STRAN 16 Valentina in Janez Rose razširile ponudbo mleka in mlečnih izdelkov STRAN 17 STRAN 7 STRAN 12 Zgornja Savinjska dolina Dela na cestah in brežinah še najmanj do konca oktobra Rudi Krsnik v dolino prišel v uk in ostal zaradi ljubezni riAI»CI» SUPERMARK lAvER J MOZIRJE 1 ' (/m I||>IIU hxiwi lit WI«iu.iti»M|t.. PRIPRAVIMO V SAMO 8 MINUTAH! 0RUŽ1KSKA PIZZA MARSA RITA AU KLASIKA CA m n Oglasi 2 Savinjske novice št. 34, 27 avgust 2021 Tretja stran Vsebina Denacionalizacijski postopki Nadškofija Ljubljana letos iztržila pol milijona evrov..............5 Pandemija novega koronavirusa Vse več potrjenih okužb kaže, da smo v četrtem valu.....................6 Moja dežela - lepa in gostoljubna Tekmujejo tudi zgornjesavinjski kraji.......................6 ZGS, OE Nazarje Reševanje gozdnega rezervata Poljšak ne gre po načrtih...............7 Zgornja Savinjska dolina Poslovanje gospodarskih subjektov v letu 2020 .......................8 Turistična kmetija Ramšak Pridobili znaka zeleni ključ in zelena nastanitev Slovenije.................................................10 Občina Ljubno Družina Atelšek občini podarila zbirko potic.......................10 Jeršetova domačija v Radegundi Kakovost njihovih mlečnih izdelkov potrjujejo zlata priznanja...................................................11 Občina Rečica ob Savinji Pri baru Lisjak gradijo nov most................................12 Vseživljenjsko učenje Način, kako smo lahko kos neprestanim spremembam........14 Lukov memorial v nogometu Najboljša ekipa Red star.............20 Kronika Voznica osebnega vozila v Smartnem ob Dreti zbila otroka 21 Pivo je vse boljši biznis Na območju držav članic Evropske unije je v zadnjih letih zraslo več sto mikro pivovarn. Tudi v Sloveniji jih je vsako leto več, kajti povpraševanje na trgu je veliko. Na svetovni ravni je med pijačami na prvem mestu voda, sledi čaj, nato pa je že pivo. V našem delu Evrope sicer še veliko ljudi prisega na vino, vendar se število ljubiteljev piva vztrajno povečuje. »Pivo je dober biznis,« je prepričan Gregor Šešerko, ki pri dunajskem podjetju Salm, enem najstarejših proizvajalcev opreme za varjenje piva, skrbi za prodajo opreme malim in srednjim pivovarnam v južni in vzhodni Evropi. Intervju z njim je bil objavljen v časniku Finance. Po Sešerkovem mnenju bi se lahko Slovenija, glede na naravne danosti, pozicionirala in postala prepoznavna kot dežela naravnega piva. Pivovarstvo v veliki meri povezujemo s hmeljarstvom, čeprav so za proizvodnjo piva potrebne relativno majhne količine hmelja - odvisno od recepture - le par gramov na liter piva. Hmelj pivovarji dodajajo pivu zgolj zaradi izboljšanja okusa. Za ta namen se uporabljajo cvetovi hmelja, ki poleg okusa pomagajo tudi pri obstojnosti piva. Se v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, kot lahko preberemo v Savinjskem zborniku iz leta 1974, je bila Savinjska dolina, zlasti območje takratnih občin Celje, Žalec, Mozirje in Šoštanj, pomembna hmeljarska lokacija, ne samo v takratni Jugoslaviji, ampak v svetovnem merilu, saj je predstavljala približno dvoodstotni globalni delež. Spomnim se, da so se s pridelavo hmelja ukvarjali tudi na Kolšekovi kmetiji na Dobrovljah pri Mozirju, na nadmorski višini okrog 600 metrov, kjer je bila doma moja mama. V manjši kotlini je bilo hmeljišče, kjer se je pozno poleti pri obiranju hmelja vedno zbralo veliko ljudi. Spomnim se velikih škafov, v katere smo metali obrane plodove, spomnim se zoprno lepljivih dlani, ki jih ni bilo tako enostavno umiti, spomnim pa se tudi veselega razpoloženja med obiralci, kot bi šlo za kakšno delovno praznovanje. O resnosti te dejavnosti na omenjeni kmetiji še danes priča visoka sušilnica za hmelj, ki so jo pozidali izključno v ta namen. Razne študije, ki so jih izvedli v zadnjem obdobju, so pokazale, da ima pivo številne koristi za zdravje, če ga uživamo v zmernih količinah. Tako, na primer, zmanjša tveganje za nastanek ledvičnih kamnov, za možgansko kap in za lomljivost kosti, ščiti pred srčnim infarktom, zmanjša možnost nastanka sladkorne bolezni, zmanjša tveganje za Alzheimerjevo bolezen, pomaga pri težavah z nespečnostjo, poleg tega pa stimulira center za nagrajevanje v možganih in povzroči, da se sprosti hormon dopamin, zaradi katerega nastane občutek sreče. »Eno pivce za živce« ima torej povsem znanstveno podlago. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 34, 27. avgust 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.90 EUR, za naročnike: 1.71 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Sukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjslce novice št, 34,27 avgust 2021 3 Tema tedna KLJUB SLABI LETINI HMELJA PIVA NE BO ZMANJKALO Male pivovarne se množijo, zanima jih tudi zgornjesavinjski trg Letošnje poletje bi se lahko uvrstilo med pet najtoplejših slovenskih poletji do sedaj. V vročini vsi iščemo osvežitev, žejo pa Slovenci med drugim zelo radi gasimo s pivom. Statistični urad RS je v začetku avgusta, ko praznujemo svetovni dan piva, objavil podatek, da prebivalec Slovenije porabi doma povprečno 26 litrov piva na leto. Za proizvodnjo piva potrebujemo hmelj, a letos bo njegova letina, tudi po oceni družine Jan, ki ima nasad hmelja tudi na Rečici ob Savinji, žal podpovprečna. In kot kaže, bodo ljubitelji piva tudi letos ostali brez druženja na festivalu Savinja beer fest Mozirje. A piva ne bo zmanjkalo, z njegovo proizvodnjo se danes ukvarja skoraj šestkrat več podjetij kot pred desetletjem. MENIN'C IN THE GIRL FROM REČICA OB SAVINJI V lanskem letu se je s proizvodnjo piva v Sloveniji ukvarjalo 68 podjetij, medtem ko v letu 2010 zgolj 12. Seveda je število ljubiteljskih pridelovalcev lokalnih kraft piv še veliko večje in nekatera območja se že predstavljajo kot pivske Kar 80 odstotkov hmeljnih nasadov v Sloveniji leži v Savinjski dolini. destinacije. Zgornja Savinjska dolina očitno to še ni, je pa v naši bližnji okolici kar nekaj med ljubitelji kraft piva prepoznavnih malih pivovarn. Nekaj se jih naši dolini »približuje« tudi s poimenovanjem svojih piv, kar lahko marsikaterega Zgornjesavinjčana spodbudi k nakupu in pokušini. V Tuhinjski dolini deluje Domača pivovarna pod Menino. Njihovo pivo Menin'c je v ponudbi tudi v Domu na Menini planini. Pivovarna Mali grad iz Kamnika je objavila, da so zvarili pivo, ki ga posvečajo Savinjčankam, poimenovali so ga The girl from Rečica ob Savinji oziroma Dekle z Rečice ob Savinji. Kot je povedala predstavnica pivovarne Anja Florjančič, pri njih že sedem let dvakrat letno varijo pivo The girl from Po podatkih Statističnega urada RS smo v lanskem letu izvozili za 44,7 milijona evrov piva, kar je bilo največ v zadnjih desetih letih. Cene piva se v zadnjem desetletju niso bistveno spreminjale, še kažejo statistični podatki, lani je povprečna gostilniška cena svetlega piva znašala 2,93 evra, v trgovinah pa je bila povprečna cena za pol litra piva, izdelanega v Sloveniji, 0,88 evra. Pivo, poimenovano po njih, so pred kratkim dobile tudi dekleta z Rečice ob Savinji. (Foto: arhiv Pivovarne Mali grad) Ipanema stila double India pale ale. »To je pivo z višjo alkoholno stopnjo (7,5 % vol.) in absurdno količino ameriškega hmelja. Že dlje časa smo si želeli zvariti dobro slovensko različico in tako je nastala The girl from Rečica ob Savinji. Pri varjenju smo uporabili dve novejši zgornjesavinjski aromatični sorti hmelja Kolibri in Kardinal.