129 Letnik 47 (2024), št. 1 Ključne besede: Slepi, slabo vidni, r epatriacija, Alojzij Le v st ek, P odporno dru štv o slepih, esper ant o Key-words: blind, sig ht impair ed, r epatriation, Alojzij Le v st ek, Support Society of the Blind, Esper ant o 1.02 Pr eg ledni znanstv eni članek UDK 061.2-056.262(497.4Ljubljana):929Le v st ek A. Pr ejet o: 9. 2. 2024 Alojzij Levstek 1900–1969, pobudnik ustanovitve Podpornega društva slepih ALEK S ANDRA SER ŠE mag. ar hi v skih znanosti, pr of esor zgodo vine v pok oju e-pošta: alek sandr a.serse@gmail.com Izvleček Prispe v ek je namenjen P odpornemu društvu slepih in pobudnik u ustano vi - tv e prv eg a slo v ensk eg a društv a za osebe s posebnimi potr ebami, hkr ati tudi budit elju in zago v ornik u širjenja r abe esper anta med slepimi in slabo vidni - mi Alojziju Le v stk u. Za obdobje do leta 1940 smo si pri pisanju pomag ali s člank oma Mimi Br e - znik, oba prispe v k a sta izšla v Zbornik u slepih S v etloba izpodri v a t emo. Sk o - zi zanimi v o ži v ljenjsk o pripo v ed je spomine na Alojzija Le v stk a obudila tudi hčer k a Danica P og ačnik. Nek aj podatk o v o P odpornem društvu slepih in Alojziju Le v stk u smo po vzeli po ar hi v sk em gr adi vu, ki g a hr ani Ar hi v R epu - blik e Slo v enije. Abstract AL OJZIJ LEV S TEK 1900–1969, INITIA T OR OF THE ES T ABLISHMENT OF THE SUPPOR T SOCIETY F OR THE BLIND The paper is dedicat ed t o the Support Society f or the Blind and the dri v - ing f or ce behind the establishment of the first Slo v enian association f or per - sons with special needs, Alojzij Le v st ek, w ho w as also a social acti vist and ad v ocat e f or spr eading the use of Esper ant o among the blind and partiall y sig ht ed. The papers b y Mimi Br eznik, both of w hich w er e published in the conf er ence pr oceedings Zbornik slepih S v etloba izpodri v a t emo, w er e utilised f or the period bef or e 1940. Thr oug h her capti v ating lif e tale, his daug ht er Danica P og ačnik br oug ht back memories of Alojzij Le v st ek. W e ha v e compiled a brief o v erview of the Support Society f or the Blind and Alojzij Le v st ek based on mat erials held in the Ar chi v es of the R epublic of Slo v enia. ČLANKI IN RAZPRA VE AR TICLES AND DISCUSSIONS 130 Alek sandr a Serše: Alojzij Le v st ek 1900–1969, pobudnik ustano vitv e P odporneg a društv a slepih, str . 129–142 Članki in razprave || Articles and Discussions Uvod Čas po prvi s v et o vni v ojni je prinesel spr emembe in no v osti na podr o - čju izobr aže v anja t er skr bstv a slepih. V zr ok za spr emembe sta bila ustano vit e v no v e drža v e – Kr alje vine Sr bo v , Hrv at o v in Slo v ence v t er prihod slepih v ojaških oseb s posebnimi potr ebami (in v alido v), otr ok in odr aslih iz a v strijskih za v odo v v letih 1918 in 1919. Z vr ačanjem slepih in slabo vidnih iz a v strijskih institucij se je začela načrtno or g anizir ati skr b zanje. Za osebe s posebnimi potr ebami je skr belo društv o Dobr odelnost v Ljubljani, ki je dalo posebno pobudo za oskr bo slepih. Prv a nar odna v lada je s po v erjeništv om za socialno skr bstv o jeseni 1918 ustano vila K ur at orij za oskr bo slepih in mu po v erila skr b za slepe. K ur at orij je pr e vzel nalogo za r epatriacijo v seh slepih Slo v ence v , ki so bili v a v strijskih za v odih, in sicer za njiho v o nastanit e v po vrnitvi v dom o vino t er za pripr a v o in or g anizacijo izobr aže v anja slepe mladine. 1 P o v ojna za v est je bila na visoki st o - pnji, zar adi v ojne in njenih posledic so bili ljudje naklonjeni slepim in drugim osebam s posebnimi potr ebami (in v alidom), k ar se je odr ažalo v dobri or g anizi - r anosti in zbir anju denarja za za v od slepih. 2 Slepi so že zgo daj ugot o vili, da k ur at orij, ki g a je ustano vilo P o v erjeništv o za socialno skr bstv o pod okriljem v lade, ne bo zado v olje v al v seh potr eb slepih. Odločili so se ustano viti društv o, ki bi pos v ečalo v eč pozornosti posameznik om in njiho vim ži v ljenjskim potr ebam t er jim pomag alo r azr ešiti t eža v e, s k at erimi so se slepi sr eče v ali v v sak danjem ži v ljenju. Dv e leti po v ojni so slepi že imeli društv o z imenom P odporno društv o slepih. In pr a v z ustano vitvijo je po v ezano ime Alojzija Le v stk a in F r anca Dolinarja. Podporno društvo slepih 3 Alojzij Le v st ek in F r anc Dolinar 4 sta začela, kmalu po vrnitvi v domo vino, pr emišlje v ati, da bi po vzoru a v strijsk eg a društv a 5 slepih tudi v Slo v eniji usta - no vili društv o, ki bi delo v alo v Ljubljani. Idejo o ustano vitvi društv a sta zaupala Ant onu Sk utlu , 6 ki je bil pr edsta vnik a v strijsk eg a druš tv a v Ljubljani. S v et o v al 1 SI A S 1460, šk. 74, mapa 184; SI A S 38, šk. 292, 1915; spis 9646/ 1918 in spis 12571/1919. 2 SI A S 38, šk. 293, 1916-1919, p odatki o darilih za za v od slepih. 3 Društv o je bil o ustano v ljeno 7. no v embr a 1920. SI A S 1460, šk. 51, mapa 165/ 71. (V gr adi vu je nepopolni časopisni izr ezek, obja v ljen 4. f ebru - arja 1922. Članek z naslo v om P omag ajt e, pomoč nujna! je bil obja v ljen v Slovencu , 4. f ebruarja 1922.) Serše: P odporno društv o slepih, str . 13–20. 4 F r anc Dolinar (r . 1. 12. 1890, Marija R ek a pri Celju, u. 1967). K ot d v anajstletni deček se je pošk odo v al pri igr anju z dinamitno k apico. P o zdr a v ljenju v gr aški bolnišnici so g a spr ejeli v gr aški za v od za slepe. K ončal je os no vno šolo, kjer se je izučil tudi pletarsk e obrti. P o vrnitvi v domo vino je bil zaposlen v k oče v sk em za v odu. Gl. Br eznik: Slepi v Sl o v eniji med obema v ojna - ma, str . 14. 5 Nek at eri slepi Slo v enci, ki so se izobr aže v ali v A v striji, so bili v članjeni v P odporno društv o slepih A v strije. A v strijsk o društv o je imelo v Ljubljani izposta v o, a k er se je delo društv a ome- je v alo le na mesta, v ečina slepih na podr očju takr atne Slo v enije pr a viloma ni bila v članjena. Do k onca prv e s v et o vne v ojne slo v enski slepi niso imeli lastne or g anizacije. V skr omni obliki je obstajalo skr bstv o za slepe v obliki humanosti. V Ljubljani je bil zast opnik društv a slepih A v strije. K olik o je bilo dejansk o Slo v ence v , v članjenih v a v strijsk o dr uštv o slepih, bi bilo tr eba pr e v eriti v gr adi vu omenjeneg a dr uštv a, tj. pr ed vide v amo v Dunajsk em ar hi vu. T ema o slepih v 19. st oletju je zanimi v a, a dok aj ner azisk ana. Za natančnejši vpog led v ži v ljenje slepih bi mor ali pr eg ledati tudi ar hi v e upr a vnih or g ano v izv en Slo v enije, saj za Štajersk o, Primorsk o in Pr ekmurje nimamo podatk o v o štipendijah za slepe niti podatk o v , na k at erih za v odih so se izobr aže v ali, it d. Gl. Sk aberne: Skr bstv o za slo v ensk e slepe v bi v ši A v striji, v se do leta 1918, str . 13; Br eznik: Slepi v Slo v eniji med obema v ojnama, str . 14. 6 Ant on Sk utl (u. 1939, Ljubljan a) je bil med prv o s v et o vno v ojno zast opnik društv a slepih A v - strije v Ljubljani, k or oški Slo v enec, izobr aže v al se je na Dunaju za ug laše v alca kla virje v . Gl. Br eznik: Slepi v Slo v eniji med obema v ojnama, str . 