v vašo bližino. V novi pisarni v Ilirski Bistrici vam nudimo storitve posredovanja pri prodaji, nakupu, oddaji in najemu nepremičnin, svetovanje, vpise v zemljiško knjigo in še mnogo več. Vabljeni! Pisarna Ilirska Bistrica Bazoviška 20 Tal: 031 734 851, Far 05 71 00 485 a_mail: dario.irabecigiieacoiiiiii.si OKROGLA MIZA NA TEMO: HUMANI PAPILOMA VIRUS (HPV) Vabimo vas, da se udeležite širše javne razprave na temo: Humani papiloma virus (HPV), ki bo v dvorani Doma starejših občanov v Ilirski Bistrici, dne 18. oktobra 2007 ob 18.00 uri. Strokovnjaki s tega področja bodo zainteresiranim predstavili tematiko in ukrepe, ki se priporočajo. Vabljeni vsi zainteresirani, še posebej pa mlada dekleta in njihovi starši ter se seznanite z nevarnostmi omenjenega virusa ter možnostmi za njegovo uspešno zdravljenje. Humani papiloma virus (HPV) V Sloveniji sta seznanjenost s HPV (humani papiloma virus) in poznavanje problematike okuženosti zelo slabi, čeprav je HPV glavni dejavnik za nastanek raka materničnega vratu. Ta vrsta raka je velika zdravstvena težava, saj je v Sloveniji obolevnost dokaj visoka, okoli 200 primerov na leto, od tega jih četrtina umre. Najpogosteje zbolevajo ženske med 35. in 45. letom. Okužba z virusom, ki se najhitreje prenaša pri spolnih odnosih, je zelo pogosta. Več kot polovica spolno aktivnih žensk se vsaj enkrat v življenju okuži z njim, vendar v večini primerov okužba v največ dveh letih izzveni. Humani papiloma virusi so obsežna skupina virusov (več kot 95 različnih genotipov HP). Vsem HPV je skupno, da se prenašajo s kože na kožo in ne s telesnimi izločki, kot so slina, kri, urin in sperma. Pomembna skupina HPV so anogenitalni (sluznični )HPV, med katere prištevamo približno 40 različnih HPV. Glede nato, kakšne spremembe povzročajo, anogenitalne HPV delimo na dve najpomembnejši skupini: nizkorizične, ki pri ženskah in moških povzročajo genitalne bradavice ali kondilome (najpogostejša sta HPV 6 in HPV 11), in visokorizične, ki povzročajo nastanek p red rakavi h sprememb in raka materničnega vratu, a tudi nekatere oblike rakov zunanjega spolovila, penisa in anusa. Najpogostejša predstavnika te skupine sta HPV 16 in HPV 18, ki povzročata več kot 70 odstotkov hujših predrakavih sprememb in raka materničnega vratu. HPV se najlažje in najpogosteje prenašajo pri spolnih odnosih, zato je s HPV okuženih kar 30 do 60 odstotkov žensk, mlajših od trideset let. Z visokorizičnimi HPV naj bi bilo okuženih 15 odstotkov žensk. Domnevajo, da je število okuženih moških še višje. Okužba s HPV ne povzroča nobenih bolezenskih znamenj ali težav. V 85 odstotkih primerov okužba s HPV v osmih do dvanajstih mesecih izzveni in ne pusti trajnih posledic. V približno 15 odstotkih primerov, ko imunskemu sistemu ne uspe premagati okužbe, se razvije per-zistentna ali latentna okužba s HPV, ki lahko traja več let in je ni mogoče dokazati. V redkih primerih, ko se, denimo, zmanjša odpornost organizma, lahko pride do vnovične reak-tivacije latentne okužbe s HPV. Predhodni podatki kažejo, daješ cepivom proti HPV 16 in 18 mogoče kar v 90 do 100 odstotkih preprečiti nastanek perzistentnih okužb, v 100 odstotkih pa nastanek hujših predrakavih sprememb. Cepivo nima resnejših neželenih učinkov. Strokovnjaki pri Inštitutu za varovanje zdravja priporočajo, naj bo cepivo proti raku na materničnem vratu za vse deklice brezplačno. Od novembra 2006 dalje se je tudi v Sloveniji možno (samoplačniško) cepiti prot povzročitelju raka na materničnem vratu številka ena - humani papiloma virus. Cepljenje sta do