62
Aristoteles
METAFIZIKA LAMBDA (XII. knjiga)
i
/1069 a 18/1 Gre za motrenje (theonaf bitnosti {ousiaf-, iščemo namreč počela (arche)" in vzroke (aition) bitnosti3. Kajti tudi če je vse (tč pan) kot neka celota, /20/ je bitnost prvi delež, in če je po zaporedju, je pač tudi tako prvi delež bitnost, potem nekakšnost (td poidn), potem nekolikšnost (td poson). Hkrati pa ta bivajoča (onta), kot na primer kakšnosti (poiotes) in gibanja (kine.',is), niti niso - kot pravimo - enostavno (haplos), sicer bi bilo tudi ne-belo in ne-naravnost. Govorimo seveda, da so tudi ta bivajoča, kot na primer, da je ne-belo. Od ostalih
pa ni nobeno več ločljivo (choristos)6.
Tudi /25/ stari7 pa dejansko pričajo o tem: iskali so namreč počela in prvine (stoicheion) in vzroke bitnosti. Današnji8 seveda kot bitnosti postavljajo raje občosLi (ta kathdlou) (kajti rodovi (genos), za katere pravijo, da so počela in bitnosti bolj zaradi tega, ker iščejo pojmovno (logikos), so obči), starodavni7 pa posameznosti (ta kath' hekasta), kot na primer ogenj in zemljo, ne pa /30/ skupnega telesa.
Bitnosti pa so tri. Ena je zaznavna (aisthete) - ta se deli na večno (aidios) in na minljivo (phiharteki jo vsi priznavajo, kot na primer rastline in živa bitja, I druga pa je večna! - in je nujnost najti njene prvine, bodisi eno, bodisi mnoge. Naslednja pa je negibljiva (akinetos) in nekateri trdijo, da je ta ločljiva; eni jo delijo na dve, /35/ drugi postavljajo videze (eidos)10 in matematičnosti {ta matiiematM) v eno naravo (physis), nekateri priznavajo od teh dveh samo matematičnosti12. Prvi dve bitnosti spadata k naravni pristojnosti (physM) /1069 b/ {vsebujeta namreč gibanje), slednja pa - če nimajo nobenega
skupnega počela - k neki drugi.
Zaznavna bitnost pa je spremenljiva {metablete). Ce gre za spremembo (/netabolč) iz protistavljenosti {antikeiinenon) ali iz vmesnosti - pa ne iz vseh protistavljenosti /5/ (ne-bel je iicunreč <tudi>
63
glas), ampak iz nasprotij (ena nt ion) -, je nujnost, da podstaja (hypeinai) nekaj, kar se spreminja v nasprotstvo (enantiosis). Ne spreminjajo se namreč nasprotja.
2
Nadalje, nekaj ostaja (hypoménei), nasprotje pa ne ostaja; je torej nekaj tretjega poleg obeh nasprotij: snov (/ijtfe)13. Če so tako spremembe štiri - ali glede na kaj (tó ti) /10/ ali glede na kakšno (tó poioii) ali koliko (póson) ali kje (poü), ter sta nastajanje (génesis) in propadanje (phthorá) enostavna sprememba glede na tole (tóde), množenje (aúksesis) in pojemanje (phthtsis) tista glede na nekolikšnost, predrugačenje (alloiosis) tista glede na stanje (tó páthos), premikanje Qjhorá) pa tista glede na prostor (topos) -, potem bodo potekale spremembe v nasprotstva po posameznosti. Nujnost je torej, da se spreminja snov, ki ima možnost obojega.
/15/ Ker pa je bivajoče (tó ón) dvojno, se vse spreminja iz bivajočega v možnosti (tó dynámei ón) v bivajoče v udejanjenju (tó energeíai ón) (kot na primer iz belega v možnosti v belo v udejanjenju, prav tako tudi pri množenju in pojemanju), tako da lahko nastaja iz nebivajočega (me ón) ne samo po sovpadanju (kata symbebekós), ampak tudi vse stvari nastajajo iz bivajočega, namreč bivajočega v možnosti, /20/ a nebivajočega v udejanjenju.
In to je Anaksagorovo eno (tó hén). Kajti namesto "vse stvari so skupaj"14 - in namesto Empedoklove ter Anaksimandrove zmesi in tistega, kar pravi Demokritos -, je bolje: "vse stvari so bile v možnosti, v udejanjenju pa ne". Tako so pač dojemali snov. Vse stvari, ki se spreminjajo, pa imajo snov, /25/ toda različno. Tudi tiste izmed večnih stvari, ki niso nastale, so pa gibljive s premikanjem15 - vendar te nimajo nastale snovi, temveč tisto od-kod-in-kam (pothén poí).