« SREČANJA LJUBITELJEV PIVA V MOZIRJU LETOS NE BO Številni slovenski pivovarji so se sredi junija predstavili na dogodku Naj piva Slovenije v Žalcu pri Fontani piv Zeleno zlato, konec avgusta je bil festival piva tudi v Šempetru v Savinjski dolini. Kaže pa, da letošnjega zgornjesavinjskega festivala Savinja beer fest Mozirje ne bo. Organizator dogodka Zavod sprememba, ki ga vodi poznavalec vin in piva Sašo Slemenšek, je na sple- tni strani festivala že objavil, da naslednji tovrstni dogodek, poimenovan 5. Festival dobrega piva, gina in kulinarike, napovedujejo za naslednje leto. Po štirih festivalih je dogodek zaradi ukrepov povezanih z epidemijo covid-19 lani odpadel. ŠTEVILO HMELJIŠČ MOČNO UPADA Slovenija spada med večje svetovne pridelovalke hmelja, pridela med 2-3 odstotki svetovnega pridelka hmelja. Kar 80 odstotkov hmeljnih nasadov leži v Savinjski dolini, sem štejemo tudi nasade, ki se nahajajo v naši dolini. Se pa število hmeljarjev vztrajno zmanjšuje. Po podatkih kmetijskega ministrstva je od leta 1995 do 2018 dejavnost opustilo kar 333 hmeljarjev. Površine, zasajene s hmeljem so se v tem času zmanjšale za 538 hektarov, kar pomeni preko 130-odstoten upad hmeljišč. O 4 Savinjske novice št. 34, 27 avgust 2021 Tema tedna, Aktualno, Iz občin V vseh letih gojenja hmelja so se vedno pojavljale hmeljarske krize. Izhod iz krize pridelovalci hmelja včasih iščejo v tako imenovani premeni, kar pomeni, da hmeljarske žičnice še stojijo, vendar so namesto hmelja na tem območju posajene druge kulture. V lanskem letu smo v Sloveniji sicer pridelali za šest odstotkov več hmelja kot v letu 2019, vendar na 8-odstotno manjši površini. To pomeni, da je bil pridelek dober, kar letos ne bo. TOČA ZGORNJESAVINJSKIM HMELJIŠČEM PRIZANESLA K slabi letini je veliko pripomogla toča, ki je v drugi polovici avgusta dobro oklestila hmeljišča v spodnji Savinjski dolini. Po ocenah Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je na hmelju povzročila približno 80-odstotno škodo. Na območju Savinjske doline je poškodovanih 475 hektarjev hmelja, dodatnih 17 hektarjev je poškodovanih še v Celju. Hmeljišča v Zgornji Savinjski dolini so ostala nepoškodovana. Zbornica bo zaradi izjemno velike škode vladi predlagala dopolnitev interventnega zakona, ki je bil letos sprejet za odpravo posledic pozebe, in sicer, da se v zakon vključijo tudi hmeljarji, ki so jih prizadela letošnja neurja s točo. Tatiana Golob Blaž Jan iz hmeljarske družine Jan: »Letošnjo sezono so zaznamovali izredno neugodni pogoji za rast hmelja. Moker in mrzel maj je povzročil veliko zamudo v rasti, ponekod tudi za več kot tri tedne zaostanka glede na dolgoletno povprečje. V nadaljevanju sezone je sledil takojšen preskok v vroča in suha junij in julij. Pomankanje padavin in posledična suša sta dodatno negativno vplivala na rast in razvoj hmelja. Sami imamo sicer možnost vse nasade namakati, tako da se je vsaj malce ublažilo pomankanje padavin. Letina bo tako količinsko podpovprečna, glede same kvalitete in vsebnosti alfa kislin, ki so pomembne za pivovarje, pa je še veliko odvisno od vremena v drugi polovici avgusta. Vseskozi preži tudi nevarnost toče in neurij, ki so zaenkrat rečiška polja obšla in letos ni bilo hujših preglavic. Upamo, da bo tako ostalo tudi v teh zadnjih tednih do začetka obiranja. Z našim hmeljem varijo piva različne manjše pivovarne, ena izmed bolj znanih je pivovarna Haler iz Olimja, ki je zelo prepoznavna po svojem zelenem pivu. Se vedno pa se velika večina hmelja izvozi predvsem v Nemčijo in tudi drugod po svetu. V zadnjih letih smo posadili tudi nekaj novih, tako imenovanih sadnih sort hmelja. Zanimiva je sorta styrian wolf, ki ima vonj po tropskem sadežu mangu in bezgu.« DENACIONALIZACIJSKI POSTOPKI IN ODŠKODNINE Nadškofija Ljubljana letos iztržila pol milijona evrov Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ima zaradi dolgotrajnega vračanja nacionaliziranega premoženja odprtih še za skoraj 20 milijonov evrov odškodninskih zahtevkov, ki jim je treba prišteti zamudne obresti in pravdne stroške. Samo Nadškofiji Ljubljana je doslej izplačal skoraj 33 milijonov evrov, od tega pol milijona letos. Po pisanju Dnevnika ima sklad v povezavi z izplačilom odškodnine denacionalizacijskim upravičencem odprtih še dvanajst sodnih zahtevkov in dva zunajsodna. ZAHTEVA ZA IZPLAČILO 1,15 MILIJONA EVROV Skoraj polmilijonski znesek se nanaša na gozdove na območju Mozirja in Bleda, ki jih je nadškofija dobila vrnjene v letih 2011 in 2012, januarja 2016 pa je nato vložila odškodninsko tožbo. Sprva je terjala skoraj 730 tisoč evrov odškodnine, med postopkom pa je zahtevek zvišala na skoraj 1,15 milijona evrov. Okrožno sodišče v Ljubljani je junija v zvezi s tem izdalo prvo sodbo, s katero je skladu naložilo, da nadškofiji plača 546 tisoč evrov odškodnine skupaj z zamudnimi obrestmi od 6. maja 2021 naprej, za preostali znesek pa je tožbo zavrnilo. Sklad je moral ljubljanski nadškofiji v tem primeru plačati tudi 37 tisoč evrov pravdnih stroškov. REKORDNA ODŠKODNINA 21,4 MILIJONA EVROV Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je rekordno odškodnino zaradi počasnega vrača- nja nacionaliziranega premoženja doslej izplačal prav Nadškofiji Ljubljana. Ta je samo z eno tožbo, ki jo je vložila avgusta 2010, nanašala pa se je na del mozirskih in pokljuških gozdov, skupaj z zamudnimi obrestmi in pravdnimi stroški iztržila nekaj manj kot 21,4 milijona evrov. Ker je OBČINA SOLČAVA pričakovala še za dobre štiri milijone evrov višji znesek, je na vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije, ki pa jo je revizijsko sodišče zavrnilo. Pravda se je nato preselila na ustavno sodišče, vendar to o njej še ni odločilo. Štefka Sem Lani obračunane skoraj 55.000 evrov turistične takse Na avgustovski seji solčavskega občinskega sveta so svetniki potrdili zaključni račun proračuna za leto 2020 in realizacijo proračuna občine za obdobje do 30. 6. 2021. Hkrati so obravnavali poročilo nadzornega odbora o pobiranju in porabi turistične takse. Svetniki so z odlokom sprejeli zaključni račun proračuna za leto 2020 s skupnimi prihodki nekaj manj kot dva milijona evrov. Po besedah županje Katarine Prelesnik je njihov dolgoročni namen še izboljšati kakovost pitne vode, javno cestno in komunalno infrastrukturo ter nadaljevati z razvojem trajnostnega turizma in ostalih dopolnilnih dejavnosti. Tudi v finančni perspektivi 2021-2027 si bodo prizadevali za črpa- nje evropskih sredstev in s temi zagotavljali domačinom in obiskovalcem Solčavskega ustrezno javno infrastrukturo. Nadzorni odbor občine je opravil nadzor nad pravilnostjo pobiranja turistične takse in smotrnostjo njene porabe za leti 2019 in 2020. Pri pregledu nepravilnosti niso ugotovili, zato so podali pozitivno mnenje. Za leto 2019 je bilo na območju občine obračunane nekaj več kot 40.000 evrov turistične takse, za leto 2020 pa skoraj 55.000 evrov. Po poročanju odbora je občina za opravljanje dejavnosti in storitev v javnem interesu namenila zbrana sredstva iz naslova turistične takse in k temu dodala del proračunskih sredstev. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 34, 27. avgust 2021 5 p Zdravstvo, Aktualno PANDEMIJA NOVEGA KORONAVIRUSA Vse več potrjenih okužb kaže, da smo v četrtem valu Čeprav poletja še ni konec, je število primerov okuženih z novim koronavirusom vsak teden večje. V nedeljo, 22. avgusta, je bilo v Sloveniji 116 potrjeno okuženih ozi- dvignil daleč nad nivo v podobnem obdobju prejšnjega leta. Dejansko smo z vidika razširjenosti virusa na nivoju, ki smo ga lani dosegali konec septembra oziroma v okto- občinah Zgornje Savinjske doline izboljšal. Se vedno je v štirih občinah (Solčava, Rečica ob Savinji, Gornji Grad, Mozirje) boljši od državnega nivoja, tri občine (Nazar- nem domu vse dejavnosti potekajo v tem času intenzivno in neprekinjeno. Tudi vse preventivne storitve izvajamo v celoti. Za obvladovanje tywtrk: Vr* Testiranje za covidom-19 v Zgornjesavinjskem zdravstvenem V ■t Iljfct / domu Nazarje (delež pozitivnih, po tednih) 3 MíO* /JTflfV Tfihx 71Ifflf "saJL V ¡^fr"1 IM / 1 yfit j ^"fcrrTi, rJig.iV^.irB.fm/H. H id u H ^ ^ ^IJTO In v M i/l T' iri ri s-'. f » V 9 — f ^ H 41 ^ Á ^ D --i rt o 0 ~ ri ri 9 t í t ^ >• bi nI if <4 4 iri tri iri ui 9 if 4.