zdaj priporočila posebna strokovna skupina v okviru Inštituta za varovanje zdravja in Združenje za ginekološko onkologijo, kolposkopijo in cervikalno patologijo. Cepivo je klinično dokazano učinkovito pri ženskah starih od 16 do 26 let. Imunogenost cepiva je dokazana v skupini otrok in mladostnikov od 9 do 15 let. Za brezplačno cepljenje so se med drugim zavzeli v sindikatu zdravstva in socialnega varstva. Pozvali so oblasti, naj omogočijo cepljenje proti raku na materničnemu vratu z javnimi sredstvi. Na ministra za zdravje je poziv naslovilo sedem poslank. V njem so zapisale, naj poskrbi, da se cepljenje proti virusu HPV uvrsti med obvezna cepljenja. Pobudo so podpisale Majda Širca, Cveta Zalokar Oražem in Darja Lavtižar Bebler iz LDS-a, poslanka madžarske narodnostne skupnosti Marija Pozsonec, Barbara Žgajner Tavš iz SNS-a ter Majda Potrata in Breda Pečan iz SD-ja. Cepljenje je v večini slovenskih občin za zdaj samoplačniško in stane 360 evrov, priporoča pa se ženskam do 26. leta. Za primerjavo: v ZDA že več mesecev rutinsko cepijo 11- in 12-letne deklice ter ženske, pri katerih je ugotovljena vsebnost HPV-ja. www.seat.si Kdo bo koga? Vaš trgovec z vozili SEAT: Leon že za 14.390,00 EUR. Fotografija je simbolična. Poraba goriva; 5,0-8,4 l/100km, emisije C02:135-200 g/km. 5EHT a uto emocion Malgaj Postojna, Tržaška cesta 84, Tel.: 05/72 11 400 www.malgaj.com OBČINA ILIRSKA BISTRICA Občina Ilirska Bistrica na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS; št. 69/2003), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004) in sklepa Občinskega sveta z 9. seje z dne 20.09.2007 objavlja JAVNI RAZPIS za dodeljevanje neprofitnih stanovanj v najem 1. Javni razpis velja za oddajo v najem neprofitnega stanovanja: - št. 15 v II. nadstropju, Gregorčičeva 27/a, Ilirska Bistrica, v izmeri 68,45 m2- trisobno, ter ostalih neprofitnih stanovanj, ki se bodo sprostila do konca leta 2007 oziroma v prihodnjih letih. Navedeno stanovanje so last Občine Ilirska Bistrica. Predmetno stanovanje je namenjeno za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj (ULRS, št. 14/2004, v nadaljevanju Pravilnik) zavezanci za plačilo varščine in njihovi dohodki dosegajo mejo za uvrstitev na listo B, ki bo oblikovana na podlagi tega razpisa. Stanovanj, namenjenih prosilcem z nižjimi dohodki, ki glede na socialne razmere po cit. Pravilniku niso zavezanci za plačilo varščine ta razpis ne vsebuje, zato lista A ne bo oblikovana. Uspelim prosilcem iz liste B se bodo poleg navedenih namenjala novejša stanovanja, zgrajena zlasti po letu 1990. Najemnina za mesec september 2007 znaša 200,86 EUR. Najemnina bo mesečno določena v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. list RS, št. 131/03) in sklepom Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica, ki se sprejema letno na podlagi cit. odloka oz. na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem. Najemniki, ki izpolnjujejo pogoje, lahko uveljavljajo pravico do znižane neprofitne najemnine v skladu z Navodilom o načinu uveljavljanja znižane neprofitne najemnine za upravičence do najema socialnega stanovanja (Ur. list RS, št. 42/00) oziroma uredbo (citirano v prejšnjem odstavku) oziroma predpisom veljavnim v času najema stanovanja. V skladu z 90. členom Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/2003) bo najemodajalec vsakih pet let od najemnika zahteval dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. V primeru, da najemnik ne bo več upravičen do neprofitnega stanovanja, se bo najemna pogodba spremenila v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku, ki ga določa pravilnik. Za dodelitev stanovanj v najem se upoštevajo površinski normativi iz 14. člena Pravilnika. 