14. 131 Letnik 47 (2024), št. 1 jima je, naj na v ežeta stik e z Gabrijelom Jur ásk om. 7 Jur ásek je bil na v dušen in pripr a v ljen z njima sodelo v ati. Pr edlag al jima je nadaljn je k or ak e, ki so bili po - tr ebni za ustano vit e v društv a. P o njego v em nas v etu sta zbr ala potr ebno št e vilo prihodnjih člano v društv a slepih za ustano vni občni zbor . V namen zbir anja čla - no v društv a sta na lastne str ošk e pr epot o v ala v so Slo v enijo. Nalogo sta opr a vila uspešno, saj sta na poti po Slo v eniji zbr ala do v olj k andidat o v – deleg at o v . V se potr ebno za ustano vni občni zbor prihodnjeg a društv a slepih je bilo pripr a v lje - no. P os kr bela sta tudi za primer en pr ost or , kjer so se slepi zbr ali. Pri pripr a vi ustano vneg a zbor a nista poz abila niti na pripr a v o društv enih pr a vil za k asnejšo r egistr acijo dr uštv a. Pri pripr a vi in osnutk u pr a vil P od porneg a društv a jima je pomag al Le v stk o v br at pr a vnik Andr ej. Ustano vni občni zbor je bil 7. no v embr a 1920 v d v or ani Ljudsk eg a doma nad nek danjo Ljudsk o k uhinjo na Str eliški ulici (danes V aldorf sk a šola). Na t em sestank u so spr ejeli tudi društv ena pr a vila. Br alcu nazorno opiše ustano vni občni zbor in namen društv a članek z naslo v om P omag ajt e, pomoč nujna!, ki je bil 4. f ebruarja 1922 obja v ljen v časopisu Slovenec : »Dne 7. novembra 1920 so se zbrali civilni in vojni slepi iz Slovenije v Ljublja- ni, da bi ustanovili »Podporno društvo slepih«. Tega ustanovnega občnega zbora se je udeležilo nad 20 slepih delegatov iz Slovenije kot zastopnikov ostalih slepih, ki jim gmotno stanje ni dopuščalo osebno prihiteti v Ljublja- no. Položili smo temeljni kamen našemu sedaj že nad eno leto obstoječem društvu, ki ima namen povzdigovati pomoči duševno in telesno blaginjo sle- pih, poviševati njihovo zmožnost do dela in službe ter s tem dvigniti slepe v Sloveniji iz njihovega prežalostnega položaja do popolne samostojnosti. Zato je potrebno veliko požrtvovalnosti, dobre volje, če hočemo preskrbeti in zadovoljiti okoli 700 slepih v Sloveniji. Nekateri med njimi so rokodelci, ki so pa mnogokrat izkoriščani in težko živijo v današnjih razmerah, a ve- čina ni izučena za nobeno obrt in so zato vezani na tujo pomoč, na bedno prosijačenje. Vsem tem nesrečnikom je treba pomagati in prav v ta namen je bilo ustanovljeno Podporno društvo. Samemu društvu in članom pač to ni mogoče, zato so se obrnili po pomoč javnosti, ki naj bi jim pomagala, saj je že v preteklosti z darovi bila naklonjena. Poleg tega že zgoraj omenjenega namena pa društvo stremi, da bi zgradili v doglednem času Dom odraslih slepih, kjer bi imeli brezplačno stanovanje, rokodelci pa svoje delavnice. Hkrati bi imeli brezplačno hrano, lastno trgo- vino za prodajo svojih izdelkov…« 8 Pripr a v o druš tv enih pr a vil je, k ot smo že omenili, pr e vzel Le v stk o v br at Andr ej, po poklicu pr a vnik. Društv ena pr a vila so bila napisana pr emišljeno in str ok o vno tak o dobr o, da jih je K ur at orij za oskr bo slepih v Ljubljani leta 1923 imel za vzor ec pri pripr a vi s v ojih prvih pr a vil. Pr a vila so bila potrjena 9. decem - br a 1920, v letih 1930 in 1938 so prv otna pr a vila deloma dopolnili. P odporno dru štv o slepih je bilo prv o med slo v enskimi društvi, namenje - no osebam s posebnimi potr ebami. Do leta 2015 je bilo znano le let o ustano - vitv e društv a, podatki o mesecu in dne vu ustano vitv e so se sk ozi čas izgubili. Zanimanje za delo v anje dru štv a ob 95-letnici je pri v edlo do isk anja pozabljenih – izgubljenih inf ormacij o društvu. Pri pr eg ledo v anju ar hi v sk eg a gr adi v a so med porumenelimi listi ar hi v sk eg a gr adi v a ležali časopisni izr ezki. E den med njimi, 7 Gabrijel Jur ásek (r . 1896, u. 19 83), po r odu Čeh, šolal in usposabljal se je na za v odu za slepe v Brnu. Bil je ug la še v alec kla virje v . Pr edsednik P odporneg a društv a slepih je bil do leta 1920, k o so mu odborniki izg laso v ali nezaupnico in za no v eg a pr edsednik a izbr ali Ant ona Plešk a. Gl. Br eznik: Slepi v Slo v eniji med obema v ojnama, str . 15. 8 Jur ásek et al.: P omag ajt e, pomoč nujna!, str . 5. 132 Alek sandr a Serše: Alojzij Le v st ek 1900–1969, pobudnik ustano vitv e P odporneg a društv a slepih, str . 129–142 Članki in razprave || Articles and Discussions z naslo v om P omag ajt e, pomoč nujna!, je v sebo - v al nat ančen datum ustano vitv e društv a, tj. 7. no v ember 1920. 9 Kljub ohr anjenim podatk om o ustano vitvi društv a se zanj ni v edelo ali, bolje r e - čeno, se je nanj pozabilo. Kaj je t emu botr o v alo? V zr ok o v je v eč, a t o je mor da nalog a za k asnejše r odo v e. Odkritje datuma je pripomog lo, da se je nadalje v alo isk anje pozabljeneg a pr a vilnik a P od - porneg a društv a slepih. V Ar hi vu R epublik e Slo - v enije hr anijo v f ondu Kr alje v e bansk e upr a v e dr a v sk e bano vine pri upr a vnem oddelk u, v seriji R egist er druš t e v r egistrir ana društv ena pr a vila in med njimi je ohr anjeno – bolje r ečeno so ohr a - njena v sa tri pr a vila. 10 Pravila Podpornega društva slepih 11 P odporno društv o slepih je v času delo v a - nja pripr a vilo tri pr a vila, prv o leta 1920 t er drugi d v e v letih 193 0 in 1938. V sa tri pr a vila se ne r az - lik ujejo bistv eno, prvi d v e sta sk or aj enaki, le da je prv o r ok opisno, drugo je natipk ano. Obe v se - bujeta 15 sklopo v in 38 členo v . Zadnja pr a vila iz leta 1938 so se v sebinsk o ujemala s pr ejšnjima. V si trije v sebujejo člene o imenu društv a, namenu druš tv a, sr edstvi h, članih, spr ejemu člano v , o njiho vih pr a vicah in dolžnostih, obst o - ju druš tv a, dr uštv enih or g anih, občnem zboru, odboru, pr eds ednik u, druš tv enem pr emoženju, nadzornikih, izključitvi čla no v , društv enem ča - stnem sodišču in društv enem letu. Člen 38 je pr a vzapr a v do dat ek in go v ori o društv enem pr e - moženju ob pr enehanju delo v anja društv a. In pr a v v t em členu je bistv ena r azlik a med prvimi pr a vili in drugima d v ema. V prvih naj bi ob r az - pustitvi društv a pr emožen je pripadlo drža vne - mu za v odu za slepe. Za v od je imel nalogo denar r azdeliti med slepe. V naslednjih pr a vilih so ob pr ost o v oljnem r azpustu dr uštv a izv olili tričlan - ski likvidacijski odbor , ki je imel nalogo r azde - 9 SI A S 1460, šk. 51, mapa 165/ 71; Jur ásek et al.: P oma - g ajt e, pomoč nujna!, str . 5 (Članek v u v odu omenja da - tum ustano vitv e društv a 7. no v ember 1920, k o so se sle - pi ci vilisti in v ojne osebe s posebnimi potr ebami (v ojni in v alidi) Slo v enije zbr ali v Ljubljani na ustano vnem obč - nem zboru.); K obal: R azv oj in stanje slepstv a v kr alje vini SHS, str . 84; SI A S 68, šk. 35, p. e. SI A S 68/XVI/I/2/4114 (Pr a vila P odporn eg a društv a, ki so jih spr ejeli na usta - no vnem občnem zboru društv a, so bila pr edložena v r e - gist er društ e v 6. decembr a 1920, št . 