« ^ if v1! r-J l" i 'X r*: ari -t roma 15,4 odstotka testiranih. Lani je bilo dan kasneje okuženih le 34, več od 116 jih je bilo lani okuženih šele 21. septembra. Doslej je v Sloveniji s covidom-19 umrlo preko 4440 ljudi. V svetu je bilo do nedelje, 22. avgusta, več kot 212 milijonov okuženih z novim koronavirusom. V Ameriki preko 81 milijonov, v Evropi preko 63 milijonov in v jugovzhodni Aziji preko 40 milijonov. V svetu je do sedaj s covidom-19 umrlo več kot 4,4 milijona oseb. V DOLINI 25 OKUŽENIH V Zgornji Savinjski dolini je bilo v nedeljo 25 potrjeno okuženih oseb. Največ jih je bilo v občinah Mozirje in Gornji Grad, in sicer po sedem oseb, pet oseb v Lučah, štiri osebe v občini Ljubno in dve v Solčavi. Občini Nazarje in Rečica ob Savinji nista imeli potrjeno okuženih oseb. Začetek novega šolskega leta bo podoben zaključku lanskega po modelu B, torej naj bi bili vrtci in šole odprti z morebitnimi izjemami ob okužbah. ŽE V ČETRTEM VALU EPIDEMIJE »Podatki kažejo, da smo sredi avgusta tudi v dolini že vstopili v 4. val epidemije. Ob tem, da se že od začetka avgusta vsak teden podvoji število napotenih na PCR testiranje, se je tudi delež pozitivnih že bru. Glede na to, da je za razliko od lani že približno polovica odraslega prebivalstva cepljenega, je težko napovedovati razvoj epidemije v tem valu,« je situacijo v Zgornji Savinjski dolini ocenila direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje Božena Herzog. OD PONEDELJKA PLAČLJIVA HITRA TESTIRANJA Hitra testiranja, tako brezplačna kot plačljiva, bodo tudi v prihodnje izvajali na lokaciji doma kulture v Nazarjah, vsak dan med 6.30 in 8.30. Do brezplačnega testiranja so upravičeni zaposleni v vzgoji in izobraževanju, socialnem varstvu, zdravstvu, vse osebe, za katere je z odloki vlade določeno obvezno testiranje na virus sars-cov-2, druge osebe, ki lahko povzročijo širjenje covida-19 v okolju, kjer obstaja neposredna nevarnost za širjenje, zlasti uporabniki zdravstvenih storitev, oskrbovanci socialnovarstvenih zavodov ter osebe, ki se zaradi medicinskih razlogov ne smejo cepiti, kar se izkaže z zdravniškim potrdilom. Naštete osebe se morajo z verodostojno listino izkazati, da delajo v teh dejavnostih. Za vse druge namene je treba hitro testiranje plačati 12 evrov na lokaciji testiranja. Morebitne nove spremembe naj bi bile znane 6. septembra. CEPLJENJE NA LOKACIJAH Delež odraslih cepljenih s 1. odmerkom se je v preteklih tednih v je, Ljubno in Luče) pa zaostajajo, je povedala Herzogova. V celoti je cepljenih relativno več prebivalcev (55,7 odstotka) kot v državi in tudi več kot v Savinjski regiji. V zadnjih tednih so nadaljevali s cepljenjem na lokacijah po celotni dolini, cepljenja z vsemi cepivi izvajajo vsakodnevno. DODATNO DESET ZAPOSLENIH »Sicer pa v našem zdravstve- epidemije smo v zadnjem letu dodatno zaposlili deset sodelavcev, prav tako smo okrepili kader zdravstvene nege v najbolj obremenjenih splošnih ambulantah in laboratoriju, tako da tudi v času dopustov in drugih odsotnosti zagotavljamo celovito zdravstveno oskrbo vsem prebivalcem,« je še sporočila Herzogova. Štefka Sem MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA Tekmujejo tudi zgornjesavinjski kraji Turistična zveza Slovenije že 30 let organizira tekmovanje v projektu Moja dežela - lepa in gostoljubna. Med prijavljenimi kraji so tudi tokrat predstavniki iz Zgornje Savinjske doline. VSESLOVENSKO TEKMOVANJE Gre za vseslovensko tekmovanje v urejenosti in gostoljubnosti mest, vasi, krajev, glampingov, hostlov, tematskih poti ter mestnih, trških in vaških jeder. Natečaj, v katerem strokovna komisija zveze ocenjuje, kako urejena so slovenska mesta in kraji, je v polnem teku. Komisija bo do konca avgusta obhodila Slovenijo, v tem času pa lahko tudi državljani oddajo svoj glas za tiste kraje, ki so se jim najbolj usedli v srce. MED KANDIDATI TUDI ZGORNJESAVINJSKI KRAJI V kategoriji najbolj urejenih manjših mest sodeluje Mozirje. Za naj tematsko pot se poteguje pot po Logarski dolini. Med naj ureje-nejša jedra bi se rad zapisal spodnji trg na Ljubnem ob Savinji. Isti kraj ob Gornjem Gradu tekmuje še v kategoriji izletniških krajev. GLASOVANJE DO KONCA AVGUSTA Glasovanje na spletnih straneh bo potekalo do konca avgusta, vsakdo pa lahko glasuje enkrat dnevno. Kandidati z največ prejetimi glasovi bodo prejeli naziv najlepših po izboru ljudstva. Benjamin Kanjir 6 Savinjske novice št. 34, 27 avgust 2021 Gospodarstvo i ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OBMOČNA ENOTA NAZARJE Reševanje gozdnega rezervata Poljšak ne gre po načrtih Nerešljiva uganka trenutno izgleda širjenje lubadarja v gozdnem rezervatu Poljšak nad Podvolov-Ijekom. V gozdnih rezervatih je prepovedano gospodarjenja z gozdovi, kar pomeni, da se v njih ne seka za gospodarske namene. Leta 2017 je bil tam obsežnejši vetro-lom, lani konec poletja pa se je razbohotil lubadar in obstajala je nevarnost, da se bo razširil v okoliške gospodarske gozdove. Gozdarji nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) so sku- 15 tisoč kubičnih metrov poškodovanega lesa v snegolomu so do sedaj posekali na nazarskem območju ZGS. paj z drugimi strokovnjaki zavoda, kmetijskim ministrstvom, strokovnjaki gozdarskega inštituta in biotehniške fakultete, oddelka za gozdarstvo, iskali rešitve, kako preprečiti širjenje lubadarja iz rezervata. PREDLOG SPREMEMBE ZAKONODAJE Vodja nazarske enote dr. Darij Krajčič je predlagal izvajanje ukrepov varstva gozdov v rezerva- njeni rezervat. Nastala je skrb, da bo uredba omogočila sečnjo tudi tam, kjer sedaj ni bilo mogoče (npr. v pragozdovih), zadeva je dobila politične razsežnosti vključno z razpravo v državnem zboru. Na vladi je zato sprememba zakonodaje obstala, narava pa je delala po svoje in lubadar se je začel širiti. ŠIRJENJE NA SOSEDNJI GOZD Oddelek za gozdarstvo je kasneje dobil projekt od kmetijskega ministrstva. Zunaj rezervata so v soglasju z lastnikom kmetije začeli izvajati določene ukrepe, ki pa so zadevo še poslabšali. Pri tem lastniku gozda je bilo kar naenkrat potrebno posekati tisoč kubičnih metrov lesa, saj se je lubadar razširil vanj. Stališče lokalnih gozdarjev pred tem je bilo, da se nujni zatiralni ukrepi zoper lubadarja začnejo izvajati v rezervatu, kar bi preprečilo širjenje izven njega. A stališče drugih strokovnjakov in politična volja so bili drugačni. Ključni cilj bi bil zadržanje lubadarja v rezervatu z ukrepi zatiranja lubadarja, ki jih obstoječa uredba dovoljuje. Pri tem gre tudi za inovativne ukre- V gozdnem rezervatu Poljšak gospodarjenje z gozdovi ni dovoljeno. (Foto: Vid Preložnik) tu, ki jih zakonodaja dovoljuje. Ministrstvo je zagovarjalo spremembo zakonodaje, ki bi dovolila sečnjo za namene zatiranja lubadarja v rezervatu Poljšak. V uredbi, ki so jo pripravili, pa so bili zajeti vsi rezervati in pragozdovi, ne le ome- pe, zelo uspešno preizkušene v nekem nemškem narodnem parku, a so bila ukrepanja drugačna. DVA VEČJA POSEKA Na območju Radegunde pod Goltmi in Boskovcem sta vidna dva večja poseka. V prvem gre za re- dni posek v okviru dovoljenih količin. Drugo območje velikosti okrog enega hektarja pa je bilo posekano zaradi snegoloma. Letos je v ozkem višinskem pasu okrog 150 metrov primrznjen sneg v kombinaciji z vetrom povzročil poškodbo večje količine dreves. Skupaj so do sedaj na nazar-skem območju ZGS posekali 15 ti- soč kubičnih metrov tako poškodovanega lesa. Podrtih dreves se je lotil tudi lubadar, zato je bilo posekano nekaj več dreves, kar na strmini daje občutek precej večje površine od dejanske. Sečnja in spravilo na strmem in prepadnem terenu sta bila zelo zahtevna, zato je bila postavljena žičnica. Štefka Sem ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Dela na cestah in brežinah še najmanj do konca oktobra Na državnih cestah v Zgornji Savinjski dolini trenutno poteka več del. Kateri odseki cest se urejajo in katera vzdrževalna dela se izvajajo ali so že bila izvedena, smo povprašali na Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI). DELA NA CESTI KRANJSKI RAK-LUČE DRSI je v avgustu pričela z obnovo ceste Podlom-Kranjski Rak-Luče, od odcepa za hišno številko Podvolovljek 19 do križišča s prednostno cesto za Luče, od odcepa za hišno številko Podveža 50 do podjetja EM PK približno od odcepa za turistično kmetijo Pogorevc do hišne številke Podveža 54. Pogodbena vrednost del, ki jih izvaja podjetje Gradnje Žveplan, znaša 530.263 evrov. Izvajalec bo z deli zaključil predvidoma v mesecu oktobru. SANACIJA BREŽIN V SOLČAVI IN PRI IGLI Na cesti Luče-Sestre Logar je predvidena sanacija brežin, in sicer pri Igli. Predvidena je izvedba podajno lovilnega sistema za grape, zaščita dveh erozijskih žarišč na obcestni brežini s prilagojenimi mrežami iz težkega pocinkanega pletiva. V Solčavi je v okviru del predvidena postavitev 16 podajno lovilnih sistemov različnih energetskih razredov in višin v skupni dolžini 663 metrov, namestitev prilagojenih mrež iz težko pocinkanega pletiva in visoko nateznih mrež na obcestne brežine, sidranje treh skalnih blokov in podzidava bloka ter zatesnitev razpoke. Pogodbena vrednost navedenih del skupaj znaša 1,447 milijona evrov. Izvajalec del podjetje Monterra je bilo konec julija uvedeno v delo. Pogodbeni rok za dokončanje del je 180 dni od uvedbe v delo. ZAKLJUČEN PLAZ SOLČAVSKO IN VEČ ODSEKOV CEST Direkcija je v mesecu juniju zaključila s sanacijo plazu »Solčavsko« na odseku ceste Sestre Logar-Pavli-čevo sedlo. Dela v vrednosti skoraj 2,4 milijona evrov so zajemala sanacijo plazov s sidranima pilotnima stenama, obnovo zidov ter