2. Razpisni pogoji Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, so: 1. da so državljani Republike Slovenije, 2. stalno prebivališče na območju Občine Ilirska Bistrica vsaj 2 leti, 3. da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj s prosilcem uporabljajo stanovanje (v nadaljevanju gospodinjstvo), ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino, 4. da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva, ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja, 5. da se mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v obdobju od 01.07.2006 do 30.06.2007 gibljejo v mejah določenih v 5. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/2004) in ne presegajo v cit. členih določenih odstotkov oz. zneskov izračunanih od povprečne mesečne neto plače na zaposleno osebo v državi za obdobje od 01.07.2006 do 30.06.2007, ki je znašala 802,30 € (192.262,93 SIT). Glede na višino teh dohodkov se bodo prosilci razvrščali na listo B: Velikost % meja dohodka gospodinjstva 1- člansko od 90 do 200 nad 722,07 € (173.036,86 SIT) do 1604,60 € (384.526,34 SIT) 2- člansko od 135 do 250 nad 1083,11 € (259.555,28 SIT) do 2005,75€ (480.657,93 SIT) 3- člansko od 165 do 315 nad 1.323,80 € (317.234,23 SIT) do 2527,25 € (605.628,99 SIT) 4- člansko od 195 do 370 nad 1564,49 € (374.913,19 SIT) do 2968,51 € (711.373,74 SIT) 5- člansko od 225 do 425 nad 1805,18 € (432.593,34 SIT) do 3409,78 € (817.118,48 SIT) 6- člansko od 255 do 470 nad 2045,87 € (490.271,09 SIT) do 3770,81 € (903.636,91 SIT) Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevkom 20 odstotnih točk za spodnjo mejo in 25 odstotnih točk za zgornjo mejo. Ženske in ženske z otroki, žrtve nasilja v družini z začasnim bivanjem v materinskih domovih in zatočiščih-varnih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, lahko sodelujejo na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj tudi v kraju začasnega bivališča. Invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, lahko ne glede na kraj stalnega prebivališča, zaprosijo za pridobitev neprofitnega stanovanja tudi v drugi občini, kjer so večje možnosti za zaposlitev ali kjer jim je zagotovljena pomoč druge osebe in zdravstvene storitve. Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni tudi najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju - prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po tem pravilniku. Na razpisu za dodelitev neprofitnega stanovanja ne morejo sodelovati tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili, kakor tudi tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov. Na razpisu tudi ne morejo sodelovati: - prosilci, ki so že bili uvrščeni na prednostno listo in so zavrnili ponujeno primerno stanovanje brez utemeljenega razloga oziroma so bili iz prednostne liste črtani po lastni krivdi, - prosilci, ki so najemniki ali podnajemniki občinskih stanovanj ali so to bili, pa so v času najema večkrat kršili najemno pogodbo v smislu določb Stanovanjskega zakona, zaradi česar lahko lastnik najemno pogodbo odpove, - prosilci, ki v primeru brezposelnosti nimajo urejenega statusa oz. nimajo nikakršnega vira dohodkov (prijava v evidenci brezposelnih oseb, prejemanje socialnovarstvenih dajatev...). Pri dodelitvi stanovanja se kot prednostne kategorije upoštevajo mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim družinskim članom, ženske samohranilke, žrtve nasilja v družini, prosilci z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali so podnajemniki, prosilci z višjo izobrazbo ter prosilci, ki plačujejo tržno najemnino. Prednostne kategorije iz prejšnjega odstavka se točkujejo z naslednjo višino točk: Prednostne kategorije lista B 1. mlade družine, mladi 100 2. družine z večjim številom otrok 3 ali več 60 3.invalidi in družine z invalidnim družinskim članom 60 4.