12690/pr i. P odat - k a o datu mu ustano vneg a sestank u društv a ni v gr adi vu R egistr a društ e v .). 10 SI A S 68, šk. 35, p. e. SI A S 68/XVI/I/2/4114. 11 Ibidem; Serše : P odporno druš tv o slepih, str . 20–26. Prva stran pravil Podpornega društva slepih iz leta 1920 (Vir: SI AS 68, šk. 35, p. e. SI AS 68/XVI/I/2/4114, št. 3622) 133 Letnik 47 (2024), št. 1 liti pr emoženje med najpotr ebnejše člane. V primeru, da bi društv o r azpustil oblastni or g an, bi pr emožen je za tri leta pr ešlo v upr a v o Društv a Dom slepih v Ljubljani. 12 Pr emoženje bi po tr eh letih pripadlo no v oustano v ljenemu društvu, če bi t o imelo podobne cilje k ot pr edhodno. Če se v tr eh letih ne bi ustano vilo podobno društv o, bi pr emoženje ostalo Društvu Dom slepih v Ljubljani. P od - porno društv o slepih je v letu 1938, k o je potr dilo zadnja, tr etja pr a vila, v 38. členu obdržalo identično besedilo pr a vil iz leta 1930. 13 Namen društva Ustano vit e v društv a je bila za slepe zelo pomembna. Dr uštv o je imelo od - ločilno v logo pri izboljšanju r azmer za po vr atnik e iz A v strije in v se ostale slepe v Slo v eniji, ki so bili v omenjenem času v ečinoma pr epuščeni sami sebi. Zanje so v društvu sk ušali ur ejati in zagota v ljati boljše ži v ljenjsk e pogoje, pr ed v sem so skr beli za izboljšanje gmotneg a položaja s v ojih člano v z mat erialno pomočjo in jim nudili mor alno podpor o, jih sk ušali v ključe v ati v družbeno ok olje t er skr beli za njiho v k ulturni napr edek. Slepi so v elik okr at potr ebo v ali finančno ali t ehnično-str ok o vno podpor o ali nas v et pri nadaljnjih ži v ljenjskih odločitv ah. T eža v e so se začele, k o je upadlo prv o po v ojno na v dušenje pomag ati osebam s posebnimi potr ebami (in v alidom) in so bile finančne podpor e iz dne v a v dan skr omnejše. Ži v ljenje slepih je bilo t eža vno, v ečina ni imela nik akršne izobr azbe. Od visni so bili od s v ojce v ali dobr e v olje in pomoči sosedo v ali občine. Nek at eri so bili prisiljeni ber ačiti, zanje je bilo ber ačenje edina možnost pr eži v etja. P odpor e, ki jih je podelje v ala občina, so znašale od 100 do 200 dinarje v mesečno. 14 Slepi v ojaki so dobi v ali in v alidsk o pok ojnino, če so izpolnje v ali dolo - čene pogoje. Mesečna pok ojnina je v po vpr ečju znašala 27,50 din, po letu 1922 pa 162 din, leta 1940 se je pok ojnina po višala na 1.400 din. Slepi niso bili dele - žni zdr a v stv eneg a za v ar o v anja, občinskim podpir ancem je str ošk e zdr a v ljenja krila prist ojna občina. T akr atna humanitarna društv a v ečinoma niso pos v ečala posebne pozornosti slepim. 15 Odbor društv a je v ečkr at r azpr a v ljal o t ežkih r azmer ah slepih in o odpr a vi ber ačenja med slepimi, v endar niso našli učink o vit eg a izhoda – r ešitv e. P odpo - r e so članom delili enkr at letno. Za božične pr aznik e so dobili 50 do 500 din. Najr e vnejšim so dajali mese čne podpor e v višini 100 din. Če se je član osamo - s v ojil in odpr l lastno dela vnico, mu je društv o za lažji začet ek podelilo 1.500 din, pozneje, leta 1938, je enkr atna podpor a znašala že 3.000 din. 16 Društv o je skr belo za izboljšanje gmotneg a stanja – položaja s v ojih člano v , a ne tudi za nji - ho v k ul turni napr edek. T udi sicer je imelo društv o v času pr ed drugo s v et o vno v ojno pomembno v logo, e videntir alo in po v ezalo je slepe Slo v enije, jim sk ušalo pomag ati z nas v eti in mat erialno podpor o. 17 Alojzij Levstek T ak oj po prvi s v et o vni v ojni so se v no v onastalo drža v o začeli vr ačati sle - pi in slabo vidni odr asli in otr oci iz a v strijskih za v odo v , in sicer od k onca leta 1918 v se do začetk a leta 1920. Med r epatriir animi je bil tudi Alojzij Le v st ek, 12 K ur at orij za o skr bo slepih s sedežem v Ljubljani se je leta 1931 pr eimeno v al v Dom slepih. 13 SI A S 68, šk. 35, p. e. SI A S 68/XVI/I/2/4114. 14 Leta 1930, v času pr ed drugo v ojno, je stal k ubični met er drv od 140 do 160 din in pr emog a 380 din. 15 Br eznik: Slepi v Slo v eniji med obema v ojnama, str . 19–21. 16 Ibidem, str . 20. 17 Ibidem, str . 21. 134 Alek sandr a Serše: Alojzij Le v st ek 1900–1969, pobudnik ustano vitv e P odporneg a društv a slepih, str . 129–142 Članki in razprave || Articles and Discussions pobudnik ustano vitv e prv eg a slo v ensk eg a društv a za slepe, hkr ati v elik ljubit elj esper anta in sk ozi t o s v ojo naklonjenost do jezik a je bil v elik podpornik širje - nja esper anta med slepimi t er or g anizat or t ečaje v za slepe. V esper antu je videl možnost po v ezo v anja slo v enskih slepih z drugimi slepimi r azličnih nar odnosti. Prvo obdobje (1900–1941) R odil se je 28. maja 1900 v Goriči v asi pri Ribnici. 18 Star de v et let si je pri igri pošk odo v al oči z ži vim apnom. 19 Zdr a vil se je v bolnišnici na oddelk u za očesne bolezni v Ljubljani, zdr a v ljenje so po določenem času nadalje v ali v bolnišnici v Gr adcu. K o so zdr a v ljenje v gr aški bolnišnici zaključili, so g a pr edali tamk ajšnjemu za v odu za slepe. V za v odu je k ončal osno vno in obrtno šolo, kjer se je iz učil za pletarja. V pletarski dela vnici je spoznal F r anca Dolinarja, 20 s ka - t erim sta tudi k asneje prijat elje v ala in sodelo v ala. S s v ojimi idejami sta plodno prispe v ala k ustano vitvi dru štv a slepih. Le v stk a so v gr ašk em za v odu cenili k ot dobr eg a in sposobneg a plet arja. K o se je Le v st ek po k ončani v ojni pripr a v ljal na vrnit e v domo v , g a je dir ekt or gr ašk eg a za v oda dr . Hartinger sk ušal pr ego v oriti, naj kljub r epatriaciji ostane v za v odu, a Le v st ek se je klju b v ablji vi ponudbi vrnil v domo vino. Obdobje med obema v ojnama je bilo za Alojzija Le v stk a zelo bog at o in ustv arjalno, t o je bil najdeja vnejši del njego v eg a ži v ljenja. K ot lahk o sklepamo iz sk opih podatk o v , ki jih najdemo v obja v ljenih člankih in ar hi v sk em gr adi vu, je bil izjemna oseba, neutruden in nesebičen pri s v ojem udejstv o v anju. T v orno je so delo v al pri ustano vitvi P odporneg a društv a slepih, mor da je bil celo g la vni pobudnik ustano vitv e. Nek aj let k asneje je k ot prvi med slo v enskimi slepimi začel ši riti ide jo o r abi esper antsk eg a jezik a slepih. Alojzij Le v st ek se je seznanil z esper ant om v gr ašk em za v odu, k asneje tudi v K oče vju, sicer se je jezik a naučil k ot samouk. Za esper ant o g a je na v dušil k or oški r ojak Andr ej Mičej. 21 Esper ant - sk o slo vnico je dobil iz Leip zig a in v dunajsk em inštitutu za slepe esper antsk o - -nemški slo v ar , nar očil je tudi esper antsk o r e vijo Esperanto Ligilo , ki je izhajala v br ajli ci na Dansk em. 22 K ot pri ustano vitvi podporn eg a društv a je tudi pri t em pridobil za sodelo v anje prijat elja F r anca Dolinarja, k asneje še druge, med njimi Iv ana V odopi v ca in Jožeta K ozle v čarja. 