rekonstrukcijo ceste v dolžini 441 metrov. Trenutno izvajalec pripravlja potrebno dokumentacijo za pregled in prevzem izvedenih del. V okviru rednega vzdrževanja je bila tam že izvedena sanacija asfaltnega vozišča v vrednosti približno 97 tisoč evrov. Na cesti Črnivec-Radmirje pa je bilo izvedeno krpanje v vrednosti cca 71 tisoč evrov. Izvedena je bila tudi sanacija po zimi poškodovanega vozišča v vrednosti približno 50 tisoč evrov na cesti Radmir-je-Luče. Štefka Sem Savinjske novice št. 34, 27. avgust 2021 7 Gospodarstvo POSLOVANJE GOSPODARSKIH SUBJEKTOV V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI V LETU 2020 V »koronskem« letu z enakimi prihodki kot predlani, a le s polovičnim dobičkom Na območju Zgornje Savinjske doline je v letu 2020 poslovalo 279 gospodarskih družb in 580 samostojnih podjetnikov, ki so oddali letna poročila agenciji AJPES, skupno torej 859 gospodarskih subjektov (sedem manj kot v letu 2019), ki so zaposlovali 3910 delavcev (deset manj kot predlani), ustvarili 739.426 tisoč evrov prihodkov (5,5 milijona evrov več kot leto prej), ustvarili 179.751 tisoč evrov neto dodane vrednosti (dva milijona manj kot leta 2019) in poslovno leto sklenili z neto pozitivnim rezultatom v višini 28.221 tisoč evrov (21 milijonov oziroma 43 odstotkov manj kot leto pred tem). Na 45.960 evrov se je v zadnjem desetletju dvignila neto dodana vrednost na zaposlenega v gospodarstvu Zgornje Savinjske doline. POSLOVANJE GOSPODARSKIH DRUŽB Število gospodarskih družb V letu 2020 je na območju Zgornje Savinjske doline poslovalo 279 gospodarskih družb (sedem več kot leta 2019). Največ družb je bilo v občini Mozirje, in sicer 87 (+ 6), 59 (+ 3) jih je bilo v občini Nazarje, 37 (- 1) na Ljubnem, 36 (- 1) na Rečici ob Savinji, 27 (- 2) v Lučah, 24 (+ 2) v Gornjem Gradu 24 (+ 2) in 9 (enako kot leto prej) v Solčavi. Število zaposlenih Gospodarske družbe so v letu 2020 skupno zaposlovale 3234 delavcev, kar je bilo 14 manj kot leto prej. V družbah na območju občine Nazarje je bilo zaposlenih 1676 delavcev oziroma 37 več kot leta 2019. V družbah na območju občine Ljubno je bilo zaposlenih 777 delavcev (- 5), Ljubnem so ustvarila slabo petino skupnih prihodkov, v Lučah slabih pet odstotkov, v Mozirju dobre štiri odstotke, na Rečici dobre tri odstotke, v Gornjem Gradu odstotek in pol, v Solčavi pa Število zaposlenih v gospodarstvu Zgornje Savinjske doline po letih (Vir: AJPES) na območju občine Mozirje 309 (- 16), na Rečici ob Savinji 209 (- 7), v Lučah 135 (- 35), v Gornjem Gradu 72 (+ 13) in v Solčavi (- 1). Prihodki Zgornjesavinjska podjetja so lani ustvarila skupno 660.195 tisoč evrov prihodkov, kar je bilo dobrih šest milijonov ali slab odstotek več kot leto prej. Največji delež prihodkov (dve tretjini) so ustvarila podjetja v Nazarjah, podjetja na Gibanje čistih prihodkov od prodaje gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov skupaj v obdobju 2010-2020 v tisoč EUR (Vir: AJPES) slab odstotek. V strukturi celotnih prihodkov so 98 odstotkov predstavljali čisti prihodki od prodaje, delež čistih prihodkov na tujih trgih pa je predstavljal skoraj 68 odstotkov. Za primerjavo: delež izvoza v strukturi prihodkov gospodarskih družb na republiški ravni je »le« 41 odstotkov. Neto dodana vrednost Gospodarske družbe so v letu 2020 skupno ustvarile 156.902 tisoč evrov neto dodane vrednosti, kar pomeni, da je povprečna NDV na zaposlenega znašala 48.516 evrov oziroma slabe tri odstotke več od republiškega povprečja. V primerjavi z letom 2019 je bil znesek neto dodane vrednosti nižji za slaba dva odstotka, neto dodana vrednost na zaposlenega pa za odstotek in pol nižja. Pričakovano so največ NDV, glede na obseg poslovanja, ustvarile družbe v občini Nazarje, in sicer 78.039 tisoč evrov oziroma 46.563 evrov na zaposlenega. Družbe v občini Ljubno so ustvarile 49.032 tisoč evrov NDV oziroma 63.104 evre na zaposlenega, kar je bilo skoraj 34 odstotkov več od republiškega povprečja. NDV na zaposlenega po ostalih občinah je znašala: v Gornjem Gradu 34.069 evrov, v Lučah 43.652 evrov, v Mozirju 35.531 evrov, na Rečici 40.163 evrov in v Solčavi 37.714 evrov. Neto čisti izid V letu 2020 so zgornjesavinjske gospodarske družbe poslovale z neto čistim izidom v viši- O 8 Savinjske novice št. 34, 27 avgust 2021 Gospodarstvo ni 23.469 tisoč evrov. V primerjavi s predlanskim letom se je vrednost neto čistega izida skoraj prepolovila. Družbe v občini Mozirje so leto 2020 sklenile z neto čisto izgubo v višini 461 tisoč evrov, v ostalih občinah pa so družbe ustvarile neto čisti dobiček, ki je znašal: v občini Gornji Grad 359 tisoč evrov, v občini Ljubno 12.632 tisoč evrov, v Lučah 827 tisoč evrov, v Nazarjah 8794 tisoč evrov, na Rečici 1158 tisoč evrov in v Solčavi 160 tisoč evrov. POSLOVANJE SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV Število podjetnikov V lanskem letu je na območju Zgornje Savinjske doline poslovalo 580 samostojnih podjetnikov, ki so oddali letno poročilo agenciji AJPES, kar je bilo 14 manj kot v letu 2019. Največ podjetnikov je bilo v občini Mozirje 136 (7 manj kot leto prej), sledijo pa Ljubno 105 (+ 4), Rečica ob Savinji 84 (enako kot predlani), Gornji Grad 78 (- 4), Nazarje prav tako 78 (- 4), Luče 65 (- 2) in Solčava 34 (- 1). Število zaposlenih Samostojni podjetniki so v letu 2020 skupno zaposlovali 676 delavcev, kar je bilo 6 več kot leto prej. Največ zaposlenih 157 (+ 5) so imeli podjetniki v občini Mozirje, podjetniki v občini Rečica so jih imeli 130 (- 11), podjetniki v Nazarjah 119 (+ 15), na Ljubnem 112 (+ 2), v Gornjem Gradu 69 (- 3), v Lučah 65 (+ 1) in v Solčavi 24 (- 3). Prihodki Zgornjesavinjski podjetniki so lani ustvarili skupno 79.231 tisoč evrov prihodkov, kar je bilo pol milijona evrov ali slab odstotek manj kot le- ustvarili 22.849 tisoč evrov neto dodane vrednosti (NDV), kar pomeni, da je povprečna NDV na zaposlenega znašala 33.800 evrov oziroma slab odstotek manj od republiškega povprečja. V primerjavi z letom 2019 je bil znesek NDV višji za slabe štiri odstotke, NDV na zaposlenega pa je bila višja za dobre tri odstotke in pol. Pri tem je treba opozoriti, da v zgornji izračun NDV na zaposlenega niso zajeti nosilci dejavnosti. Največ NDV, dobro petino, so ustvarili podjetniki v občini Mozirje, in sicer 4915 tisoč evrov oziroma 31.306 evrov na zaposlenega. Podjetni- X. IV s rt M n n « ■ i T i s ; i s L m r e a rv r 3 T O SI 3 . C i v L v t i r u » — ■ i} ji i 4 _ „ -*■ 1 S— n 2010 2011 ZOi 2 201J 2014 2015 2016 2017 201S 2019 2020 Neto dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah in pri samostojnih podjetnikih v letih 2010-2020 v EUR (Vir: AJPES) to prej. Največji delež prihodkov - slabo četrtino - so ustvarili podjetniki v mozirski občini, skoraj toliko podjetniki v občini Rečica ob Savinji, slabo petino prihodkov so ustvarili ljubenski podjetniki, nazarski trinajst odstotkov, gornjegraj-ski enajst, lučki osem in solčavski pet odstotkov. Neto dodana vrednost Samostojni podjetniki so v letu 2020 skupno ki v občini Rečica ob Savinji so ustvarili 4645 tisoč evrov NDV oziroma 35.731 evrov na zaposlenega. NDV na zaposlenega v ostalih občinah je znašala: v Gornjem Gradu 37942 evrov, na Ljubnem 31.634 evrov, v Lučah 34.708 evrov, v Nazarjah 31.874 evrov in v Solčavi 44.958 evrov, kar je bilo skoraj za tretjino več od republiškega povprečja. Neto čisti izid V preteklem letu so samostojni podjetniki ustvarili 4752 tisoč evrov neto podjetnikovega dohodka. Neto podjetnikov dohodek je primerljiva kategorija z neto čistim izidom poslovanja gospodarskih družb. V primerjavi s predlanskim letom se vrednost neto podjetnikovega dohodka praktično ni spremenila. Neto podjetnikov dohodek so ustvarili podjetniki v vseh zgor-njesavinjskih občinah, zneski pa so bili nasled- Za 26 odstotkov se je v obdobju 2010-2020 povečalo število zaposlenih v gospodarskih družbah in pri samostojnih podjetnikih v Zgornji Savinjski dolini. nji: v občini Gornji Grad 777 tisoč evrov, v občini Ljubno 594 tisoč evrov, v Lučah 485 tisoč evrov, v Mozirju 1153 tisoč evrov, v Nazarjah 807 tisoč evrov, na Rečici 626 tisoč evrov in v Solčavi 310 tisoč evrov. Sklepne ugotovitve V letu 2020 je zgornjesavinjsko gospodarstvo kljub kriznim razmeram, ki so bile posledice pandemije novega koronavirusa, poslovalo sorazmerno stabilno, k čemur so v veliki meri pripomogli tudi ukrepi države. Če primerjamo kazalnike poslovanja gospodarstva (gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov skupaj) za preteklo desetletno obdobje, ugotovimo, da se je število zaposlenih v tem času s 3096 povečalo na 3911, torej za dobro četrtino. V istem obdobju so gospodarske družbe in podjetniki čiste prihodke od prodaje povečali s 501.260 tisoč evrov na 722.900 tisoč oziroma za 44 odstotkov. 