I ! Lahko pa bi se kdo spraševal, iz kakšnega nebivajočega je nastajanje, kajti nebivajoče je trojno.'6 j ! Če torej nekaj je v možnosti, vendarle ni v možnosti slučajnega (tó tychón), ampak je različno iz različnega. Niti ni dovolj reči, da so vse stvari skupaj; /30/ razlikujejo se namreč po snovi, ker zakaj jih je sicer nastalo brezmejno (ápeira), ne pa ena (hén)? Um («of«)17 je namreč eden, tako da bi, če bi bila tudi snov ena, nastalo v udejanjenju to, kar je bila snov v možnosti.
64
Trije so torej vzroki in tri počela: dva sta nasprotstvo - od tega je eno pojem (lôgos) in videz (eîdos), drugo kratenje (stéresis) -, tretje pa je snov (hyle).
3
/35/ Po tem je treba reči, da ne nastaja niti snov, niti videz -govorim pa o tistih poslednjih (là êschata). Pri vsem se namreč spreminja nekaj 00 in od nečesa (hypô tinos) /1070 a/ in v nekaj (eis ti): od česar se, je prvo gibalo (to proton kinoûn)\ kar se, je snov (hyle)\ v kar se, je videz eîdos). Šlo bi torej v brezmejno (âpeiron), če bron ne bi postal samo okrogel, ampak tudi okroglost in bron; nujnost je torej, da se ustavimo.
Po tem je treba reči, da posamezna bitnost /5/ nastane iz soznačnega (synônymon) (kajti bilnosti so in stvari po naravi in ostale). Nastaja namreč ali z veščino (l'échue) ali po naravi (physis) ali slučajno -tyche) ali samodejno (autômaton). Veščina je torej počelo v drugem, narava je počelo v sebi (kajti človek rodi človeka), preostala vzroka pa sta kratenje teh dveh.
Bitnosti pa so tri: snov, ki je neko tole (tôde tt) v tem, da se kaže tôi phatnesthai) /10/ (kajti, kar je v stiku (haphé) in ne po skupni naravi, je snov in podlaga (hypokeimenon))\ narava je neko tole in neki ustroj (hêksis), h kateremu teži; še tretja pa je iz teh po posameznostih sestavljena bitnost, kot na primer Sokrates ali Kalias, Pri nekaterih stvareh pa poleg sestavljene bitnosti ne obstaja neko tole, kot na primer videz hiše, razen če ni to veščina /15/ (niti ni nastajanja in propadanja tega, temveč na drug način so in niso tako hiša brez snovi kot zdravje in vse, kar je po veščini), toda če že, potem pri tistih po naravi. Zaradi tega torej Platon ni slabo rekel, da je videzov toliko, kolikor jih je po naravi, če pač videzi so, toda ne ti kot na primer ogenj, meso in glava;* /20/ kajti vse te stvari skupaj so snov, in to končna snov zlasti te bitnosti.
Gibajoči vzroki torej so kot predhodni, tisti, ki so kot pojem, pa so hkrati. Kajti ko je človek zdrav, tedaj obstaja tudi zdravje, in lik (schéma) bronaste krogle obstaja hkrati z bronasto kroglo. I I Če pa tudi kasneje kaj ostane, si je treba še ogledati; /25/ v nekaterih primerih namreč nič,ne odvrača od tega, na primer če.je takšna duša (psyché) -ne vsa, ampak um (/¡ofa), kajti nemogoče je, da bi veljalo enako za vso. I I Očitno torej ni nič potrebno, da bi zaradi tega obstajale ideje
65
(ideai), kajti človek rodi človeka, neki posameznik nekega določenega človeka. Enako pa je tudi pri veščinah: zdravniška veščina /30/ je namreč pojem zdravja.
4
Kakor pa imajo različne stvari različne vzroke in počela, tako imajo tudi vse stvari iste, če bi kdo govoril obče (kathdlou) in po podobnosti (kat' analogian). Lahko bi se namreč kdo spraševal, ali imajo bitnosti in odnosi (ta pros ti) in seveda prav tako /35/ vsako posamezno izmed določil (kategoria) različna ali ista počela in prvine. Toda bilo bi nesmiselno, če bi vsa imela ista, kajti potem bi bili iz istih in odnosi in bitnost. /1070 b/ Kaj bo torej to? Poleg bitnosti in drugih določenosti (kategoroumenon) ni namreč ničesar skupnega (koi/ton); prvotnejša ('proleron) je prvina kot pa tiste stvari, katerih prvina je. Vendar pa ni niti bitnost prvina odnosov, niti ni nobeden od le-teh prvina bitnosti.
Dalje, kako bi lahko imele vse stvari /5/ iste prvine? Nobena izmed prvin namreč ne more biti isto z tistim, kar je sestavljeno iz prvin, kot na primer B ali A z BA, I | niti seveda nobeden od predmetov umevanja (td noeta), kot na primer bivajoče ali eno, ni prvina; te so namreč prisotne v posameznem in med sestavljenimi stvarmi I I, Tedaj ne bo nič od tega niti bitnost, niti odnos, toda to je nujno. Nimajo torej vse stvari istih prvin.