23 Le v st ek se je pri s v ojem delo v anju zg ledo v al po zagr ebški or g anizaciji, saj je tam delo v ala zelo močna Or g anizacija slepih esper antist o v . T a g a je pri njego vih prizade v anjih podpir ala in bodrila. V Slo v eniji je Le v st ek v es čas skr bel za po v eza v o med malošt e vilnimi slepimi esper antisti, a pogoje v za ustano vit e v samost ojne or g anizacije žal ni bilo. K ot smo že omenili, je bil nar očen na med - nar odno g lasilo Esperante Ligilo , kjer je k ot član mednar odne zv eze slepih espe - r antist o v obja v ljal por očila in člank e o gibanju slo v enskih slepih esper antist o v . 18 V čla nk u Br ez nik o v e so podatki o Le v stk o v em r ojstnem datumu bili napačni – 28. sept em - ber 1900 . Na podlagi zgor aj pr eg ledane r ojstne matične knjige smo pridobili no v e podatk e o r ojstvu, por oki in smrti Alojza Le v stk a. Prim. Br eznik: Slepi v Slo v eniji med obema v ojnama, str . 14; NŠ AL, ŽA Ribnica, Matične knjige, Krstna knjig a 1869–1912 , sig. 04145: https://data. matricula-online.eu/en/slo v enia/ ljubljana/ribnica/ (dost op: 27. 11. 2023). Na podlagi zgor aj pr eg ledane r ojstne matične knjige smo pridobili no v e podatk e o r ojstvu, por oki in smrti Alojza Le v stk a. 19 Br eznik: Slepi v Slo v eniji med obema v ojnama, str . 14–15. 20 Ibidem, str . 14. 21 Andr ej Mičej (r . 1893, u.1989), znani slo v enski k ulturnik, slepi or g anist in zbor o v odja je leta 1912 ustano vil prvi pe v ski zbor v f ari Šentvid v P odjuni na K or ošk em – mešani pe v ski zbor Danica. Danes pomembno prispe v a k ohr anitvi slo v ensk eg a jezik a na K or ošk em. 22 Br eznik: Slepi v Slo v eniji med obema v ojnama, str . 21. 23 Jože K ozle v čar (r . 1. 1. 1900, u. 4. 1. 1980) pr edsednik Kluba slo v enskih esper antist o v (k asne - je Z v eze esper antist o v Slo v enije). 135 Letnik 47 (2024), št. 1 V Zagr ebu in Zemunu sta de lo v ali močni or g anizaciji slepih esper antist o v . Pri inštitutu za slepo mladino v Zemunu je bilo sr edišče, od k oder se je širil or g anizir an pouk esper anta . Obe or g anizaciji, tak o zagr ebšk a k ot zemunsk a, sta sodelo v ali in or g anizir al i V . in IX. k ongr es esper antist o v . V . k ongr es jugoslo - v anskih esper antist o v v Sla v onsk em Br odu maja 1932 ni bil uspešen. Na t em k ongr esu je Le v st ek deja vno sodelo v al v or g anizacijsk em odboru. Ustano vili so jugoslo v ansk o or g anizacijo slepih esper antist o v , ki, žal, ni zaži v ela. Uspešnejši je bil IX. k ongr es leta 1936 v Ljubljani. T u so slepi esper antisti Jugosla vije pr - vič uspešno nast opili. 24 Del pot ek a pripr a v pr ed videneg a k ongr esa nam r azkrije tudi Le v stk o v o pismo Upr a vi šole za slepo mladino v K oče vju z dne 6. aprila 1936. P o vzemamo v sebino pisma, ki g a hr ani Ar hi v R epublik e Slo v enije: 25 »Ugledna uprava šole za slepo deco, v Kočevju. Odbor za 9. Esperanto kongres za Jugoslavijo, ki se bo vršil v Ljubljani, od 30. 5. do 1. 6. je meni poveril častno nalogo, da organiziram tudi med sle- pimi Jugoslavije strokovni Esperantski sestanek. Ker je Esperanto zlasti za slepe še posebno važen, sem to nalogo, radevolje sprejel. Znano mi je, da se je v Vašem zavodu vršil Esp. tečaj, zato mi je čast, da povabim Vaš zavod, Odpošlite na 9. Esp. kongres v Ljubljano svoje zastopstvo Esperantistov. Preskrbljena je skupna prehrana in prenočišče, stroški za osebo na dan so preračunani na 20 din. Zagrebški slepi nameravajo nastopiti z samostojnim koncertom. Zgleda, da bodo slepi zastopani iz Ljubljanskega, Zagrebškega ter Beograjskega rajona. Po glavnem se bomo slepi udeleževali programa celotnega kongresa. Med točko obiska muzeja in Narodne Galerije, pa je zamišljen strokovni sestanek slepih. Kakor hitro bodejo programi tiskani, jih Vam pošljem. Nadejam se, da odpošlete na naš kongres svoje zastopstvo. V prigibu so priložene pristopnice, katere blagovolite vrniti meni. Z odličnim spoštovanjem, Alojzij Levstek« Odgo v or je Le v st ek dobil 14 . aprila 1936. Upr a v a šole v K oče vju je kr atk o spor očila, da bo na k ongr es poslala štiri odr asle, če bodo dobili železnišk e v o - zo vnice s popust om. V Ljubl jani so na IX. k ongr esu odr asli slepi or g anizir ali posebno str ok o v - no zbor o v anje, ki g a je v odil Le v st ek. Zbor o v anje je bilo zelo pomembno za na - daljnje delo. Na njem so obr a vna v ali str ok o vne zade v e in tudi pr oblematik e, ki so se pok azal e na podr očju t ečaje v esper anta. P o t em k ongr esu so se slo v en - ski slepi zast opniki r edno udeleže v ali nar odnih in mednar odnih sr ečanj. Le v - st ek je pri v abil k sodelo v anju pr edsednik a kluba esper antist o v K ozle v čarja, ki je pripr a vil pr eda v anje za slepo mladino v K oče vju. Le v st ek g a je leta 1937 na pr eda v anju spr emljal k ot zast opnik slo v enskih slepih esper antist o v , takr at je tamk ajšnji upr a vi šole oblju bil v so podpor o pri or g anizaciji t ečaja esper anta. Or g anizir ani t ečaji v za v odu niso doseg li pričak o v aneg a r ezultata. Le v st ek je zelo dobr o poznal pr oblematik o slepih, ni bil samo finančni nadzornik, t em v eč si je v edno in po v sod prizade v al, da bi se slo v enski slepi bolj po v ezo v ali s s v et om s pomočjo esper anta in si tak o širili obzorje. S v et o vna v oj - na je pr ekinila t o plodno Le v stk o v o delo. Leta 1941 se je por očil in se pr eselil v Ljubljano. Kmalu po drugi s v et o vni v ojni je sk ušal zbr ati ok oli sebe slepe espe - r antist e, a se mu t o ni posr ečilo. 26 Le v st ek se je umaknil, zar adi bolezni v družini se pos v etil slednji. Za omenjeno obdobje, do leta 1940, lahk o pr ed vide v amo, da je Le v st ek k ot pobudnik ustano vitv e in član društv a pogost o hodil v Ljubljano v dru - 24 K ozle v čar: Es per ant o – Slepim pot v s v et , str . 308. 25 SI A S 1460, šk. 24, mapa 102. 26 K ozle v čar: Es per ant o – Slepim pot v s v et , str . 308–309. 136 Alek sandr a Serše: Alojzij Le v st ek 1900–1969, pobudnik ustano vitv e P odporneg a društv a slepih, str . 129–142 Članki in razprave || Articles and Discussions štv ene pr ost or e, ki so bili za Bežigr adom na P armo vi ulici. T am se je sr eče v al z znanci in s prijat elji, mor da na partijah šaha, poslušanju r adia, v pogo v orih. V t em obdobju naj bi v Zemunu opr a vil tudi mojstrski izpit , a t o so le pr ed - vide v anja. V sek ak or je bil zelo deja v en na podr očju po v ezo v anja slo v enskih esper antist o v z ostalimi v Jugosla viji in izv en nje. P o ohr anjeni dok umentaci- ji v ar hi v sk em gr adi vu je njego v prijat elj Dolinar zapr osil za dodatno izobr a - že v anje v Zemunu, kjer bi pridobil nazi v mojstr a. 27 O Dolinarje v em odhodu ni podatk o v , obstaja le neg ati v en odgo v or iz Zemuna na njego v o pr ošnjo, češ da je mojstrski izpit opr a vil že v Gr adcu. O pr ošnji ali odhodu Le v stk a v Zemun ni gr adi v a. Mor da se je njego v a pr ošnja izgubila, mor da nik oli ni obstajala. Gr a - di v o, ki g a je Ar hi vu R epublik e Slo v enije izr očil Za v od za slepo in slabo vidno mladino v K oče vju, je slabo ohr anjeno ali je bilo nepopolno (ne v celoti) pr e - dano v ar hi v . O šolanju v Zemunu imamo le priče v anje hčer k e Danice, ki se spominja očet o v eg a pripo v edo v anja o Zemunu. P odat ek o njego v em bi v anju v Zemunu najdemo tudi v prispe v k u Mimi Br eznik v zbornik u S v etloba izpo - dri v a t emo, kjer je na v edeno, da je v letih 1939/40 obisk o v al šolo za slepe v Zemunu. Tja je šel z namenom, da se nauči sr bščine. T udi tam je bil poln idej, med drugim je bil pobudnik ustano vitv e šaho v sk eg a kluba slepih, pripr a vil je tudi pr edloge za kr atk opis br ajlice. 