ženske in samohranilke žrtve nasilja v družini 50 5.prosilci z daljšo delovno dobo,ki so brez stanovanja ali sopodnajemniki (ženske 12 let, moški 13) 80 6. prosilci z višjo izobrazbo (visoka ali univerzitetna,mag. ali dr.) 60, 80 7. prosilci, ki plačujejo tržno najemnino 40 Če eden ali več prosilcev doseže enako število točk glede na oceno stanovanjskih in socialnih razmer, ima prednost pri dodelitvi neprofitnega stanovanja prosilec z višjimi dohodki. Upravičenci, ki bodo glede na višino dohodka razvrščeni na listo B, so pred oddajo stanovanja v najem dolžni plačati varščino v višini 1 mesečne najemnine za stanovanje, ki se dodeljuje v najem. Podrobnejši pogoji v zvezi s plačilom se določijo v odločbi in najemni pogodbi. Varščina se upravičencem vrne ali poračuna ob prenehanju najemnega razmerja, če ob izselitvi iz stanovanja le tega ne vzpostavijo v stanje, kot je bilo ob vselitvi oziroma ne plačajo najemnine in obratovalnih stroškov. 3. Razpisni postopek Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, dvignejo obrazec vloge, s katerim se prijavijo na razpis na Občini Ilirska Bistrica, II. nadstr., levo, pisarna št. 11, Bazoviška 14, Ilirska Bistrica od dneva objave razpisa dalje. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo in 200 točk za izdajo odločbe po tarifni št. 1 in 3 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Ur. list RS, št. 8/00 s spremembami), kar znaša 17,73 €. Upravna taksa v znesku se plača v upravnih kolekih. Taksni zavezanci v slabih premoženjskih razmerah lahko zahtevajo oprostitev plačila takse, če izpolnjujejo zahtevane kriterije po 25. členu Zakona o upravnih taksah, s tem, da status dokažejo s pravnomočno odločbo Centra za socialno delo ali drugimi dokazili. Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo bo pozvan, da vlogo v določenem roku dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene. Izpolnjeni vlogi morajo prosilci priložiti: 1. potrdilo o dohodkih in drugih prejemkih za prosilca in ožje družinske člane, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje za obdobje od 01.07.2006 do 30.06.2007, 2. odločbo o odmeri dohodnine za leto 2006 prosilca in ožjih družinskih članov, 3. v primeru brezposelnosti, potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje, 4. v primeru šolanja potrdilo o šolanju, 5. potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in ožjih družinskih članov, ki ne sme biti starejše od enega meseca, 6. potrdilo o zaposlitvi za določen/nedoločen čas, 7. potrdilo o delovni dobi oz. fotokopija delovne knjižice, 8. potrdilo o izobrazbi, 9. v primeru da prosilec ali njegov ožji družinski član poseduje avtomobil, fotokopijo prometnega dovoljenja, 10. dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prebiva prosilec oz. oseba, ki z njim rešuje stanovanjsko vprašanje (registrirana najemna oz. podnajemna pogodba, kolikor ne živijo pri starših ali sorodnikih) 11. izjavo, da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj s prosilcem uporabljajo stanovanje (v nadaljevanju gospodinjstvo) ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino, v