/10/ Oziroma kot pravimo, tako imajo, kakor tudi nimajo, tako kot je na primer obenem tisto toplo pri zaznavnih telesih (tti aisihela somata) videz in je tisto hladno na drug način kratenje, snov pa je tisto, kar je v možnosti teh stvari prvo po sebi (prdton kath"hautč)\ bitnosti pa so in te stvari in tiste, ki so iz njih in katerih počela so te, ali če nekaj iz toplega in hladnega postane eno, /15/ kot na primer meso ali kosti. Nujnost je namreč, da je to, kar je nastalo (td gendmenon), različno od onih prvih stvari. Torej imajo te stvari iste prvine in počela (druge pa druga), za vse pa ne bo mogoče reči tako, razen po podobnosti, kakor če bi kdo rekel, da so tri počela: videz in kratenje in snov. Toda vsako posamezno od teh je različno glede na vsak posamezen rod (gšnos), /20/ kot na primer pri barvah belo, črno In površina, ter kot luč, tema in zrak, iz teh pa sta dan in noč.	'
Ker pa vzroki niso samo tisti, ki so prisotni v stvareh (tč enyparchonta), ampak tudi kateri od zunanjih (td ektds), kot na primer
66
gibalo (to kinoûn), je jasno, da sta počelo in prvina nekaj različnega, oba pa sta vzroka I in v te se razločuje počelo I. Tisto pa, kar je /25/ kot gibalo ali kot zaustavljajoče (histân), je neko počelo, tako da so prvine po podobnosti tri, vzroki in počela pa Štirje. V različnih primerih so različni; tudi prvi vzrok kot gibalo je različen v različnih primerih: zdravje, bolezen, telo - gibalo je zdravništvo; videz, nekakšen nered, opeke - gibalo je stavbarstvo i in v te se razločuje počelo ./30/ Ker pa je gibalo pri stvareh narave (en toîs physikoîs) <enakovrstno, kot na primer> človeku človek, pri stvareh razumevanja (en toîs apô dianoias) pa videz ali nasprotje, bodo pač na nek način vzroki trije, na drug pa štirje. Kajti zdravništvo je na nek način zdravje in stavbarstvo je videz hiše in človek rodi človeka.
Poleg tega je še tisto, kar je kot prvo /35/ izmed vseh stvari gibalo vseh stvari.
5
Ker so nekatere stvari ločljive (tà choristâ), druge pa niso ločljive, spadajo bitnosti k prvim. /1071 a/ In vse imajo iste vzroke zato, ker brez bitnosti ne obstajajo ne stanja, ne gibanja. Potemtakem bodo ti18 najbrž duša (psyché) in telo (sôma), ali um (nnûs) in težnja (ôreksis) in telo.
Še na drug način pa so počela po podobnosti ista - kot udejan-jenje (enérgeia) /5/ in možnost (dynamis)\ toda tudi te stvari so in različne in na različne načine v različnih primerih. V nekaterih je namreč isto včasih v udejanjenju, drugič pa v možnosti, kot na primer vino ali meso ali človek. (Tudi to dvoje pa spada k omenjenim vzrokom", kajti videz bo v udejanjenju, če bo ločljiv, prav tako tisto iz obojega, pa kratenje, kot na primer tema /10/ ali bolezen; v možnosti pa je snov, kajti to je tisto, kar ima možnost postati oboje.)
Na drug način pa se v udejanjenju (energe(ai) in v možnosti (dynâmei) razlikujeta, če nimata iste snovi, kadar nimata istega videza, temveč različnega, kakor so vzrok človeka tako prvine ogenj in zemlja kot snov -, kot tudi lasten videz in še kaj drugega od zunaj, /15/ kot na primer oče, in poleg tega sonce ter njegov poševni krog20, kar ni niti snov, niti videz, niti kratenje, niti enakovrstnost (homoeidés), temveč so to gibala.	'
/
67
Treba pa je še videti, da je nekatere stvari21 mogoče povedati obče, druge pa ne. Prvi počeli vsega sta seveda to, kar je v udejanjenju prvo tole, in nekaj drugega, kar je v možnosti. Zgoraj omenjene občosti /20/ torej ne obstajajo22, kajti počelo posameznosti (ton kath' hekaston) je posameznost. VobČe je namreč človek počelo človeka, toda 'nikdo' (oudeis)23 ne obstaja, ampak je Peleus počelo Ahila, tvoj oče pa tebe in določen B določenega BA, B nasploh pa enostavnega BA.
Se nadalje, že (različne) bitnosti imajo (različne) vzroke in prvine, /25/ kot rečeno24, če niso v istem rodu - barv, zvokov, bitnosti, kolikosti -razen po podobnosti. In tiste, ki spadajo v isto vrsto (eidos), imajo različne, pa ne glede na vrsto, ampak zato, ker so drugačni pri posameznostih - in tvoja snov in videz in vzgib (to kinesan) ter moja -, v občem pojmu pa so isti.