28 V času, k o je Le v st ek bi v al v Zemunu, je bilo ustano v ljeno društv o slepih int elektualce v . 29 Mor da bi k azalo naslednjim r azisk o v alcem pobrsk ati po ar hi vu zemunsk eg a za v oda, ne samo zar adi Le v st - k a, ampak zar adi št e vilnih drugih Slo v ence v , ki so odšli v Zemun v času med obema v ojnama. 30 Drugo obdobje (1941) 1947–1969 V prispe v k u smo želeli obuditi – os v etliti del ži v ljenja Alojzija Le v stk a in got o v o nihče ne bi mogel bolje opisati njego v eg a ži v ljenja med leti 1941 in 1969 k ot njego v a hčer k a Danica P og ačnik. T o je zgodba, ki je kljub t ežkim ži v ljenjskim obdobjem pr ežeta z ljubeznijo do ži v ljenja, s skr bjo in pr edanostjo družini. V rnimo se za tr enut ek v let o 1909, k o je de v etletni Alojzij Le v st ek pri otr o - ški igri oslepel. O t ej nesr eči obstajata d v e zgodbi, ur adna in družinsk a. Zgodbi se dok aj ujemata, le vzr ok za pošk odbo oči je drug ačen. Ur adna, obja v ljena v zbornik u slepih leta 1969, je v elja vna t eorija, in sicer , da je padel v apno. Drug a, družinsk a, je drug ačna. O njego vi nesr eči, ki g a je zaznamo v ala za v se ži v ljenje, je po pripo v ed o v anju gospe Danice bila kri v a igr a s petar dami. P o pošk odbi s petar dami naj bi deček šel naslednji dan celo v šolo. Učit elj je opazil pošk odbo in o t em ob v estil starše. S v et o v al jim je, naj otr ok a nemudoma odpeljejo v ljubljan - 27 F r anc Dolinar pr osi za spr ejem v zemunski za v od, kjer bi opr a vil mojstrski izpit . V ljubljan- sk em za v odu je dobil 300 K mese čne plače, prisiljen si je bil poisk ati boljšo službo, z mojstr- skim izpit om si je obetal boljši gmotni položaj. Gl. SI A S 1460, šk. 50. 28 Br eznik: Slepi v Slo v eniji med obema v ojnama, str . 21. 29 Slepih, ki bi si v času med obema v ojnama pridobili višjo izobr azbo, je bilo zalo malo, v Za v odu za slepo deco v K oče vju je bila samo trir azr edna osno vna šola in pletarsk a šola z učno dela v - nico. A bsol v enti t e šole so opr a vili pomočnišk e izpit e. R edne šole so takr at odklanjale slepe učence. Izjema je le Milica Pr etnar-Debeljak iz T ržiča (r . 1915), ki je k ončala šolanje – osno vno in v ajenišk o – v Zemunu in nat o pa še r edno meščansk o šolo v T ržiču. V eč g l. Br eznik: Slepi v Slo v eniji med obema v ojnama, str . 21. 30 V eljk o R amadano vić (r . 27. 9. 1874, u. 21. 7. 1943) je bil ustano vit elj zemunsk eg a za v oda za slepe. (Gl. V eljk o R amadano vić) R amadano vić je leta 1931 na k ongr esu (13.–30. aprila 1931) v New Y or k u sr ečal Helen K eller , ki je še ist o let o obisk ala Jugosla vijo. V Ljubljani je bila 3. in 4. julija 1931. (V eč g l. Helen K elle r v Ljubljani, str . 2; Prisr čen spr ejem Helene K ellerje v e v Ljubljani, str . 3.) V Zemunu so imeli že leta 1921 g lasbeno šolo, leta 1923 gimnazijo, leta 1926 pr edšolsk e oddelk e it d. (Gl. Šk ola za učenik e ošt ećenog vida V eljk o R amadano vić). 137 Letnik 47 (2024), št. 1 sk o bol nišnico za očesne bolezni. 31 Žal mu v bolnišnici niso mog li pomag ati. Na nadaljnje zdr a v ljenje so g a poslali v gr ašk o bolnišnico. P o neuspešno k ončanem zdr a v ljenju v gr aški bolnišnici so g a pr edali v tamk ajšnji za v od za slepe, kjer je k ončal šolanje in se izučil za pletarja. P o prvi s v et o vni v ojni je sledila vrnit e v v do mo vino. Zgodbi, ur adna in družinsk a, sta po odhodu v gr ašk o bolnišnico identični. 5. okt obr a 1941 se je Le v st ek por očil z Ano Le v ec. 32 Pr eselil se je k ženi, pr a vzapr a v v hišo njenih starše v . Hiša je bila v železničarsk em naselju v Zeleni jami na Bernek erje vi ulici. Družina Le v stk a je v njej pr ebi v ala v es čas, danes v pr eno v ljeni hiši ži vi njego v pot omec. V zak onu so se r odili trije otr oci, najstar ej - ša Danica leta 1942, d v e let i k asneje še d v ojčk a Anica in Alojzij-Lojze. K ot skr - ben mož in oče je otr ok om nudil v so podpor o, z njimi se je učil, pr e v erjal njiho v o šolsk o znanje in jih na v ajal k samost ojnosti, k ar se je k asneje izk azalo za zelo pomembno. T udi sicer so otr oci doma pomag ali očetu in mat eri. Najstar ejšo Da - nico je že zgodaj naučil br at i, mlajša Ana se je naučila celo br ajlice. V ečinoma g a je po opr a v kih spr emljala star ejša hči, tak o sta v elik okr at za vila v pr ost or e dru - štv a, ki so bili takr at še v edno na P armo vi (približno leta 1950). Tja je r ad hodil, se družil z ostalimi člani društv a. K o se je Danica naučila br ati, je članom društv a pr edlag al, da bi deklica ob sr edah članom br ala izbr ane časopisne člank e. Izobr azba, ki jo je pridobil v Gr adcu, je bila na visoki r a vni, bil je r azg ledan in tu di željan znanja. Naučil se je esper anta, na dom je pr ejemal tudi esper ant - ski časopis in g a z v eseljem pr ebir al. P onoči, k o je druž ina že spala, je poslušal r adio, ki g a je dobil s pomočjo zv eze slepih. P oslušanje r adia je v elik okr at nado - meščalo br anje časopisa – pozorno je poslušal, zanimalo g a je v se – od doma - čih, s v et o vnih no vic do politik e, k ultur e in gospodarstv a, zanj je bil okno v s v et . Pr ed v sem je r ad poslušal g lasbo, saj je tudi sam igr al na citr e. Družina se je v poletnih v ečer ih zbr ala pr ed hišo, Le v st ek je zelo r ad igr al na citr e, drugi člani družine so ob njego vi spr emlja vi ubr ano peli. Sosedje so pr a v r adi prisluhnili prijetnim melodijam, v elik okr at so se pridružili in zapeli sk upaj z domačimi. Če Le v st ek ni igr al, so g a »pobar ali«, k daj bo spet igr al. Le v stk o vi so imeli lepe odnose s sosedi. T udi sicer so so sedje Le v stk u po - mag ali. Družin i so pomag al i pri t ežjih opr a vilih, ki so bila za Le v stk a ne v arna, saj nek at erih del ni mogel opr a viti zar adi in v alidnosti. Za ta dobr onamerna dela in za prijaznost , naklonjeno st sosedo v je bil neizmerno h v aležen in se nik oli ni pozabil zah v aliti tak o, k ot so mu finančne r azmer e do v olje v ale. Danici so ostali v lepem spominu sosedje St elet o vi, ki so imeli kr asen sa - do vnjak. Le v stk o v e otr ok e so v elik okr at po v abili, naj pridejo nabir at sadje. In ti so sosedo vim r ade v olje pomag ali pri vrtnih opr a vilih. Le v st ek je tudi po ustano vitvi podporneg a društv a z br at om Andr ejem še nadalje obisk o v al slepe po v sej Slo v eniji in jih v abil, naj se v članijo v društv o. Št e vilni, ki jih je pr epričal, da so se vpisali v društv o, so mu bili h v aležni, k ar so pok azali na r azlične načine. Gospod