primeru take oddaje v najem registrirano najemno pogodbo, 12. izjavo, da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja, 13. v primeru nosečnosti potrdilo o zdravniško izkazani nosečnosti, 14. v primeru ločenega življenja roditeljev in otrok, zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu), odločba pristojnega organa, 15. v primeru, da prosilec izkazuje status roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec), potrdilo, daje preživnina neizterljiva, skladno z odločbo US, št. 1967 (Ur. list RS, št. 45/98) oziroma dokazilo, da uveljavlja preživnino preko preživninskega sklada, 16. v primeru trajnega obolenja zaradi slabih stanovanjskih razmer, izvid osebnega zdravnika 17. dokumentacijo o trajni vezanosti na uporabo invalidskega vozička ali o vezanosti na trajno pomoč druge osebe, 18. upravne koleke v skupnem znesku 17,73 €. Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni. Potrdila o državljanstvu in potrdila o stalnem prebivališču in številu članov gospodinjstva bo pridobil razpisnik neposredno od pristojnega državnega organa. Glede na okoliščine posameznega primera sme razpisnik zahtevati od prosilcev tudi druga dodatna dokazila, listine in pojasnila na podlagi poziva. 4. SPLOŠNE DOLOČBE Vlogo z ustrezno dokumentacijo je potrebno oddati na naslov: Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, Ilirska Bistrica, najkasneje v roku 30 dni od objave razpisa. Vloga se lahko odda osebno v sprejemno pisarno Občine Ilirska Bistrica ali po pošti priporočeno. Komisija, ki jo imenuje razpisnik, bo preučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnega stanovanja in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravi pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih. Komisija si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogleda. V primeru ogleda se ta opravi nenapovedano in le pri tistih udeležencih, ki bodo na podlagi predložene listinske dokumentacije zbrali največje število točk glede na število razpisanih stanovanj. Po proučitvi in točkovanju vlog bodo udeleženci razpisa uvrščeni na prednostno listo, in sicer po številu zbranih točk. Seznam upravičencev, ki se bodo uvrstili na prednostno listo za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, bo javno objavljen na enak način kot razpis v roku 6 mesecev po zaključku razpisa. Za sestavo prednostne liste bodo upoštevane le pisne vloge, ki bodo prispele v roku in katerim bo priložena vsa zahtevana dokumentacija. Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev. Če se posamezen udeleženec ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločitve pritoži. Po rešitvi pritožb bo javno objavljen seznam upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja. Z uspelim upravičencem bodo sklenjena najemna pogodba za nedoločen čas in z neprofitno najemnino. Uspeli upravičenec, ki neupravičeno zavrne dodeljeno stanovanje ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črta iz seznama upravičencev. Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primeru bistvenih sprememb, ki vplivajo na upravičenost, se lahko postopek obnovi in prosilca črta iz seznama upravičencev. Dodatne informacije lahko dobite osebno na Občini Ilirska Bistrica, Bazoviška 14, II. Bistrica ter na telefonski št. 71-41-361, int. 104 oz. 124. OBČINA ILIRSKA BISTRICA PRIVATIZACIJSKO DELJENJE KART PO SLOVENSKO BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA D.D. Na slovenskem kapitalskem trgu že zajeten čas krožijo govorice o kapitalskih povezavah oziroma