Ko že iščemo, katera so /30/ počela ali prvine bitnosti in odnosov in nekakšnosti - ali so ista ali različna -, je jasno, da so pri vsakem posameznem ista, ko se rekajo (Ičgetai) na več načinov, ko pa se razločijo, niso ista, ampak različna, razen na naslednje načine: na nek način so pri vseh ista I ali I po podobnosti - ker imajo snov, videz, kratenje in gibalo -, ali pa tako, da so vzroki bitnosti (ousion) /35/ vzroki vseh stvari, ker če se ukinejo bitnosti, so ukinjene vse stvari; pa še tisto prvo v dovršenosti (enlelecheia). Na drug način pa je različnih prvih vzrokov toliko, kolikor je nasprotij, ki se ne rekajo niti kot rodovi, niti ! se ne i rekajo ! na več načinov; /1071 b/ in še snovi. Povedano je, katera so torej počela zaznavnih bitnosti in koliko jih je in kako so ista ter kako različna.
6
Ker pa so bile tri bitnosti25, dve naravni (physikal), ena pa negibljiva (akinetos), je o tem treba povedati, da je nujnost, da obstaja neka bitnost, ki je večno (aidion) negibljivo. /5/ Kajti bitnosti so prve izmed bivajočih26 (ti> dnta) in če so vse minljive, potem je minljivo vse. Toda bilo bi nemogoče, da bi gibanje ali nastajalo ali propadalo27 (bilo je namreč vedno), kot tudi ne čas (chronos); ne bi namreč moglo biti tistega prej (prdteron) in potem (hpteron), če ne bi bilo časa. In gibanje je torej ravno tako neprekinjeno (syneches), kakor je tudi čas, /10/ saj je čas ali isto kot gibanje ali pa je neko stanje gibanja2®. Neprekinjeno
68
gibanje pa ne obstaja, razen glede na prostor (topos), in sicer tisto krožno29.
Toda tudi če obstaja nekaj gibalnega (kinetikon) ali tvorbenega (poietikdn), pa ne udejanjajočega (energoun), ne bo gibanja; kajti tisto, kar ima možnost, je lahko tudi ne udejani. Nobene koristi torej ne bi imeli od tega, če bi tvorili večne bitnosti /15/ - kot nekateri videze30 -, če ne bo prisotno neko počelo, ki bo zmožno spreminjati. Celo niti to ni dovolj, niti druga bitnost poleg videzov, kajti če se fte bo udejanjalo, ne bo gibanja; niti ga ne bo, če se bo udejanjalo, njegova3l bitnost pa bo možnost. Ne bo namreč večnega gibanja, kajti bivajoče v možnosti lahko tudi ne biva. Potrebno je torej, /20/ da je počelo takšno, ki ima za bitnost udejanjenje. Nadalje pa je potrebno, da so te bitnosti brez snovi, kajti biti morajo večne, če naj bo tudi kaj drugega večnega. Potemtakem udejanjenje.
Vendar pa je tu zagata. {aporia)\ zdi se namreč, da vse udejanjajoče ima možnost, vse, kar ima možnost, pa se ne udejani, tako da je možnost prvotnejša. /25/ Toda če bi bilo tako, ne bi bilo nobenega od bivajočih, kajti lahko da nekaj ima možnost biti, pa še ni. In če je tako, kot govorijo bogoslovci {hoi theologoi), ki rojevajo iz noči32, ali tako, kot trdijo naravoslovci (physikoi), da so "vse stvari (chremata) skupaj"33, je to enako nemogoče. Kako bo namreč nekaj vzgibano, če ne bo nekega vzroka udejanjenju? Kajti snov ne bo /30/ gibala same sebe, ampak jo bo gradbeništvo, niti menstruacija, niti zemlja, ampak zrnje in seme. Zaradi tega nekateri - kot na primer Leukipos34 in Platon35 - tvorijo večno udejanjanje; trdijo namreč, da je gibanje večno. Toda zakaj in kaj je, ne povesta, niti ne povesta - pa naj bo <to> tako <ali> drugače -vzroka. Nič se namreč ne giblje, kot slučajno nanese (etvche), /35/ ampak mora biti vedno nekaj prisotno (hyparchein), tako da se zdaj giblje na nek način po naravi, na drugi pa s silo (bia) ali od uma ali od česa drugega.
Kakšno je torej prvo gibanje? Razlikuje se namreč neizmerno mnogo. Toda vsekakor niti Platon ni mogel povedati, /1072 a/ kaj včasih ima za počelo, tisto samo sebe gibajoče36; kajti duša je, kot pravi, kasnejša in hkratna z nebom37 (ourattds). Meniti pa, da je možnost prvotnejša od udejanjenja, je tako lepo (kalos), kakor tudi ni (rečeno pa je bilo, kako)38. Da pa je udejanjenje prvotnejše, /5/ priča Anaksagoras (um je namreč udejanjenje) in Empedoklova ljubezen (pltilia) ter prepir
69
(netkos) in tisti, ki govorijo, da je gibanje večno, tako kot Leukipos; tako da praznina (cháos) ali noč nista bili brezmejno časa, ampak so iste stvari vedno ali v ponavljanju (períodos) ali na drug način, če je udejanjenje prvotnejše od možnosti.