28.211 tisoč evrov neto čistega dobička so v letu 2020 skupaj ustvarili gospodarske družbe in samostojni podjetniki v Zgornji Savinjski dolini. Neto dodana vrednost na zaposlenega kot eden od kazalnikov uspešnosti poslovanja se je v tem času dvignila s 33.470 evrov na 45.960 (+ 37 odstotkov), pri čemer velja opozoriti, da v tem izračunu niso vključeni nosilci dejavnosti pri s. p. Strateški razvojni cilj slovenskega gospodarstva je do leta 2025 dvigniti povprečno dodano na zaposlenega na 60 tisoč evrov, kar bo v negotovih »koronskih« razmerah vse prej kot lahko, vsaj tolikšen izziv pa je tudi izziv pred gospodarstvom Zgornje Savinjske doline, pri čemer bo imelo prevladujoč vpliv poslovanje največjih gospodarskih družb v vseh sedmih občinah. Franci Kotnik Savinjske novice št. 34, 27. avgust 2021 9 Gospodarstvo, Iz občin, Oglasi TURISTIČNA IN IZLETNIŠKA KMETIJA RAMSAK Pridobili znaka zeleni ključ in zelena nastanitev Slovenije Ekološka turistična kmetija Ramšak, na kateri gospodarita Matjaž in Natalija Ramšak, leži ob Solčavski panoramski cesti. Letos so bili med prvimi turističnimi kmetijami v Zgornji Savinjski dolini, ki so prejeli znak zeleni ključ, kasneje pa še znak zelena nastanitev Slovenije. Glavna panoga na kmetiji je oddajanje nastanitvenih kapacitet, z letošnjim letom so registrirani tudi kot izletniška kmetija. Ukvarjajo se tudi s predelavo mleka. Cilji družine so jasno opredeljeni - ohraniti tradicijo, delovati s sodobnim pristopom. STANDARD ODLIČNOSTI Certifikat zeleni ključ (Green Key) je vodilni standard odličnosti na področju okoljske odgovornosti in trajnostnega delovanja v turistični industriji. Prestižni znak pomeni zavezanost podjetij, da v certificiranih obratih spoštujejo stroge kriterije, ki jih je določila mednarodna Fundacija za okoljsko vzgojo FEE. Zeleni ključ zagotavlja vsem gostom, da z izbiro certificiranega turističnega obrata neposredno pripomorejo k varovanju okolja. Z znakom Slovenia Green Accommodation oziroma zelena nastanitev so nagrajene traj- Na Ramšakovi kmetiji se ponašajo z znakoma zeleni ključ in zelena namestitev. (Foto: arhiv Ramšak) nostno naravnane nastanitve, med njimi tudi Ramšakova. ZADOVOLJEN GOST JE NAJVEČJA NAGRADA Za gosta sta pridobitvi Ramšakove kmetije dodana vrednost. Ponosni so na osvojeno, vendar zanje ni večje nagrade kot zadovoljen gost ali stranka. Veliko težo dajo tudi na zdrave medsebojne človeške odnose. Menijo, da se žal na le-te nemalokdaj pozabi. Čeprav so majhni, si pomagajo z motom »Korak za korakom - vsak korak šteje«. Hkrati se zavedajo, da sami ne bodo spremenili sveta na bolje, a že vsaka drobna gesta pripomore k temu. »Časi turizmu in dopolnilni dejavnosti, s katero se ukvarjamo, niso ravno naklonjeni, ampak menimo, da se včasih kakšna stvar zdi nemogoča, toda, če se zraven malo nasmejiš in se mogoče tu pa tam na svoj račun malo pohecaš, vidiš, da ni vse tako zapleteno ali zateženo, kot sprva deluje. Vztrajnost, pogum in dobra volja, predvsem pa kar delaš, delaj s srcem in zdravo kmečko pametjo,« sta dejala Matjaž in Natalija, gospodarja na zeleni solčavski kmetiji. Štefka Sem OBČINA LJUBNO Družina Atelšek občini podarila zbirko potic Ljubenska občina je bogatejša za zbirko cve-tnonedeljskih potic Alojza Atelška. Družina Atelšek ji je podarila unikatno zbirko 71 potic. Atel-šek je v dolgoletnem ustvarjanju potic prispe- OBČINA REČICA OB SAVINJI Odstopila direktorica občinske uprave Direktorica občinske uprave Občine Rečica ob Savinji Majda Potočnik je s 7. avgustom podala odstopno izjavo. Občina je objavila javni razpis za zasedbo prostega delovnega mesta. Rok za oddajo prijav je 8. november 2021. Mesto v. d. direktorice občinske uprave je za ta čas prevzela Urška Selišnik. Barbara Rozoničnik val velik delež k razvoju nesnovne dediščine izdelovanja le-teh. Zbirka bo razstavljena v prostorih, ki jih občina ureja v Zadružnem domu, kjer bo poleg flosarske zbirke tudi zbirka cvetnonedeljskih potic in zbirka starin. Ljubenske cvetnone-deljske potice so bile leta 2013 razglašene za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena. Štefka Sem Alojz Atelšek je doma ohranil bogato zbirko unikatnih cvetnonedeljskih potic. (Foto: T. R. Sega) Dobrodelna akcija je namenjena pomoči najrevnejšim otrokom in družinam v Afriki, ki zaradi revščine, posledic podnebnih sprememb ali konfliktov nimajo osnovnih dobrin in pogojev za preživetje in dostojno življenje. 10 Savinjske novice št. 34, 27 avgust 2021 Gospodarstvo JERSETOVA DOMAČIJA V RADEGUNDI NAD MOZIRJEM Kakovost njihovih mlečnih izdelkov potrjujejo zlata priznanja Martini in Janezu Herlahu pomeni Jeršeto-va domačija v Radegundi, kjer živijo, dom in vir preživetja. Prav tako jim daje pozitiven občutek, da lahko jejo zdravo, doma pridelano hrano. Njihovi mlečni izdelki pa so prejeli že devet zlatih priznanj z ocenjevanja Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, in sicer skuta, navadni čvrsti jogurt ter mehki sir. VZREJA KRAV MOLZNIC Površine kmetije, ki sodi med manjše, se razprostirajo po pobočnih terasah in hribovitem svetu. Zato sta se odločila, da vzrejata krave molznice. Kmalu sta ugotovila, da prihodki od osnovne prodaje mleka ne zadostujejo za preživetje družine. Rešitev sta videla v predelavi mleka, ki tej dobrini poviša vrednost. Zato sta se pred štirimi leti lotila obnove in preureditve opuščenega objekta. V njem je nastala mlekarska delavnica. Ta je »zrasla« z lastnimi sredstvi in s pomočjo sredstev, pridobljenih na državnem razpisu za razvoj malih kmetij. LETA IZOBRAŽEVANJ IN NABIRANJ IZKUŠENJ Za izdelavo mlečnih izdelkov se je Martina navdušila že pred desetletjem na eni od delavnic predelave mleka, ki ga je tedaj organiziralo društvo kmetic iz naše doline. Nato so sledila leta izobraževanja v tečajih različnih ustanov in nabiranja izkušenj na ljubiteljski ravni. Vse dokler ni lani na njihovi domačiji zrasel moderen prostor za predelavo mleka. Tega sta po večini uspela zgraditi sama, ob večjih delovnih akcijah pa so na pomoč priskočili sosedje in sorodniki. V DELO SE VKLJUČUJE VSA DRUŽINA Danes se lahko pohvalita z dobrimi pogo- Martini in Janezu Herlahu pri delu pomagata dvanajstletna Breda ter osemletni Samo, dveletni Borut Janez pa vse skupaj le opazuje. (Foto: arhiv družine Herlah) ji za delo. Njihovi mlečni proizvodi so našli pot do kupcev naše doline. Da je delo uspešno opravljeno, so ji v pomoč mož Janez in dvanajstletna Breda ter osemletni Samo, dveletni Borut Janez pa vse skupaj le opazuje. Moževo delo je vezano na hlev in skrb za živali, molžo, dostavo mleka uporabnikom in na transport mlečnih izdelkov do avtomata. Breda je zadolžena za pripravo reklamnih videov za objave na družbenih omrežjih, Samo pa večkrat odide v hlev in pomaga pri molži ali prižene živali v hlev. VKLJUČENI V UKREP »DOBROBIT ŽIVALI« Poleg krav so pri njih številne kokoši, mucka Nogavička in zajčica Buba. Jeršetova domačija je vključena v kmetijski ukrep Dobrobit živali, katerega glavni cilj je izboljšanje pogojev reje - od krme, namestitve, paše do počutja živali. »Ukrep vključuje skrb za zdravje, dobro počutje ter čim več možnosti naravnega gibanja in življenja izven hleva. Vse to namreč pripomore k preprečevanju bolečin, strahu ali tesnobe pri živalih«, je razložil Janez in dodal, da dajejo velik poudarek prehrani krav z lastno krmo. Dokupu-jejo le vitamine. SENENO MLEKO »V začetku letošnjega leta smo se vključili v program sheme certificiranja »Heumilch« pod nadzorom Inštituta za kontrolo in certifi-kacijo mariborske univerze. Ime v prevodu pomeni »seneno mleko,« je o predelavi te surovine spregovorila Martina in poudarila, da se zavzemajo se za čimbolj »čisto« proizvodnjo s čim manj odpadki. Njihovi izdelki so namreč v povratni stekleni embalaži. To ob vrnitvi pri Jeršto-vih pregledajo, očistijo, operejo v posebnem, za to namenjenem pomivalnem stroju in zopet uporabijo za nove izdelke. RŠ Samo in mlajši brat Borut Janez pri kravah Janez in Martina pri izdelavi mlečnih izdelkov (foto: arhiv družine Herlah) (foto: arhiv družine Herlah) Savinjske novice št. 34, 