privatizaciji domačih podjetij. Medtem ko investitorji že nestrpno čakajo na njihov finalni razplet, pa tako uprave družb kot tudi lastniki kljub številnim tovrstnim zgodbam še vedno uspevajo poskrbeti za nova presenečenja. Koprski Istrabenz je v zadnjem obdobju pospešeno nabiral delež v Petrolu, kjer ima že preko 14 odstotkov kapitala, zaradi česar so mnogi namigovali o nameri Primorcev za resnejši vstop v naftnega trgovca. Vendar pa je domačo borzo nedavno presenetila objava namere Petrola za prevzem Istrabenza, kar odpira novo poglavje v potencialnih medsebojnih povezavah. Ali je namera med družbama dogovorjena, bo pokazal čas, je pa zanimivo to, da je prišla ravno v času, ko je Istrabenz prodal del svoje pozicije v Mercatorju Infond Holdingu (lastnik Pivovarne Laško) ter hkrati od Laščanov kupil podjetje, ki ima v lasti dobrih 7 odstotkov Istrabenza (odkupil je torej lastne delnice). Transakcije dajejo slutiti, kot bi se vsi v zgodbo vpleteni akterji dogovorili o medsebojni delitvi kapitalskih pozicij. Kot zelo uspešna naložba se je v zadnjem mesecu pokazala tudi delnica Aerodroma. Z njo se je precej časa trgovalo na nivoju pod 100 evri, zaradi usmerjenosti investitorjev na bolj »vroče« naložbe ter dovolj močnega prodajnega pritiska, pa se je zdel njen preboj te meje kratkoročno težko verjeten. Polletni poslovni rezultati so to tezo gladko ovrgli, skupaj z ambicioznimi načrti v prihodnje pa so ceno delnice popeljali navzgor. Za nameček je dobrim rezultatom nedavno sledil 200.000 evrov vreden nakup s strani člana uprave družbe, ki očitno verjame v dosego zastavljenih ciljev. Po strmi rasti bal kan ki h trgov v začetku leta, se je njihovo gibanje v zadnjih mesecih precej umirilo. Izjema med njimi je Makedonija, kjer ugodno vrednotenje podjetij ter vzpodbudna gospodarska in davčna politika trenutne vlade uspevata dovolj dobro animirati investitorje za aktivno kupovanje delnic. Rastejo tako največja podjetja, ki so domačim in tujim investitorjem že dobro znana, kot tudi nekatere do nedavnega še neznane družbe. V Srbiji in Bosni že nekaj mesecev vlada nezanimanje za trgovanje, ključen razlog za apatijo pa je obstoječa politična klima. Tako domači kot tudi tuji investitorji namreč še vedno čakajo na rešitev statusa Kosova, morebitne konkretnejše premike v tej smeri pa lahko pričakujemo šele proti koncu leta. Razloge za padce na hrvaškem trgu lahko povezujemo s prvo javno prodajo ter pričetkom kotacije Hrvaškega telekoma na borzi. Investitorji so namreč v zadnjem obdobju prodajali svoje pozicije v drugih naložbah ter s svežim denarjem vpisovali delnice telekomunikacijskega podjetja, kijih bodo v začetku oktobra, ko družba pride na borzo, po vsej verjetnosti lahko prodali po bistveno višji ceni. Trgovanje na mednarodnih borznih parketih je zaznamovala kreditna kriza, ki se je iz nepremičninskega sektorja pričela širiti na celotno kreditno industrijo. Trenutno razmere še niso zaskrbljujoče, vendar centralne banke situacijo jemljejo precej resno. Slednje se je pokazalo tudi ob nedavnem spustu obrestne mere s strani ameriške centralne banke, s čimer tamkajšnji guvernerželi ohraniti močne investicije domačih gospodarskih družb. Hkrati bi lahko ugodnejši krediti ohranili tempo prevzemnih aktivnosti, cenejši denar pa bi pomenil tudi aktivnejše trgovanje na borznih trgih. Kljub ugodnemu vrednotenju podjetij številni analitiki menijo, da mu slednje ne bo uspelo, zato nekateri investitorji premoženje že selijo v varnejše zavetje. ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d. Andraž Vrh, direktor sektorja upravljanja GRADBENI CENTER Miro Iskra s.p. Vojkov drevored 28 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 00 756 fax.: 05/71 00 757 GSM: 031 / 328 746 e-mail: qciskra@volia.net URNIK Trgovina in proizvodnja Logar Sebastijan s.p. Bazoviška 19,6250 II. Bistrica Gsm : 040 848 940 IZDELAVA KOVANIH ELEMENTOV IZDELAVA KOVANIH VRAT, OGRAJ ,OKENSKIH REŠETK IZDELAVA NADSTREŠKOV ZA AVTOMOBILE, TERASE PRODAJA IN POLAGANJE POLIKARBONATNE KRITINE Vse informacije na tel: 040 848 940, email: sebastijan.logar@gmail.com WWW.kovastvo-logar.si 7.00-19.00 sobota 7.00 -12.00 10% popust na določene artikle DOSTAVA NA DOM h- ^ Grande Punte 3v 1.2 • varnostna blazina za voznika in sovoznika • okenski varnostni blazini • ABS + EBD • ročna klimatska naprava • centralno zaklepanje z daljinskim upravljanjem • električni pomik prednjih stekel in električna blokada vrat • po višini in globini nastavljiv volanski obroč • po višini nastavljiv voznikov sedež * predpriprava za vgradnjo avtoradia s 6 zvočniki in anteno www.fiat.si FIAT mali oglasi Cenjene bralce obveščamo, da nam lahko mali oglas pošljejo do zaključka redakcije za naslednjo številko Snežnika. Mali oglasi so brezplačni, objavljeni pa bodo le enkrat-za ponovno objavo je potrebno oglas ponovno poslati. Oglase sprejemamo izključno preko e-pošte: Sneznik@kabelnet.net ali redne pošte na naslov uredništva. Obvezno morate priložiti Vaš naslov in telefonsko številko (niza objavo). Prodamo novi del hiše. Info: 051/708684 Inštruiram in učim italijanščino, učim francoščino, lektoriram diplomske naloge. Info: 040/378-888 V najem oddam garažo na Bazoviški cesti - nasproti Šport bara v Ilirski Bistrici; Info: 031/452-041 V Ilirski Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za večdružinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53 Kolo z motorjem “Tomos” flexer A 35,1.98,49 49 ccm (po zakonu ni obvezna nevarnostna čelada, ne registracija) prodam; Info: 05/714-55-54 Pomagam starejšim osebam na domu in nudim varstvo za otroka Tel.: 041/203-410 Za interno uporabo hitro in vestno ter po konkurenčni ceni lektoriram in urejam slovenska besedila člankov ali šolskih nalog - osnovne, srednje, višje stopnje. Priprava govorov za vse priložnosti. Prevajam iz srbohrvaščine. Zaželjen dogovor vsaj en teden prej. Tel.: 040/640429 STANOVANJA NAPRODAJ V starem centru II. Bistrica PRODAMO na novo zgrajena STANOVANJA. Velikost je od 44 do 63 m'. DELNA UREDITEV PO ŽELJI KUPCA. Tel.: 041 600 351 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO AVTOŠOLA PE ILIRSKA BISTRICA mBJ?T,AY' its&S' «• ****** IXJuUlili e-mail: sandi.cekada@relax.si S TEČAJEM CPP PRIČNEMO 17. OKTOBRA OB 16 URI VPISI VSAK DAN NA TELEFONSKO ŠTEVILKO: 051-67-44-44 UGODNI PLAČILNI POGOJI MOŽNOST PLAČILA VOZNIŠKEGA IZPITA NA 24 OBROKOV VOŽNJO POUČUJEMO NA NOVIH VOZILIH GOLF - 5 AVTOŠOLA RELAX V KRATKEM TUDI V POSTOJNI, SEŽANI IN KOPRU Z, AVTOŠOLO SESRELAr VARNO V PROMET Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica gsm: 031 644 242, 041 457 125 anovanjskikredit.si ! Izbrala sva! NLB Stanovanjski kredit \fw Vabimo vas,-da se za več ' ifpfitiacijdglašte v liloslovalriici Pivka, odvorska 14b ali nas okličete na telefonsko številko 05 757 01 50 in s 080:15 85! !