Če je torej isto vedno v ponavljanju, /10/ mora nekaj vedno ostajati udejanjajoče na isti način. Ce naj torej obstajata nastajanje in propadanje, mora biti nekaj drugega, kar vedno udejanja na drugačne in drugačne načine. Nujnost je torej, da na nek način udejanja glede na sebe, na drug način pa glede na ostalo; torej ali glede na drugo ali glede na tisto prvo. Nujnost paje, da glede na slednje, kajti zopet je le-to /15/ vzrok in tega in onega, Potemtakem je boljše tisto prvo, kajti to je bilo tudi vzrok tega, daje vedno na isti način, drugo tega, daje na drug način, oboje skupaj pa očitno tega, da je vedno na drug način. Gibanja se torej tudi obnašajo tako. Le kaj je torej treba iskati druga počela?
7
Ker pa ne le, da je lahko tako, ampak tudi ker bo - če ni tako -vse iz noči /20/ in vsega skupaj39 in iz nebivajočega (mé ón), naj bodo te stvari rešene in obstajalo bo neko vedno gibajoče se, neprestano (ápauston) gibanje, to paje tisto krožno (kykloi) (in to je jasno ne samo po pojmu, ampak tudi po dogajanju), tako da bo prvo nebo40 večno. Potemtakem obstaja tudi nekaj, kar giblje. Ker pa je gibajoče se in gibajoče in srednje..., torej /25/ obstaja nekaj, kar giblje, ne da bi se gibalp, kar je večno in bitnost in udejanjenje.
/"*	Na ta način pa gibljcta predmet težnje (tó orektón) in predmet
umevanja (tó noetón): gibljeta, ne da bi se gibala.41 Prvotnosti (ta prota) obeh so iste. Predmet želje (epithymetón) je namreč tisto, kar se kaže lepo (tó phainómenon kalón), predmet volje (bouletón) pa je prvo bivajoče lepo (proton tó ón kalón). Za. nečim pa težimo (orégesthai) bolj zaradi tega, ker se nam zdi (dokei), kot se nam zdi zaradi tega, ker težimo za nečim; /30/ umevanje (nóesis) je namreč počelo. Um je giban od umevanega (td noetón), umevano pá je po sebi drugo sosledje (systoichía). In v le-tem je bitnost prva, od nje pa tista enostavna in glede na udejanjenje. (Eno (tó hén) in enostavno (tó haplóún) pa nista isto, kajti eno označuje mero, enostavno pa, kako se to obnaša.) Vendar sta tudi lepo (td kalón) in /35/ tisto zaradi sebe izbrano (tó di' hautó
70
haireton) v istem sosledju. In vedno je tisto prvo najboljše /1072 b/ ali temu podobno.''2
Da spada tisto zaradi česa {to hoii Mneka) med negibljive stvari, pa pojasnjuje razločevanje (diairesis); zaradi Česa pomeni namreč k nečemu (tini) <in> od nečesa (tinds), od tega to spada, ono pa ne. To giblje kot ljubljeno (eromenon), ostale stvari pa gibljejo v tem, ko se gibljejo. Če se torej nekaj giblje, se lahko nahaja na različne načine; /5/ tako da, če je premikanje tudi prvo v udejanjenju, se lahko torej v tem, ko se giblje, nahaja na različne načine - glede na mesto, če ne tudi glede na bitnost. Ker pa je neko gibalo, ki je sžmo negibljivo in ki je v udejanjenju, se to gibalo nikakor ne more nahajati na drugačen način. Premikanje je namreč prva izmed sprememb, od premikanja pa je prvo tisto krožno. Tega pa giblje to gibalo. /10/ Torej bivajoče je iz nujnosti {anagke)\ je tudi v nujnosti, je lepo {kaids) in je tako počelo. Tisto nujno (fd anagkaton) je namreč na toliko načinov:43 tisto na silo, ker je proti nagonu (horme), tisto, brez katerega ni dobrega {to eu), in listo, ki ne more biti drugače kot enostavno \haplds). - Iz takšnega počela torej izhajata nebo in narava.
Način življenja {diagoge) pa je najboljši takšen, /15/ kakršnega imamo mi le malo časa44; kajti on se ima vedno tako {nam je namreč to nemogoče), ker je njegovo udejanjenje tudi ugodje (hedone) {iti zato so bedenje, zaznavanje in umevanje najbolj prijemi, upanja in spomini pa zaradi njih). Umevanje {ndesis) po sebi pa je umevanje po sebi najboljšega in tisto, ki je to najbolj tistega najbolj takega. Um {noiis) pa umeva samega sebe /20/ po udeležbi {metalepsis) umevanega. Postaja namreč umevano {noeton), ko se dotika {thiggdno) in ko umeva, tako da sta um in umevano isto. Kajti to, kar lahko sprejema umevano in bitnost, je um, ki udejanja s prisvajanjem, tako da je le-ta bolj kot ono tisto, kar se zdi, da vsebuje božanski um, in motrenje {theoria) je najprijetnejše in najboljše.