27. avgust 2021 11 Ljudje in dogodki, Iz občin RUDI KRSNIK, PREJEMNIK SREBRNEGA GRBA OBČINE REČICA OB SAVINJI V dolino prišel v uk in ostal zaradi ljubezni Rudi Krsnik s Spodnjih Pobrežij je letos prejel srebrni grb Občine Rečica ob Savinji za delo na področju promocije zgornjesavinjskega želodca in aktivnem delovanju v domačem kraju. Ruda, kot ga kličejo prijatelji, je predsednik Združenja izdelovalcev zgornjesavinjske-ga želodca, gasilec, bioenergetik, balinar in strasten gobar. V DOLINO PRIŠEL V UK IN OSTAL ZARADI LJUBEZNI Krsnik se je rodil v bližini Krapi-ne v hrvaškem Zagorju. Po osnovni šoli ga je pot zanesla k Lukačevim v Spodnjo Rečico, kjer se je izučil za mizarja. Sprva so njegovi domači pričakovali, da se bo vrnil domov, a mu je usoda namenila drugačno pot. Na Zgornjih Pobrežjah je našel svojo ljubezen, si na Spodnjih Pobrežjah ustvaril družino in ostal v dolini. Sprva se je zaposlil v takratnem nazarskem Glinu, a je kaj kmalu ubral samostojno poslovno pot in ustvarjal v domači delavnici. Sedaj je upokojen, njegovi stroji pa tu in tam še zabrnijo. Za domače potrebe ali da izpolni željo komu od petih vnukov, še postori to in ono. Rudi Krsnik: »Meso za želodce mora biti najboljše kvalitete, ki mu dodaš le slanino, sol in česnovo vodo v določenem razmerju.« ZA IZDELAVO ŽELODCA GA JE NAVDUŠIL TAST Z vnemo se loteva izdelave zgor-njesavinjske suhomesnate specia-litete, za kar ga je navdušil tast, ki je želodec prinašal na ocenjevanje na Rečico ob Savinji že od samega začetka. Tudi Rudi je prinašal svoj izdelek in v kvaliteti celo prehitel tasta. »Kot je znano vsem pridelovalcem iz naše doline, mora biti meso najboljše kvalitete, ki mu dodaš le slanino, sol in česnovo vodo v določenem razmerju. Ko ga mešaš, te mora zebsti v roke. Mora biti namreč zelo hladno, da se ne razvijejo bakterije,« je dejal predsednik združenja, ki promovira želodec tu- Embalaža za zgornjesavinjsko specialiteto želodec je plod ideje Rudija Krsnika (levo) in realizacije njegovega prijatelja Veka Goveka. Svoj prosti čas je Rudi v svojem aktivnem delovanju namenil tudi razvoju domačega kraja. V veliko pomoč je bil pri rekonstrukciji cest. 2e več kot štiri desetletja je član Prostovoljnega gasilskega društva Pobrežje ob Savinji, kjer je opravljal različne funkcije in razdajal svoj čas in energijo. KOT BIOENERGETIK POMAGAL ŠTEVILNIM IZ TEŽAV Kot ljubiteljski bioenergetik rad pomaga ljudem pri njihovih težavah. »Da imam to lastnost, sem spoznal ob ženini bolezni.« Pomagal je že številnim ljudem. S polaganjem rok na energijski točki v svoji delavnici namreč čuti, kje je žarišče posameznikove težave. Tekst in foto: RŠ di izven doline. Zato je dal pobudo za izdelavo lesene darilne embalaže. DARILNA EMBALAŽA REZULTAT SODELOVANJA S PRIJATELJEM »Darilna embalaža ni samo moja zasluga. Je rezultat dobrega sodelovanja s prijateljem Vekom Go-vekom. Jaz sem imel idejo, on možnost izdelave. Izdelek, ki ima tudi veliko dodane vrednosti, namreč ni le embalaža, ki jo, ko porabiš njegovo vsebino, zavržeš, temveč je tudi vsestransko uporaben za različne namene. Ko zmanjka mesnate dobrote, ki jo lahko ponudniki servirajo na enem pokrovu, na drugem pa kruh, se lahko uporabi kot pladenj za sadje ali pecivo,« opisuje sogovornik izdelek iz zgornjesa-vinjskega lesa. GOBAR, BALINAR, GASILEC Krsnik se rad poda v bližnji gozd, kjer najde mir in tu in tam kakšno dobro gobo, a svojih skritih kotičkov ne izdaja nikomur. Njegov hobi je tudi balinanje. Z mirno roko, natančnostjo in vztrajnostjo je požel že vrsto dobrih rezultatov. Dobre treninge s prijatelji, ki tvorijo ekipo Sivih panterjev, jim omogoča balinarska steza Športnega društva Gmajna, katerega je tudi član. OBČINA REČICA OB SAVINJI Pri baru Lisjak gradijo nov most Sredi avgusta so se pričela gradbena dela na mostu pri baru Lisjak v Spodnji Rečici. Cesta je zaprta, obvoz je urejen, gradbena dela pa naj bi bila končana do 10. novembra. OBNOVLJEN CESTNI ODSEK IN VEČJA POPLAVNA VARNOST Gre za obnovo okrog 130 metrov dolgega cestnega odseka z izgradnjo novega betonskega mostu v vrednosti slabih 200.000 evrov. Investitor projekta je Občina Rečica ob Savinji, sredstva pa so subvencionirana s strani ministrstva za okolje in prostor iz naslova odprave posledic po naravnih nesrečah. Izvajalec del je VOC Celje, z izgradnjo novega mostu in obnovo cestnega odseka pa bo izboljšana tudi poplavna varnost območja. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik V Spodnji Rečici pri baru Lisjak poteka gradnja mostu in obnova cestnega odseka. 12 Savinjske novice št. 34, 27 avgust 2021 Zgodovina in narodopisje Štirje Zadrečani in jezikoslovec Vatroslav Oblak leta 1885 PETER WEISS Ker hodimo po svetu z odprtimi ušesi in očmi, se nam zgodi, da kdaj še posebej debelo gledamo ob naključjih in slučajih, ki so v resničnem življenju tako nenavadni, da se čudimo in si rečemo: če bi si kdo izmislil, si ne bi mogel bolje. Bočna, Šmartno ob Dreti in Pusto Polje so vasi, ki si sledijo ob spodnjem toku reke Drete skoraj ena za drugo. 2e dolgo so mladi iz teh krajev hodili v srednje šole v Celje, še pred tem v Gradec in na Dunaj, saj v bližini ni bilo šol, ki bi omogočale napredovanje. Iz njih so bili glavni v zgodbi, ki se je odvila na gimnaziji v Celju leta 1885. TOKRATNI (IN TAKRATNI) NASTOPAJOČI V dogodku, ki se je zgodil na gimnaziji v Celju 19. novembra 1885, nastopajo štirje Zadrečani in Celjan, poznejši jezikoslovec: Josip Weiss (1848-1927), učitelj petja na celjski gimnaziji in skladatelj, rojen v Smartnu ob Dreti (pri Anzi); Fran Tominšek (1868-1943), dijak te šole, matu-riral 1888, rojen v Bočni (pri Porti), pozneje pravnik in predsednik Slovenskega planinskega društva, ter njegov brat Josip Tominšek (1872-1954), prav tako dijak celjske gimnazije, maturiral 1892, pozneje jezikoslovec in planinski funkcionar; Franc Lekše (1862-1928), prav tako gimnazijec, rojen v Pustem Polju (pri Marki), pozneje duhovnik; Vatroslav Oblak (1864-1896), dijak celjske gimnazije, rojen v Celju (v družini podobarja in pozlatarja Ignacija Oblaka, ki je v naši dolini leta 1884 izdelal oltarje za cerkev Svetega Duha v Podolševi), poznejši jezikoslovec. AVSTRIJSKA HIMNA PO SLOVENSKO Josip Tominšek je leta 1902 napisal tele spomine: »Nekoliko se na zadevo spominjam še sam; ali ker sem bil tedaj gimnazijec (v Celju) na najnižji stopnji, Oblak pa osmošolec, je jasno, da si nisem upal niti pogledati ,gospoda', ki je bil toliko nad menoj. Vzrok one katastrofe pa mi je dobro v spominu. Zbrani smo bili celjski gimnazijci na cesaričin god leta 1885 v kapucinski cerkvi. (Tam se je brala tedaj dijaška maša.) Gimnazijsko petje je bilo v oni dobi sploh izborno; kakih petdeset višjegimnazijcev - Slovencev -se je združilo v izvrsten moški zbor, ki so ga prihajali meščani kar trumoma poslušat. Tudi omenjenega dne so peli prav lepo slovensko mašo. Koncem maše bi se imela peti cesarska pesem. Orgle zapojo, zasliši se ,Gott erhalte', ali nakrat se zmede melodija, in zbor zapoje ,Bog obvari', orgle zahrešče in utihnejo z grdo disonanco, pesem pa se poje slovensko do konca. Velikanska razburjenost zavlada po cerkvi, vsi obrazi zro na kor.« V zboru je pel tudi Tominškov starejši brat Fran. Vatroslav Oblak (foto: Wikipedija) »Menjavanje v petju - eno nedeljo nemško, drugo slovensko - se je uvedlo prav istega leta. Na omenjen cesaričin god [19. novembra 1885] je prišlo res na vrsto slovensko petje. Pevci - kakor rekoč, Slovenci - so izvajali iz tega posledico, da se poje tudi himna po slovensko. Učitelj Weiss, ki je sploh rad gojil slovensko petje in je bil ljubljenec dijakov, pa si ni upal na lastno odgovornost tega izvesti; prošnji za dovoljenje se ni ugodilo. Pri tem bi tudi ostalo, ko bi ne bil posegel Oblak vmes.« Drugačno je poročilo jezikoslovca Matija Murka v Oblakovem življenjepisu iz leta 1899: »Dijaki so šli ravnatelja prosit, naj se dosledno tudi cesarska pesem poje slovensko, kar se jim je najprej dovolilo, po ugovarjanju nemškega učitelja petja pa prepovedalo. Ali Oblak pregovori pevce, četudi ni bil sam pevec, da se nauče dodobra štiriglasno slovenske himne in da sklenejo kljub prepovedi vendarle popevati slovensko. Da ne bi omahnili, je šel ž njimi tudi na kor ter jih do zadnjega izpodbujal. Pevci so peli do konca slovensko, dasi je učitelj Weiss orgljanje popustil in peneč se od jeze odšel. Da je bil vsemu temu Oblak kriv, je dokazala disciplinarna preiskava, in tako govoré tudi njegovi sošolci, vendar v rodbini se pripoveduje nasprotno, kar priča, da se Oblak ni čutil vsaj tako krivega, kakor se je o njem trdilo. Ta nepokornost se je še po-sebe smatrala za ,pohujšujočo demonstracijo': učiteljski zbor je izključil Oblaka 26. novembra 1885. iz vseh avstrijskih gimnazij ...