iz Štajersk e je v zah v alo družini v sak o jesen v času tr g atv e pošiljal gr ozdje. Le v st ek je pogost o v spr emstvu hčer e Danice obisk o v al prijat elje in znance, pri t em ni pozabil ostar elih, osamljenih slepih in slabo vidnih. R edno je hodil v dom star ejših občano v na P oljanski cesti. Obi - sk o v al je tudi osebe, potr ebne pomoči ali mor da le dru žbe, ki so ži v ele same in osamljene v hišah ali stano v anjih br ez družine, sor odn ik o v . V spomin pripo v e - do v alk e se je vtisnila gospa Nag lič, ki je ži v ela sama daleč od mesta v Vižmarjah in je bila njunih obisk o v zelo v esela. P ogost o sta se z v lak om peljala v Zagr eb. 31 Ar hi v skih dok ument o v očesne bolnišnice ni mogoče pr eg ledati zar adi Zak ona o ar hi v sk em gr adi vu, ki v sebuje osebne podatk e o zdr a v ljenju pacienta, in ugot o viti, k aj je r esnično botr o - v alo nezgodi de v etletneg a Alojzija Le v stk a. 32 Datum por ok e in ime ne v est e sta pripisana k r ojstnemu datumu Alojzija Le v stk a. Gl. NŠ AL, ŽA Ribnica, Matične knjige, Krstna knjig a 1869–1912, sig. 04145: https://data.matricu la-online. eu/en/slo v enia/ljubljana/ribnica/ (dost op: 27. 11. 2023). 138 Alek sandr a Serše: Alojzij Le v st ek 1900–1969, pobudnik ustano vitv e P odporneg a društv a slepih, str . 129–142 Članki in razprave || Articles and Discussions Le v st ek je zelo r ad hodil na sr ečanja s hrv aškimi k olegi. Z njimi so g a po v ezo v ali esper ant o, šah in zanimi v e r azpr a v e o t eža v ah slepih, o politiki, dogodkih po s v etu. V Zagr ebu je zelo r ad igr al šah, po pripo v edo v anjih naj bi pr emag al celo šahista Pir ca. Gr adič Okr og lo pri Kr anju je Z v eza slepih Jugosla vije ur edila k ot gorsk o klimatsk o okr e v ališče za slepe. P obudo za ur edit e v poslopja je dala Z v eza slepih Slo v enije, ki g a je imela v lasti od leta 1951. 33 V t o klimatsk o okr e v ališče je po izgubi sopr oge hodil na oddih v isk anju miru in tišine, r ad se je umaknil za ne - k aj časa pr ed v semi ne v šečnostmi, mogočimi in nemogočimi, ki jih je prinašalo ži v ljenje. Njego vi otr oci so g a pr a v r adi obisk o v ali v okr e v ališču, v časih so se tja podali s k olesi. K ot smo že omenili, je imela družina lepe odnose s sos edi. A k ot so v ži - v ljenju v edno izjeme, je imela Le v stk o v a družina t eža v e z bližnjo sosedo, ki jim ni bila naklonjena, pr ed v sem jo je motilo, da je Le v st ek z otr oki r edno hodil v cer k e v – k ar naj bi botr o v alo njeni nenaklonjenosti. V letu 1952 so se zade v e st opnje v ale do t e mer e, da si je želela pris v ojiti sobo v njiho vi hiši, kjer je do neda vna bi v al a Le v stk o v a ta šča. T e zade v e so bile zelo str esne za družino, a Le v - st ek je bil odločen t er je vztr ajal pri s v ojih stališčih in k ončno je t eža v e s sosedo r azr ešil družini v prid. V namen, da bi družini omogočil primerno ži v ljenje, se je Le v st ek odločil z lastnimi sr ed stvi k upiti na P ok opališki ulici del zemljišča, ki je bilo last gostil - ničarja Lasana. Na zemljišču si je ur edil pr ost or za tr afik o, kjer je k asneje pr oda - jal t obak. T obak je naba v ljal na T rubarje vi. Pri naba vi in pr e v ozu t obak a so mu pomag ali otr oci, pr ed v sem najstar ejša Danica. Očetu je pomag ala in skr bela za finančne zade v e naba v e, pr odaje t obak a in za pr a v očasno por a vna v o r ačuno v z do ba vit eljem t obak a. Le v st ek je v tr afiki pr odajal t obak in cig ar et e, ki so se v tistih časih pr odajale po k os ih. Dokler je bil v upor abi de nar za nak up t obak a, je bila pr odaja pr epr osta, saj je Le v st ek na otip ločil vr ednost bank o v ce v in k o v an - ce v . Ob zamenja vi denarja z boni ni mogel z otipom določiti vr ednosti bono v , k ar je bil vzr ok za njego v o pr edčasno upok ojit e v leta 1952. P o smrti očeta je tr afik o v zapuščino dobila hčer k a Danica, pr odala jo je gostilničarju Lasanu. P o pripo v edo v anju so lastniki gostilne v njej imeli skladi - šče za čist o perilo. Le v st ek je poleg tr afik e denar služil z izdela v o mr ež. S t em delom je v dru - žinski pr or ačun prispe v al še dodatne finance, da družin a ni čutila pomanjk anja. Izdelo v al jih je v nočnih ur ah, k o je družina leg la k počitk u. Pri post opk u za iz - dela v o mr ež je bilo tr eba mat erial namak ati in še z mokrim začeti plesti mr ežo. Zar adi zaht e vneg a, zamudneg a dela in neprimerneg a pr ost or a v hiši je Le v st ek poenosta vil način plet enja, tak o da je plet el mr eže z vrvjo, ki jo je k upo v al v V rv arni na T rubarje vi ulici. Ob plet enju je poslušal r adio, ki mu je v nočnih ur ah kr ajšal čas. Izdelk e je pr odajal podjetju DOM. Mr eže so se v pet desetih letih 20. st oletja upor abljale namest o današnjih plastičnih vr eč pri nak upih sadja in ze - lenja v e. Plet enja mr ež se je naučila mlajša hčer k a Ana. Kasneje sta sk upaj poleg mr ež za nak upe pletla tudi viseče mr eže za popoldansk o zibanje v senci dr e v es. V odstv o Za v oda Šk ofja Lok a g a je zapr osilo, da bi pr e vzel v odenje t ečaje v plet enja mr ež za slepe in slabo vidne. Pr ošnji se je z v eseljem odzv al. V ži v ljenju se dogodki pr epletajo, sr ečni in manj sr ečni, celo tr agični. Ne - k at er e med njimi je gospod Le v st ek s s v ojo ži v ljenjsk o ener gijo uspešno pr ebr o - dil in r azr ešil, medt em k o so bili nek at eri za njego v o čut ečo dušo pr ehudi. 33 P o drugi s v et o vni v ojni se je skr b za slepe r azširila. Že leta 1946 so na občnem zboru r azpr a - v ljali o možnosti oddiha in let o v anja slepih. Z v eza se je trudila za d v e klimatski zdr a vilišči – let o višči, in sicer na morju in na Gor enjsk em. P o dolgoletnem isk anju so našli d v e primerni let o višči na morju in v hribih: v Izoli in Okr og lem pri Kr anju. Gl. Br eznik: Domo vi oddiha, str . 177–181. 139 Letnik 47 (2024), št. 1 Med št e vilne manjše incide nt e v ži v ljenju Le v stk a, v seh nismo opisali, je sodil pripetlja j z učenci osno vne šole Vide Pr eg ar c, ki so Le v stk a opetnajstili, a je niso odnesl i br ez k azni. Le v st ek je zade v o zelo pr epr ost o r azr ešil, odšel je na omenjeno šolo in se pogo v oril z r a vnat eljem. Na podlagi njuneg a r azgo v or a je r a vnat elj pr ed vide v al, k at eri f antje bi bili zmožni tak e lumparije. Pripeljal jih je v zbornico k Le v stk u, ki je nepridipr a v e pr epoznal po g lasu. Ti učenci so že tak o delali pr eg la vice pedagošk emu k adru, a tudi sicer so imeli gr do na v ado Le v stk o - v e otr ok e zmerjati z neprimernimi izr azi. S šolo V ide Pr eg ar c Le v stk a v eže še en dogodek. K ot smo že omenili, je bil na v dušen nad esper ant om. Menil je, da bi bilo s t em jezik om mogoče po v ezati med seboj r azlične nar ode. R a vnat elju šole je pr edlag al, da bi or g anizir al t ečaj esper anta na šoli. Njego v a ideja ni obr odila sado v , k er je bilo za t ečaj pr emalo zanimanja. Dv a tr agična dogodk a v dru žini sta vpli v ala tudi na psihično in zdr a v stv e - no stanje Alojzija Le v