Če se ima torej Bog {ho theds) vedno tako dobro, /25/ kot se imamo mi včasih, je to občudovanja vredno {thaumaston), če pa se ima še bolje, je to še bolj občudovanja vredno. In ima se tako. Seveda pa je prisotno tudi življenje (zoe), kajti udejanjenje uma je življenje, on pa je udejanjenje; njegovo udejanjenje po sebi pa je najboljše in večno življenje. Pravimo torej, daje Bog tisto živo, večno in najboljše, tako da
71
sta življenje in čas trajanja (aion) neprekinjeno in večno prisotna v Bogu. /30/ Kajti to je Bog.
Tisti pa, ki tako kot pitagorejci45 in Speusipos46 predpostavljajo, da tisto najlepše (to kalliston) in najboljše (ariston) ne biva v počelu, zato ker so tudi počela rastlin in živih bitij vzroki, lepo in dovršeno pa je v tistih stvareh, ki nastanejo iz njih47, ne domnevajo pravilno (orthds). /35/ Kajti seme je iz drugih stvari, ki so prvotnejše in dovršene, in tisto prvo (td proton) /1073 a/ ni seme, ampak tisto dovršeno {to teieion)\ kot če bi kdo trdil, da je človek prvotnejši od semena: ne tisti, ki je iz njega nastal, temveč drugi, od katerega je seftie.48
Da torej je neka bitnost, ki je večna in negibljiva in ločena od zaznavnosti {ta aistheta), /S/ je očitno iz povedanih stvari. Pokazalo pa se je tudi, da ta bitnost ne more imeti nobene velikosti (mčgethos), ampak je nedeljena in nedeljiva. (Giblje namreč brezmejen (čpeiron) čas, nič omejenega pa nima brezmejne možnosti49; ker pa je vsaka velikost lahko ali brezmejna ali omejena, zaradi tega ne bi mogla imeti omejene velikosti, /10/ brezmejne pa ne zato, ker sploh ne obstaja nobena brezmejna velikost.50) Seveda pa je51 tudi netrpno (apathes) in nepredrugačljivo (anallototon), kajti vsa druga gibanja so kasnejša (hysteron), kot je to glede na mesto,52 Torej je jasno, zaradi česa se te stvari obnašajo na ta način,
8
Ne sme ostati skrito, ali je treba postaviti eno takšno bitnost ali več |n koliko, /15/ toda treba se je spomniti tudi na trditve drugih, ki o številu le-teh niso rekli ničesar, kar bi bilo tudi jasno povedano. Podmena (hvpdiepsis) o idejah (ideai) namreč nima nobenega lastnega pogleda (skepsis) na to. (Tisti, ki zagovarjajo ideje, namreč pravijo, da so ideje števila (arithmoi), o številih pa enkrat govorijo kot o brezmejnih, /20/ drugič pa kot o omejenih z deset53; zaradi katerega vzroka pa takšna množica števil, ni z resnim dokazom (apodeiktike) ničesar povedano.) Mi pa moramo govoriti iz podlag (hypokeiniena) in razvejenosti (dioris-nična).
Počelo in tisto prvo izmed bivajočih (ta onta) je namreč negibljivo (akineton) in po sebi (kaih' hautd) in po sovpadanju (kat symbebekds), /25/ je pa gibalo (kinoCln) prvega, večnega iii enega gibanja (klnesis). Ker pa je nujnost, da je gibajoče se od nečesa gibano
72
in da je prvo gibalo (td proton kinoun) negibljivo po sebi in da je večno gibanje gibano od večnega in eno od enega, vidimo poleg enostavnega premikanja (phora) vsega (td pan), za katero pravimo, da ga giblje /30/ prva in negibljiva bitnost, druga večna premikanja, kot so premikanja premičnic (j)lanetoi) (obstaja namreč večno in neustavljivo (astaton) telo (soma) v kroženju; te stvari pa so pokazane v naravoslovnih razpravah54); nujnost je, da vsako posamezno izmed teh premikanj giblje po sebi negibljiva in večna bitnost. Kajti narava zvezd (asteres) je neka večna bitnost in /35/ gibalo je večno in prvotnejše od gibanega in nujno je, da je tisto, kar je prvotnejše od bitnosti, tudi bitnost. Očitno je torej, da mora zaradi prej omenjenega vzroka55 nujno obstajati toliko56 bitnosti, ter da so po naravi večne in po sebi negibljive in brez velikosti.