« »Nemški« učitelj Weiss je pri Murku predstavljen strožje kot v pričevanju Josipa Tominška, ki je udeležene vendarle poznal od blizu. OBLAKOVO POZNEJŠE ŽIVLJENJE Nacionalni protest celjskih dijakov pod Oblakovim vodstvom je pokazal večjo slovensko narodno zavest, kot bi jo v Celju, nemškem nacionalističnem gnezdu tistega časa, pričakovali. Zato je bila kazen zanj, ki si je akcijo zamislil in jo izvedel, sorazmerno ostra, njegovi sostoril-ci pa so si prislužili šolski zapor. Oblak je bil izključen iz vseh srednjih šol avstrijskega dela Av-stro-Ogrske, to pa je seveda pomenilo, da lahko šolanje nadaljuje in konča v drugi, ogrski državni polovici, za kar je prišel v poštev Zagreb. Tu je maturiral, na Dunaju študiral slovansko filologi-jo, dosegel doktorski naslov in potem kljub mladosti in v tistem času usodni bolezni (jetika -zdravja je hodil iskat tudi v Solčavo) nadaljeval raziskave v Makedoniji (ki je bila tedaj pod Turčijo) in na hrvaških jadranskih otokih. Kot učitelj na univerzi v Gradcu je bil z ogromnim objavljenim opusom tik pred napredovanjem, ki pa ga je še pred njegovim 32. letom preprečila smrt. -Josip Tominšek je na Oblakovo pobudo kot študent na graški slavistiki opisal narečno oblikoslovje govora Bočne. Leta 1996 je bil v Ljubljani mednarodni simpozij o Vatroslavu Oblaku in na njem sem kot di-alektolog sodeloval s prispevkom o Francu Lek-šetu, Oblakovem sošolcu in prijatelju. Seveda ni šlo brez omembe učitelja in organista Josipa Weissa (brata mojega prastarega očeta), o katerem se je v naši družini vedno govorilo kot o proféserju iz Celja. Takih nenavadnih srečanj je (bilo) v naših življenjih še več, večinoma niso nič usodnega in velikega, vendar pa se o tem da pripovedovati s širše znanimi imeni, izmed katerih je Vatroslav Oblak osrednje zaradi njegovega protesta proti tedanjemu krivičnemu zapostavljanju slovenščine. Savinjske novice št. 34, 27. avgust 2021 13 Tematska priloga VSEZIVLJENJSKO UČENJE Način, kako smo lahko kos neprestanim spremembam Splošno sprejeta definicija pravi, da je vse-življenjsko učenje (VZU) prostovoljna in samo--motivirana dejavnost posameznika iz osebnih ali poklicnih razlogov, pri čemer gre za učenje oziroma izobraževanje z uporabo formalnih ali neformalnih poti do pridobitve znanja. VZU postaja v današnji družbi ne samo vse bolj potrebno, ampak tudi vse bolj sestavni del kariere vsakega posameznika. NAČIN IZOBRAŽEVANJA NA DELOVNIH MESTIH ALI ZA DELOVNA MESTA Na trgu dela je veliko brezposelnih, ki niso dovolj izobraženi ali pa se želijo prekvalificirati, da bi dobili želeno delovno mesto. Zato je Evropska unija skupaj z državami članicami oblikovala več programov VZU, ki prispevajo k izboljšanju izobrazbene strukture prebivalstva. Prav tako VZU nudi možnost samo-izobraževanja na obstoječih delovnih mestih ali pa učenje zgolj zaradi želje po »vedeti več«. LJUDJE SE NAJVEČ NAUČIMO SKOZI IZKUŠNJE S pojavom številnih tehnoloških sprememb, zlasti na področju digitalizacije, se pomen VZU samo še povečuje. Teorija učenja pravi, da se ljudje največ naučimo skozi izkušnje, pri delu, skupaj z drugimi ljudmi in / ali s pomočjo drugih, ki so nam zgled ali so naši mentorji. Nudijo nam praktična znanja, implicitno ali teoretično znanje, ter eksplicitno, pogosto zapisano znanje. Učenje je v sodobni družbi postalo proces, ki ni nikoli konca zaključen. (Foto: https://sloga-platform.org) EDINA STALNICA DANAŠNJEGA ŽIVLJENJA SO SPREMEMBE Pri VZU največkrat mislimo na izobraževanje odraslih, ki niso uspeli dokončati svoje izobrazbe ali že imajo poklic in samo dopolnjujejo svo- je znanje ter veščine ali se želijo prekvalificirati. VZU omogoča razvoj veščin in znanj, ki jih ljudje potrebujemo v praksi, spodbuja ustvarjalnost in prilagajanje spremenljivim okoliščinam. Pravijo, da so edina stalnica današnjega življenja spremembe, tem pa smo lahko kos le z neprestanim pridobivanjem novih, svežih znanj. PROCES, ZARADI KATEREGA SMO NAJBOLJ ZADOVOLJNI MI SAMI Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije o VZU: »Vse-življenjsko učenje je najbolj pomembno za nas same. Zvišuje našo samozavest, nas dela bolj samostojne, bolj kritične do družbe in dogajanja v njem, dela nas bolj pogumne, nas bogati in izboljšuje življenje. Povečuje naše možnosti, da sami izbiramo, kje se bomo zaposlili. Pri tem ne gre za učenje kot v srednjih in osnovnih šolah. Gre za učenje na področjih, ki nas zanimajo, kjer imamo sami interes, zato nam je takšno učenje lahko tudi v zabavo. (...) Je proces, zaradi katerega bomo na koncu najbolj zadovoljni mi sami, saj gre za garancijo za nadaljnji uspeh v življenju.« Franci Kotnik do 14 Savinjske novice št. 34, 27 avgust 2021 Tematska priloga, Oglasi ca RCfuButtb Slovenija MINISTRSTVO 7A l"QBflA?E'ifANlE, ZNANOST IN i POUT pf Š SG USPOSABLJANJA MUNERA 3 Si želite pridobiti nova znanja, dodatne veščine, želite slediti potrebam na trgu dela in na posameznih delovnih mestih? Šolski center Slovenj Gradec sodeluje kot konzorcijski partner v projektu MUNERA 3: http://www.munera3.si/o-projektu/. Izvajamo različna usposabljanja (za max. 20 udeležencev v skupini), tudi za skupine iz podjetij: http://www.sc-sg.si/munera3-dogodki-in-novice/. Z izvedbami bomo začeli v septembru 2021. Usposabljanja so za vse udeležence brezplačna, trajajo 50 in 55 pedagoških ur. Glavni pogoj pa je, da je vsak udeleženec zaposlen. Več informacij dobite na telefonski številki 02 88 46 524. Prijave so možne po elektronski pošti na e-naslov: lidija.ajtnik@sc-sg.si. { % i UPI LJUDSKA UNIVEHZA ZALEG hL ZA BREZPLAČNA OSNOVNA SO.A ZA ODRASLE O SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI Ji.HtJ-«. KA'I'UNALHSlVA I - -L ■-—■ >i I :ajj USPOSABLJANJA IN TEČAJI ZA PROSTI ČAS INFORMIRANJE IN SVETOVANJE > ZA IZOBRAŽEVANJE IN KARIERO O RAČUNALNIŠKI TEČAJI O JEZIKOVNI TEČAJI REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT ATiW Mste zaključili srednje šole? 5e želite vključiti v rzob raze vanje odraslih na Šolskem centru Slovenj Gradec? Izbirate lahko med pestro paleto srednješolskih programov, Šolski center Slovenj Gradec je od leta 2013 do 2022 konzorcijski partner projekta ATEN A, kije namenjen udeležencem izobraževanja odraslih. V okviru ATENE vam nudimo BREZPLAČNO UČNO POMOČ z razlago in utrjevanjem učne snovi pri posameznih predmetih. Več informacij dobite pri koordinatorji Lidiji Ajtnik, po e-poŠti: lidija.ajtnik@sc-sg.si, na spletni strani Šolskega te n tra:h ttp://www.sc-sg.si /a te n a-do god ki-i n- nov ice/ ali po telefonu: 02 83 46 524. Po uspešnem zaključku se lahko vpišete na katerega od programov Višje strokovne sole. Ve seli m o se sodelovanja z vami! Š©SG www5M9si Šolski center Slovenj Gradec IVR0P5KA UNIJA EtlOHIH lOCIflim fKLAŠ MALOiiA V VAlO NUNO D* OST MpfeJItoiqflAronrdtefvrtJUSKi MAflfc if FvfOfrtkty? Wi&tw&t ikttric rfl OtfUtBke S0Vtfi§6 © ® 03 713 35 51 • lu-zalecfqcupi.si Savinjske novice št. 34, 27. avgust 2021 15 Ljudje in dogodki, Oglasi ŽUPNIJA NOVA ŠTIFTA Franc Grudnik prejel priznanje celjskega škofa Ob prazniku Marijinega vnebovzetja so se tudi letos pri božjepo-tni cerkvi Marije zvezde v Novi Štifti številni romarji od blizu in daleč udeležili prazničnih bogoslužij. No-voštiftni župnik Alojz Ternar je ob koncu svete maše izročil priznanje celjskega škofa msgr. dr. Maksimilijana Matjaža Francu Grudni-ku za 65-letno požrtvovalno opravljanje službe mežnarja v župnijski cerkvi in prizadevno ter vsestransko skrb za cerkev Marijinega darovanja v Dolu. Mežnarjevemu Frančku, kot domačini pravijo marljivemu faranu, se je zahvalil tudi župnik in poudaril, da je v teh časih resnično težko najti človeka, ki bi toliko let tako predano opravljal poslanstvo me-žnarja kljub temu, da šteje že več kot 80 let. Vidno presenečen in vesel priznanja je prejemnik povedal, da skozi vsa ta leta z veseljem pomaga v župniji, saj mu je bilo to poslanstvo zaupano od njegovih prednikov iz Mežnarjeve družine. Tekst in foto: Franjo Atelšek Župnik Alojz Ternar je Francu Grudniku izročil priznanje celjskega škofa. Zanimivosti narave Na domačiji Hrastnik, po domače Molovnek, v Lepi Njivi so se letos spet razveselili paradižnika velikana, ki je tehtal nekaj več kot 1600 g. V dokaz nam je prijazna Maja poslala fotografijo Pri Semovih v Mozirju so se skoraj ustrašili krompirja na njivi. Že res, da so okužbe z novim korona-virusom v porastu, a da je njegovo obliko prevzel še krompir, je pa višek. 