stk a. Gospa Le v st ek je bolehala dlje časa. Njeno zdr a v stv e - no stanje se je po por odu d v ojčk o v zelo poslabšalo. Le v st ek je bil zelo pozo - r en in je marsik at er o gospodinjsk o delo opr a vil namest o žene. A žal je bolezen napr edo v ala in je botr o v ala njeni pr ezgodnji smrti leta 1956. T o je bil za v so družino hud udar ec, pr ed v sem za Le v stk a sameg a. Ob t ej hudi izgubi je doži v el ži v čni zlom, k ar nek aj časa je bil na zdr a v ljenju. V t em t ežk em obdobju so otr oci, stari 14 in 12 let , br ez mame in očeta skr beli sami zase . Otr oci so bili že zgodaj na v ajeni post oriti v se ob bol ni mami in pomag ati slepemu očetu. K o je bil oče na zdr a v ljenju, so g a otr oci r edno obisk o v ali. Drugi usodni dogodek za Alojzija Le v stk a je bila sino v a bolezen. Kmalu po t em, k o se je sin Alojzij-Lojz e leta 1969 vrnil od v ojak o v , je zbolel. K er je bil sla - bot en, so g a nemudoma spr ejeli v bolnišnico. Družina je upala na dober r azplet , a upanje kmal u splahnelo, k ajti v mesecu f ebruarju so iz bolnišnice spor očili, da zanj ni nobeneg a upanja v eč. Na podlagi natančnih pr eg ledo v pacienta so ugo - t o vili, da ima le v k emijo. Do mače je ta no vica zelo prizadela, za Le v stk a je bila pr ehuda, tak o g a je pr etr esla, da je od žalosti umr l, in sicer 8. f ebruarja 1969. 34 V mesecu juniju ist eg a leta je pr eminil tudi sin Alojzij-Lojze. Zaključek Kak o t o, da sta Le v st ek in Do linar u videla nujnost društv a? Pr eden zaklju - čimo s prispe v k om, bi mor da omenili izobr aže v anje slepih na a v strijskih za v o - dih, da bi si mor da lažje pr edsta v ljali željo in vztr ajnost d v eh slepih pletarskih mojstr o v po ustano vitvi slo v ensk eg a društv a. Izobr aže v anje slepih na a v strij - skih za v odih se je začelo že v 19. st oletju in se je dok aj hitr o r azvijalo t er kmalu doseg lo r a v en r ednih a v strijskih osemletnih osno vnih šo l. Slepi, ki so k ončali v se njim namenjene st opnje izo br aže v anja, so bili got o v o za tist e čase dobr o izobr a - ženi. Njiho v o znanje je bilo enak o vr edno znanju otr ok, ki so k ončali osemletno šolanje na ljudskih šolah. Iz ohr anjeneg a ar hi v sk eg a gr adi v a Deželne v lade za Kr anjsk o t er Deželneg a zbor a in odbor a za Kr anjsk o 35 la hk o sklepamo, da je bilo izobr aže v anje slepih v a v strijskih za v odih zelo k ak o v ostno. Ob k oncu 19. st oletja je tr aja lo od še st do osem let ali dlje, saj so dijaki po k ončanem osemletnem izo - br aže v anju lahk o ostali v za v odu še d v e leti. V t em obdobju so v šoli pridobljeno 34 Pripis v r ojstno matično knjigo – datum smrti Alojzija Le v stk a. Gl. NŠ AL, ŽA Ribnica, Matične knjige, Krstna knjig a 1869–1912, sig. 04145: https://data.matricu la-online.eu/en/slo v enia/ ljubljana/ribnica/ (dost op: 27. 11. 2023). 35 SI A S 33, Humanitarni za v odi, ubožne zade v e r eg. f asc. 18/3 in ustano v e za slepe - k on v olu - ti: št .129 , 27/IV , V , VI, VII, VIII, IX, X/XI, XII/XIII; SI A S 38, ustano v e in patr onati III: III/36, III/36/38, III/37, III/38, šk. 298–299. 140 Alek sandr a Serše: Alojzij Le v st ek 1900–1969, pobudnik ustano vitv e P odporneg a društv a slepih, str . 129–142 Članki in razprave || Articles and Discussions r očno spr etnost še dopolnili in ob k oncu pr ejeli še pomočnišk o spriče v alo. Za slo v ensk e otr ok e, ki so bili izbr ani na podlagi r azpisa in so jim podelili štipen - dije za obisk o v anje a v strijs kih za v odo v , po vrnitvi dom o v ni bilo perspekti v e. Št e vilni, ki so se vrnili v domo vino, so imeli t eža v e, saj je bil slo v enski tr g nasi - čen z iz delki domače obrti, ki je slepim pr edsta v ljala hudo k onk ur enco. T eža v a je bila tudi ta, da mojstri niso želeli zaposliti slepih in slabo vidnih, kljub potr dilu o opr a v ljenem pomočnišk em izpitu. 36 Nek at eri r edki posamezniki s podr očja Kr anjsk e so ostali v A v striji zar adi boljših pogoje v dela in oskr bo v alnih za v odo v za star ejše oskr bo v ance, ki so star ejšim slepim, delo vno sposobnim od 20. leta dalje nudili v so podpor o. V odstv o za v oda je oskr bo v ancem nudilo pr enočišče, hr ano t er naba v o mat eriala in or odja. Izdelk e oskr bo v ance v je v odstv o tržilo, z denarjem je namr eč pokrilo potr ebe vzdrže v anje za v od a. Žal tak eg a za v oda na podr očju Slo v enije ni bilo. Ti, ki so se vrnili v domo vino, se niso v dali v usodo. V ar hi v sk em gr adi vu najdemo njiho v e pr ošnje za podpor o pri nak upu or odja, pri nar očilu pisalneg a pribor a, posamezniki so zapr osili za občinsk o podpor o. 37 Glasbeno nadarjeni so želeli nadalje v ati izobr aže v anje na k onserv at oriju, za t o so potr ebo v ali finančno podpor o. Dolinar in Le v st ek sta z znanjem in izk ušnjami, ki sta jih dobila v času izobr aže v anja v a v strijsk em za v odu v Gr adcu, kmalu po vrnitvi v domo vino u videla, da bi bilo tr eba tudi v no v onastali drža vi poskr beti za slepe in jim po - mag ati z ustano vitvijo društv a slepih. V A v striji so bili slepi samo or g anizir ani v društvu, ki je delo v alo tudi v Ljubljani, a v t o nemšk o društv o Slo v enci niso bili v članjeni, mor da posamezniki. Zat o sta Le v st ek in Dolinar na t em podr o - čju or ala ledino. V ta s v oj pr ojekt sta v ložila v elik o truda, odr ek anja, časa, saj sta na s v oji poti po Slo v eniji osebno obisk ala v se slepe t er jih pr epriče v ala in na v duše v ala za zamisel. V popot o v anje po Slo v eniji nista v ložila le s v oje ener gi - je, na v dušenja, v ložila sta tudi s v oja finančna sr edstv a. Z ustano vitvijo društv a je bil položen t emeljni k amen za pomoč slepim. Društv o je imelo pomembno v logo, saj je prispe v alo ali v saj sk ušalo izboljšati takr atne zelo slabe r azmer e slepih, kljub slabim finančnim r azmer am društv a. Prv o po v ojno na v dušenje in pripr a v ljenost posameznik o v – dobr otnik o v pomag ati in v alidom je splahnelo. Društv o se je v sa leta zelo trudilo zbr ati do v olj denarja, sk ušalo je pr epozna v ati potr ebe slepih in jim pomag ati v v sak danjem ži v ljenju, mnogokr at je pomag a - lo z nas v eti pri ži v ljenjskih odločitv ah in nudilo t ehnično str ok o vno podpor o, s podpor ami je pomag alo slepim ublažiti r e v ščino. P odporno društv o slepih, ustano v ljeno leta 1920, je pr a vni pr edhodnik današnje Z v eze društ e v slepih in slabo vidnih Slo v enije. 36 Sk aberne: Skr bstv o za slo v ens k e slepe v bi v ši A v striji, v se do leta 1918, str . 9; Serše: Skr b za slepe v slo v enski zgodo vini t er v log a Mink e Sk aberne pri or g anizaciji izobr aže v anja slepi in slabo vidnih, str . 33. 