■ NLB® Skupina STE BILI POŠKODOVANI DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVUENJSKO OBDOBJE ILIRSKA BISTRICA Kidričeva 15 6250 Ilirska Bistrica RAZPISUJE V šolskem letu 2007/2008 naslednje: KROŽKE IN TEČAJE 1. ANGLEŠČINA - začetni in nadaljevalni 2. ITALIJANŠČINA - zač. in nad. I. in II. stopnja 3. RUŠČINA - začetni 4. NEMŠČINA - začetni 5. ŠPANŠČINA - začetni 6. FRANCOŠČINA - začetni 7. UMETNOSTNA ZGODOVINA 8. SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO 9. KULTURNA KLEPETALNICA 10. KLEKLANJE 11. »TEGA ŽIVGA VSE TOKA« - PSIHOLOŠKE TEME 12. TEČAJ DRUŽABNIH PLESOV 13. POHODNIŠTVO 14. KREATIVNE DELAVNICE 15. RAČUNALNIŠKI TEČAJ 16. KUHARSKI TEČAJ MENTORJI Prof. Nataša ZIDAR Prof. Patricija DODIČ in Prof. Janko Sergij ŠLENC Prof. Meta FRANK Erna VOLK Prof. Tanja JENKO Prof. Patricija DODIČ Prof. Tina RENKO Marica GABRŠNIK in Nadja BAŠA Zala ŠAJN Jana BENIGAR Helena STRLE Mojca KLANJŠČEK Dora KALČIČ Mirjana MUHA E-ŠOLA Pogoji: Prijava, plačilo članarine in šolnine (v dveh do treh obrokih, če krožek deluje celo leto, sicer ob začetku tečaja). Programi so namenjeni občanom v tretjem življenjskem obdobju, sprejemamo pa tudi mlajše. Skupine začnejo ali nadaljujejo svojo dejavnost, če je v posamezni skupini najmanj 7 udeležencev. Šolsko leto traja od 01.10.2007 do 31. maja 2008. Vpis bo potekal v petek, 28. septembra 2007 od 17,00 do 18,00 ure pred skupnim srečanjem vseh slušateljev v DSO Ilirska Bistrica ter prvi in drugi teden v oktobru pri animatorjih posamezne skupine. Več informacij lahko dobite na sedežu društva od 14,00 do 15,00 ure osebno ali po telefonu št. 710 03 45 ali 041 738 927. Prisrčno vabljeni! PD SNEŽNIK ILIRSKA BISTRICA vabi k sodelovanju oskrbnika/ oskrbnico planinskega doma na Sviščakih vsaj za obdobje enega leta. Zainteresirane vabimo, da se pisno na kratko predstavijo (osebni podatki, naslov, telefon in/ali e-naslov, izobrazba, izkušnje na področju oskrbništva/gostinjstva) do 15.10. 2007 na naslov: Planinsko društvo Snežnik Bazoviška 12 6250 ILIRSKA BISTRICA V PROMETNI NEZGODI? PORAVNAVA^ d.o.o., Odgovarja: Vprašanje: Na obisku pri sosedih me je ugriznil lastnikov pes, ki ni bil privezan in je prosto tekal po vitu. Ko sem vstopil na vrt, je pes nenadoma stekel proti meni in me ugriznil v levo nogo. Zaradi velike rane na nogi sem moral takoj obiskati poškodbeni oddelek v SB Maribor, kjer sem dobil pet šivov. Ali sem upravičen do kakšne odškodnine, saj soseda ne želim tožiti? Miran, Slovensko Bistrica Odgovor: V kolikor ima lastnik psa sklenjeno stanovanjsko zavarovanje, to zavarovonje krije odgovornost zavarovanca za škodo, ki jo povzroči kot imetnik domačih živali in ste upravičeni do odškodnine iz tega naslova, kar izhaja iz splošnih pogojev za stanovanjsko zavarovanje. V kolikor pa lastnik psa nima sklenjenega stanovanjskega zavarovanja, pa razen po sodni poti, niste upravičeni do odškodnine. Lastnik psa Vam mora dati kopijo stanovanjske police, napisati pa Vam mora tudi izjavo, s katero bo potrdil, da se je dogodek dejansko zgodil. S tem avtomatsko prizna svojo odgovornost. Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na info@Doravnava.si ali po pošti na naslov Poravnava, d.o.o., Ljubljanska cesta 20,3000 Celje in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d.o.o ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št. 0801314. PE ILIRSKA BISTRICA, bazoviška c. ii, n. Bistrica, gsm; osi 685 m PE POSTOJNA, NOVI TRG 6, POSTOJNA, GSM: OSI 388 935 PE KOPER, VOJKOVO NABREŽJE 32, KOPER, 0801314 Humanitarna AKCIJA za obnovo domov in vrnitev upanja v občini Železniki Svoje prispevke lahko nakažete na račun občine Železniki: TRR: 01346-0100007492, sklic 00 714-2007 Namen: humanitarna pomoč Občina ŽELEZNIKI Češnjica 48 4228 Železniki Tel.: 04 500 00 00, Fax.: 04 500 00 20 E-mail: uprava@obcina.zelezniki.si