/1073 b/ Očitno je, da torej bitnosti so in daje izmed njih neka prva in neka druga po istem redu (fa/ritf),kot so premikanja zvezd. Število premikanj pa si je treba Še ogledati v filozofiji najbližji izmed matematičnih pristojnosti (mathematike episteme), /5/ v zvezdoslovju (astrologia)\ to namreč tvori motrenje o zaznavni in večni bitnosti, ostale pa se ne ukvarjajo z nobenimi bitnostmi, kot na primer tista o številih in geometrija. Da je torej več premikanj kot premikanega, je očitno tudi tistim, ki so se stvari le nekoliko dotaknili (kajti vsaka izmed zvezd premičnic /10/ se premika z več kot enim premikanjem), O tem, koliko se jih nahaja, pa sedaj mi zaradi predstave navajamo to, kar zatrjujejo nekateri od matematikov, tako da bi lahko v razmišljanju predpostavljali neko določeno število. Od preostalega moramo nekaj poiskati sami, nekaj pa poizvedeti pri drugih iskalcih; /15/ če bi se pojavilo pri teh, ki se s tem ukvarjajo, kaj proti sedaj izrečenemu, je treba biti naklonjen obojemu, verjeti pa točnejšemu.
Eudoksos57 je torej postavljal premikanje Sonca (Helios) in Lune Selene) vsakega v tri krogle (sphairaf*, od katerih je prva tista zvezd stalnic, druga poteka po živalskem krogu /20/ skozi sredino, tretja pa po v širini nagnjenem živalskem krogu v večji širini pa je nagnjen tisti, po katerem se premika Luna, kot tisti, po katerem se Sonce), od zvezd premičnic pa vsako v štiri krogle, od katerih sta prva in druga isti zgornjim39 /25/ (kajti krogla stalnic je tista, ki vse skupaj premika, tista, ki se razprostira pod njo in katere premikanje poteka po živalskem krogu skozi sredino, pa je skupna vsem), tečaji tretje izmed vseh skupaj so v živalskem krogu po sredini, premikanje četrte pa poteka po krogu, ki je
73
nagnjen /30/ proti sredini prejšnje krogle. Druge premičnice imajo lastne tečaje tretje krogle, Venera {Aphrodite) in Merkur (Hermès) pa imata iste.
Kalipos60 je postavljal isti položaj krogel kot Eudoksos l to je ureditev razmakov i, Jupitrovi (Zeits) in /35/ Saturnovi (Krônos) zvezdi je prisodil isto število kot on, menil pa je, da je treba - če hočemo razložiti pojave - Soncu in Luni dodati še dve krogli, ostalim premičnicam pa vsaki po eno. Če hočejo potem, ko so vse postavljene skupaj, /1074 a/ razložiti pojave, je nujno, da so glede na vsako posamezno od premikajočih se krogel v eni krogli druge manjše, ki obračajo in ki v isto po položaju znova vzpostavljajo prvo kroglo zvezde, ki se vedno razprostira pod to. Kajti samo tako /S/ je lahko tvorjeno celotno premikanje pre-mičnic. Ker je torej krogel, v katerih so te premikane, pri enih osem, pri drugih pa petindvajset, od teh pa se ni treba obračati samo tistim, v katerih je premikano najnižje razprostrto, bo tistih, ki obračajo prvi dve premičnici, šest, /10/ tistih, ki zadnje štiri, pa bo šestnajst. Število vseh skupaj, torej in teh, ki premikajo, in teh, ki obračajo, bo petinpetdeset. Če pa Luni in Soncu kdo ne bi dodal gibanj, ki smo jih omenili®1, bo vseh krogel sedeminštirideset.
Število krogel naj bo torej tolikšno, /15/ tako da lahko utemeljeno predpostavimo toliko in bitnosti in počel, negibljivih i in zaznavnih i (kajti to, kar je nujno, naj bo prepuščeno povedati močnejšim6"'). Če pa ne more biti nobenega premikanja, ki se ne bi nanašalo na premikanje zvezde, in Še če je vsako naravo in vsako bitnost, ki je netrpna in ki je sama po sebi /20/ dosegla najboljše, treba imeti za smoter (télos), potem pač ne bo nobene druge narave poleg teh, ampak bo nujnost, da je to število bitnosti. Kajti če bi bile druge narave, bi gibale, ker bi bile smoter premikanja; toda nemogoče je, da bi bila druga premikanja poleg omenjenih. To pa se da utemeljeno predpostaviti iz premikajočega se. /25/ Kajti če bi naravno bilo vse, kar premika, zaradi premikanega in vsako premikanje zaradi nekega premikanega, ne bi bilo nobenega premikanja zaradi samega sebe niti zaradi drugega premikanja, ampak zaradi zvezd. Če bi bilo namreč premikanje zaradi premikanja, bi tudi to moralo biti zaradi nekega drugega premikanja, tako da bo - ker ne moremo v brezmejno - /30/ smoter vsakega premikanja neko izmed božanskih teles, ki se premikajo po nebu.