37 Dv a primer a: Iv ana Murn je šo lanje k ončala z odličnim uspehom . Bila je nadarjena, dobila je tudi pripor očila, a zaposlitv e ne. Njena pr ošnja je bila za vrnjena z zapisom: »Tudi če je še tako na darjena in je pohvaljena in je dosegla najvišje, najboljše uspehe, se ti uspehi ne morejo kosati z najboljšimi … « Iv ana Murn je ena izmed pr osilce v za pisalni pribor . (SI A S 38, III/3 6, šk. 290, spis 13242/1898 .) Štiriind v ajsetl etna Alberta Kattauer je obisk o v ala sedem let linški za v od za slepe. P o k onča nem izobr aže v anju se je vrnila v Ljubljano. Sama se ni mog la pr eži v ljati, kljub izobr azbi. Oče je vzdrže v al družino. Leta 1900, k o je oče umr l, je bila prisiljena zapr o - siti za podpor o. Dobila je podpor o magistr ata v višini 40 kr on. (SI A S 38, III/36, šk. 290, spis 13377/1900 in 9969/1900.) Gl. tudi Serše: Odnos družbe do slepih in slabo vidnih na Kr anj - sk em v 19. st oletju, str . 176–177. 141 Letnik 47 (2024), št. 1 ARHIVSKI VIRI Arhiv Republike Slovenije • SI A S 33, Dež elna v lada v Ljubljani. • SI A S 38, Dež elni zbor in odbor za Kr anjsk o. • SI A S 68 , Kr alje v sk a ba nsk a upr a v a dr a v sk e bano vine, Upr a vni oddelek, Serija društv enih pr a vil. • SI A S 146 0, Za v od za slepo in slabo vidno mladino Ljubljan a. ČASOPISNI VIRI Helen K eller v Ljubljani. V : Jutro : dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko , 4. 7. 1931, št . 151, str . 2. Jur ásek, Gabrijel; Dolinar , F r anc; Sch w entner , F r anc: P omag ajt e, pomoč nujna! V : Slovenec : politični list za slovenski narod , 4. 2. 1922, št . 28, str . 5. Prisr čen spr ejem Helene K ellerje v e v Ljubljani. V : Jugoslovan , 4. 7. 1931, št . 151, str . 3. LITERATURA Br eznik, Mimi: Domo vi oddiha . V : Svetloba izpodriva temo : zbornik slepih Slove- nije (ur . V ek osla v Mlek už). Ljubljana: R epubliški odbor zv eze slepih Slo v enije, 1969, str . 177–181. Br eznik, Mimi: Slepi Slo v enije med obema v ojnama. V : Svetloba izpodriva temo : zbornik slepih Slovenije (ur . V ek osla v Mlek už). Ljubljana: R epubliški odbor zv eze slepih Slo v enije, 1969, str . 14–22. K obal, Josip: R azv oj in stanje slepstv a v kr alje vini SHS. V : Popotnik XLIV (1923), št . 3–4, str . 80–85. K ozle v čar , Jože: Esper ant o – slepim pot v s v et . V : Svetloba izpodriva temo : zbor- nik slepih Slovenije (ur . V ek osla v Mlek už). Ljubljan a: R epubliš ki odbor zv eze slepih Slo - v enije, 1969, str . 307–311. Serše, Alek sandr a: Odnos družbe do slepih in slabo vidnih na Kr anjsk em v 19. st oletju. V : Arhivi 36 (2013), št . 1, str . 171–181. Serše, Alek sandr a: P odporno društv o slepih. V : Tradicija za prihodnost (ur . Sanja Gr obo v šek in Blaž Mihelič idr): Ljubljana: Z v eza društ e v slepih in slabo vidnih Slo v enije, 2015, str . 13–26. Serše, Alek sandr a: Skr b za slepe v slo v enski zgodo vini t er v log a Mink e Sk aberne pri or g anizaciji izobr aže v anja slepi in slabo vidnih. V : Minka Skabernè : (1882-1965) : pobudnica in ustanoviteljica prve slovenske knjižnice za slepe (ur . P etr a T est en in Saša P oljak Ist enič). Ljubljana: Založba ZR C, ZR C S AZU , 2018, str . 31–43. Sk aberne, Mink a: Skr bstv o za slo v ensk e slepe v bi v ši A v striji, v se do leta 1918. V: Svetloba izpodriva temo : zbornik slepih Slovenije (ur . V ek osla v Mlek už). Ljubljana: R epubliški odbor zv eze slepih Slo v enije, 1969, str . 9–13. SPLETNI VIRI Nadšk ofijski ar hi v Ljubljana, Ž upnijski ar hi v Ribnica, Matične knjige, Krstna knji - g a 1869–1912, sig. 04145: https://data.matricula-online.eu/en/slo v enia/ljubljana/ ribnica/ (dost op: 27. 11. 2023). VIRI IN LITERA TURA 142 Alek sandr a Serše: Alojzij Le v st ek 1900–1969, pobudnik ustano vitv e P odporneg a društv a slepih, str . 129–142 Članki in razprave || Articles and Discussions Šk ola za učenik e ošt ećenog vida V eljk o R amadano vić: https://sr .wikipedia.or g/ sr-el/%C5%A0k ola_za_u%C4%8Denik e%20o%C5%A1t e%C4%87enog_vida_V eljk o_ R amadano vi%C4%87 (dost op: 14. 3. 2024). V eljk o R amadan o vić: https://sr .wikipedia.or g/sr-el/%D0%9 2%D0%B5%D1%9 9%D0%B A%D0%BE_%D0%A0%D0%B0%D0%BC%D0%B0%D0%B4%D0%B0%D0 %BD%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B (dost op: 12. 3. 2024). AL OJZIJ LEV S TEK 1900–1969, INITIA T OR OF THE ES T ABLISHMENT OF THE SUPPOR T SOCIETY F OR THE BLIND The paper pa y s tribut e t o the social acti vist w ho initiat ed the establish - ment of the Support Society f or the Blind, the first (disabled) society f or persons with special needs in Slo v enia, and at the same time ad v ocat ed the spr eading of the use of Esper ant o among the blind and sig ht impair ed. Alojzij Le v st ek w as born on Ma y 28, 1900, in the village Goriča v as near Ribnica, and died in Ljubljana on F ebruary 8, 1969. He became blind at an ear l y age. He complet ed his studies at the Institut e f or the Blind in Gr az. Alojzij Le v s - t ek r eturned t o his homeland shortl y aft er the First W or ld W ar , w hen blind and sig ht impair ed indi viduals fr om A ustrian institutions start ed t o r eturn t o the new l y established stat e of the Kingdom of Ser bs, Cr oats, and Slo v enes. The period betw een the tw o w ars w as v ery rich and cr eati v e f or Alojzij Le v st ek; it w as the most pr oducti v e part of his lif e. F r om the scant inf orma - tion f ound in published articles and ar chi v al mat erials, w e can conclude that he w as an e x ceptional pers on, tir eless and selfless in his pursuits. He acti v el y participat ed in the establishment of the Support Society f or the Blind, per haps e v en being the main initiat or of its establishment . He got the idea t o start the association fr om F r anc Dolinar , a friend during his time stud ying in Gr az. The y w er e the first in this field. The y committ ed themsel v es complet el y —sacrificing a gr eat deal of time, ener gy , and e v en mone y . The y made personal visits t o e v ery blind indi vidual, persuading and moti v ating them t o f or m an association. Their eff orts paid off, as the Support Society of the Blind w as established b y the blind tw o y ears aft er the w ar . The gr ound w or k f or aiding the blind w as established with the association 's inception. As an enthusiastic Esper ant o speak er , he or g anised classes f or the blind and vigor ousl y pr omot ed the language 's use among them. In addition, he acti v e - l y w or k ed t o link Slo v enian Esper antists with other speak ers of the language in Y ugosla via and be y ond. He w as also the first blind Slo v enian t o start pr omoting the use of Esper ant o among the blind. He w as a member of the Int ernational Association of Blind Esper antists. He w as one of the or g aniser s of the IX. Congr ess of Y ugosla v Esper antists, w hich t ook place in Ljubljana in 1936, and he acti v el y eng aged in the or g an - ising committ ee. With his contributions, he also participat ed in the mag azine Esper ant e Ligilo, w her e he published r eports and articles about the mo v ement of Slo v enian blind Esper ant ists. In Zemun, he w as the dri ving f or ce behind the establishment of a chess club f or the blind. The Second W or ld W ar int errupt ed his pr oducti v e labo ur . Aft er the w ar , despit e his gr eat desir e, he w as not f ortunat e enoug h t o r e vi v e the acti vities of the Esper ant o gr oup f or the blind. SUMMAR Y