16 Savinjske novice št. 34, 27 avgust 2021 Ljudje in dogodki MLADI PREVZEMNIKI KMETIJ V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Na kmetiji preživetje ni lahko, če osnovni ne d odaš drugih dejavnosti Valentina in Janez Rosc s kmetije Spodnji Strmčnik iz Strmca sta inženir gozdarstva ter diplomantka tržnega komuniciranja, ki delata kakovostne mlečne izdelke kljub velikemu razhodu med izobrazbo in dejanskim poklicem. Poleg tega Valentina ni domačinka - prihaja namreč iz neposredne bližine Ormoža v osrčju Pr-lekije, ene najbolj ravninskih pokrajin v Sloveniji. Sprememba je bila ogromna - ne samo v razgibanosti terena, ampak tudi narečja, običajev, ne nazadnje tudi kulinarike. A kjer je volja, tam je pot. ŠTUDENT IN GOSPODAR Kot najmlajši od treh otrok je Janez še kot študent gozdarstva prevzel kmetijo. Njegova starša sta se ukvarjala s prirejo mleka, preko organiziranega odkupa pa so na kmetiji oddajali mle- V redkih prostih trenutkih se mlada družina rada odpravi v hribe. ko že od leta 1957. Z agromelioracijami, tehnološkimi posodobitvami v hlevu in mehanizacijo sta poenostavila delo na hribovski kmetiji. S takšnim načinom dela sta nameravala Janez in Valentina nadaljevati tudi sama. V načrtu je bilo postopno povečevanje količine mleka, ampak so kmalu ugotovili, da kot hribovski kmetje na tak način ne morejo konkurirati pridelovalcem z Paket dobrot Trgovin Jager je prevzel gospodar kmetije Janez Rosc. lažjimi pogoji pridelave mleka. Ko je cena mleka v letu 2009 začela drastično padati, je bilo treba sprejeti veliko odločitev: opustiti prirejo mleka ali iz osnovne surovine dobiti nekaj več. NADGRADNJA V PREDELAVO Sredstva za mladega prevzemnika so že bila na voljo, vrednost pa je bila tedaj bistveno nižja kot danes. Kljub temu sta bila mlada gospodarja odločena vztrajati v pridelavi mleka. Sčasoma je naneslo, da je pridelava postala tudi predelava; sprva le na štedilniku v kuhinji, potem v urejenih prostorih kmečke sirarne. Nadgradnja v predelavo ni bila naključje - začelo se je z dostavo mleka lokalnim odjemalcem, ki so spodbudili prve poskuse izdelave jogurtov, skute in mladih sirov. IZOBRAŽEVANJA IN CERTIFIKATI S kritikami in pohvalami odjemalcev na začetku ter z ustreznimi izobraževanji in pridobljenimi certifikati v nadaljevanju se je ponudba mleka in mlečnih izdelkov razširila tudi v ponudbe lokalnim zavodom in širšemu lokalnemu trgu. Od začetnih nekaj litrov dostavljenega mleka po Lučah se sedaj številka giblje okrog 2000 litrov predelanega mleka mesečno. Tukaj gre zahvala predvsem zvestim odjemalcem mleka iz Luč. Pobudnik akcije, v kateri predstavljamo mlade prevzemnike kmetij, je Zavod Stanislava iz Gornjega Grada. Vsi sodelujoči v akciji prejmejo paket domačih izdelkov Trgovin Jager. ŠIRITEV PRODAJE NA PRODAJNE AVTOMATE Ker je bilo treba ponudbo mlečnih izdelkov fizično približati kupcem in zraven tega delati na kmetiji ter vzgajati štiri (takrat tri) otroke, je bil nakup prvega avtomata leta 2018 logična rešitev. Pri nakupu je pomagala Občina Luče, ki ima posluh za kmetijstvo. Ker se je nakup izkazal za uspešno naložbo, so v koronskem letu 2020 kupili še dva prodajna avtomata. Skupno so sedaj trije - v Lučah, Nazarjah in Mozirju. Dober glas se je hitro širil in s tem prodaja. Veseli ju, da so kupci naklonjeni domačim izdelkom in da se lokalna ponudba različnih izdelkov še naprej širi. Široka paleta mlečnih izdelkov s kmetije Spodnji Strmčnik LJUBITELJA PETJA Prostega časa je res malo, še posebej v času poletne sezone, še vedno pa ga ostane nekaj za glasbo, ki je Janeza in Valentino združila v času študija v Ljubljani pri Akademskemu pevskemu zboru Tone Tomšič. Petje ostaja njuna velika ljubezen; Janez poje v Oktetu Zetev, pri ljudskih in cerkvenih pevcih, ki jim dirigira Valentina. Naklonjenost do glasbe rada predajata svojim štirim otrokom - Emi, Matiju, Roku in Lenartu. ŽELJA PO ŠIRITVI PONUDBE Načrti za naprej ostajajo optimistični. Zelja po razširitvi ponudbe na poltrde in trde sire ter želja po novem hlevu, ki bi delo olajšal, ostajata glavna in največja projekta za prihodnost. »Zal nismo ne majhni ne veliki in tako najtežje pridemo do prepotrebnih sredstev in s tem spodbude za razvoj ter napredek kmetije. Upamo, da se nam želje uresničijo, seveda pa brez trdega dela ne bo šlo,« sta povedala. Štefka Sem, foto: osebni arhiv Savinjske novice št. 34, 27. avgust 2021 17 Oglasi Projekt »SPIN (vzhodna kohezijska regija)« se izvaja v okviru operacije »Spodbujanje vključevanja oseb, ki so pred izgubo zaposlitve, v ukrepe na trgu dela - »Pripravljeni na spremembe v letih 2019, 2020, 2021, 2022«, v okviru 8. prednostne osi »Spodbujanje zaposlovanja in mobilnost delovne sile«. Projektno partnerstvo sestavljajo tri strokovne organizacije: INVEL inkubator za razvoj podjetništva d.o.o. Velenje (vodilni partner), Društvo za razvoj človeških virov in socialnih programov NOVUS in RACIO RAZVOJ HR & M Consulting, poslovno svetovanje d.o.o., predstavnik delodajalske organizacije/združenja Savinjsko--šaleška gospodarska zbornica in predstavnik združenja delojemalcev SKEI regijska organizacija Velenje. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. V projekt SPIN se lahko vključijo zaposleni, ki zaradi kadrovskih, organizacijskih in tehnoloških sprememb poslovnega procesa v podjetjih potrebujejo znanja in kompetence, da ohranijo zaposlitev ali naprej razvijajo kariero. Prav tako tudi zaposleni, ki imajo pogodbo za določen čas in jim le-ta poteče v roku treh mesecev in zaposleni, ki so že v odpovednem roku ali pa bo njihovo delo kmalu postalo nepotrebno. Projekt SPIN je v zadnjih dveh letih dosegel izredno prepoznavnost v celotni vzhodni kohezijski regiji. Svoj interes po vključitvi v projekt je izrazilo veliko podjetij in posameznikov, saj se vsi zavedajo nujnosti pridobivanja splošnih in poklicnih kompetenc bodisi za lažje obvladovanje sprememb na trgu dela za ohranitev oziroma pridobitev nove zaposlitve bodisi za preprečevanje prehajanja v brezposelnost in njihovo opolnomočenje. Pri izvajanju aktivnosti projekta sodeluje več kot 48 vrhunskih strokovnjakov, od tega kar 19 zaposlenih znotraj partnerstva in več kot 29 zunanjih strokovnjakov, ki so vključeni v izvedbe bolj zahtevnih usposabljanj in izobraževanj. Vsebine usposabljanj in izvajalci se prilagajajo glede na potrebe ciljne skupine oseb in delodajalcev. Usposabljanja se izvajajo na 38-ih različnih lokacijah v vzhodni kohezijski regiji ter v obliki e-usposabljanj, kar omogoča kontinuiteto izvedb usposabljanj, ne glede na epidemiološko sliko v državi. Projekt SPIN se lahko pohvali s sodelovanjem s kar 454 podjetji in organizacijami. V času trajanja projekta so izkazala zaupanje projektu naslednja večja podjetja: Teš, d. o. o. , LEK, d. d. , Premogovnik Velenje, d. o. o. , Steklarna Rogaška, d. o. o. , SIJ Ravne Systems, d. o. o. , Komunalno podjetje Velenje, d. o. o. , Boxmark, d. o. o. , Veplas, d. d. , Oprema Ravne d. o. o. , Ravne Presses, d. o. o. idr. Do konca maja 2021 se je v projekt SPIN vključilo skupno 1 400 oseb, v času trajanja projekta pa smo izvedli še 38 769 ur usposabljanj. V zadnjem letu trajanja projekta je načrtovano nadaljnje izvajanje usposabljanj v zgoraj omenjenih podjetjih in organizacijah, prav tako pa se načrtujejo nove vključitve iz podjetij, ki izkazujejo potrebe po krepitvi kom-petenc svojih zaposlenih. 18 Savinjske novice št. 34, 27 avgust 2021 Oglasi www.sportr1ik-zg5.si 5* Nlercator s SAVA ZAVAROVALNICA PODKRIZNJK GIGASd.o.o. tJOVE TRATE ¡5 I 0 TOMA. 31 AVGUSTA 202!. NE POZAB/ PRIPISATI SVOJIH PODATKOV (IME PRIIMEK, NASLOV IN TELEfONSKO ŠTEVUKO ENEGA OD STARSBO. NAGRADO PODARJA Su perma rket Mozirje, Orožnova ulica 1, 3330 Mozirje moiiqe@trgovinejager.wm, teh n i ka. mozi rje{2 trgovi ne j a g e r, wmJ te k sttl.mo rf rje [»trgovl nej sge f-rom Delovni čas: P0N-50B; 7:00-2{J;CIDH Ni D: ZAPRTO r 1AGER 1 * mi m i/edKO potMt Z DROZHI PP5 600 g Jj;kš PiMifliisii di(i 29 32;IHl(Siilis Sliihs i nW(f,l(jfirfMiiSiM«ii.UtljKnm itdje: 75.S.-31.!.2021 «. Ji 3djr pdf* rtisi l-sv-it-ia. pm-1 ftmLrr Pflif. i« b.utw- p-r-v;» Vrati i. KARCHER