74
Očitno pa je, da je nebo (ouran&s) eno. Če bi bilo namreč več nebes, tako kot je ljudi, bi bilo počelo po videzu za vsako nebo eno, po številu pa bi bila mnoga. Toda tiste stvari, ki so po številu mnoge, imajo snov (kajti eden in isti je pojem (16gos) mnogih stvari, kot na primer pri človeku, /35/ Sokrates pa je eden). Tisto prvo (to proton), tisto, ki je bilo, da je (to ti en etnai), pa nima snovi; je namreč dovršenost (entelecheia). Prvo gibalo, ki je negibno, je torej in po pojmu in po .številu eno, potemtakem je eno tudi vedno in neprekinjeno gibajoče se63. Torej je nebo samo eno.
/1074 b/ Predniki in prapredniki pa so predali in v obliki zgodbe (jmfthos) zapustili potomcem, da so to61 bogovi (theol) in da božansko (to theton) zaobsega vso naravo. Ostale stvari pa so dodali bajeslovno (,mythikds) že zaradi prepričevanja množic in /5/ zaradi potreb zakonov in skupne koristi. Govorijo namreč, da so bogovi podobni in ljudem in nekaterim drugim Živim bitjem, ter druge stvari, primerne in podobne povedanemu. Če bi kdo ločeno od tega vzel edino tisto prvo, da so prve bitnosti imeli za bogove, bi priznal, da so izrečene božansko; /10/ in ker je bila vsaka veščina (techne) in Filozofija po vsej verjetnosti tako pogosto, kolikor je mogoče, izumljena in je zopet propadla, so tudi ta njihova mnenja (dčksa) kot preostanek ohranjena do danes. Torej nam je samo na tak način jasno mnenje prednikov in prvih.65
9
/15/ Stvari pa, ki se tičejo uma (/tous), vsebujejo nekatere zagate (aporia). Zdi se namreč, da je um najbolj božanski (theidtaton) izmed pojavljajočih se stvari' phaindmena)\ vprašanje, kako se bo kot takšen obnašal, pa prinaša nekatere težave. Kajti čč nebi ničesar umeval, v čem bi bila veličifis? Saj bi se vendar obnašal kot nekdo, ki spi. Če bi umeval, pa bi bilo temu gospodar nekaj dugega, potem - ker namreč ne bi bilo to, kar je njegova bit fiost, umevanje, /20/ ampak bi bila možnost -pač ne bi bil najboljša bitnost. Prek tega, da utiieva, je namreč prisotna njegova cenjenost (to timion).
Poleg tega, če je njegova bitnost um ali če je umevanje, kaj umeva? Kajti, ali sam unteva samega sebe ali nekaj drugega, in če nekaj drugega, ali vedno isto ali različno? Ali se torej to, da umeva tisto lepo (td kaion) ali pa tisto slučajrto (td tychon), kaj razlikuje ali'nič? /25/ Ali je nekatere stvari tudi nesrhiselrio (alopori) razumevati (dianoeisthai)?
75
Jasno je seveda, da umeva tisto najbolj božansko in najbolj cenjeno in to, kar se ne spreminja. Sprememba bi bila namreč na slabše in kaj takšnega bi že bilo neko gibanje.
Najprej, če torej um ni umevanje, ampak možnost, je utemeljeno, daje zanj neprekinjenost umevanja naporna. Nadalje je jasno, /30/ da bi bilo nekaj drugega bolj cenjeno kot um - namreč tisto umljeno (td nooitmenon). Kajti in to, da umeva (fd noein), in umevanje (ndesis) bosta prisotna tudi pri tistem, ki umeva najslabše, tako da če se temu velja izogniti (in bolje je namreč nekaterih stvari ne videti kot videti), umevanje ne bi bilo tisto najboljše. Če pa je tisto najmočnejše (td kraliston), umeva torej samega sebe, in umevanje je umevanje umevanja (he ndesis noeseos ndesis). /35/ Kaže pa se, da so pristojnost (iepisteme) in zaznavanje (aisthesis) in mnenje (doksa) in razum (dianoia) vedno o drugem, o samem sebi pa le mimogrede.
Potem, če je umeti (td noein) drugo, kot je biti umljeno (td noeisthai), glede na katero je v njem66 prisotno dobro (to al)? Umevanje in umljeno namreč nimata iste biti (td einai). Ali ni v nekaterih primerih /1075 a/ stvar sama (td prag/na) pristojnost: pri tvoriteljskih (hai poietikai) pristojnostih bitnost in to, ki je bilo, da je - brez snovi -, pri motriteljskih (hai theoretikai) pa pojem in umevanje? Ker umljeno in' um torej pri tistih stvareh, ki nimajo snovi, nista nekaj različnega, bosta isto in umevanje bo eno z umljenim.
/5/ Preostane torej še zagata, ali je umljeno sestavljeno (sfntheton). Tako bi se namreč spreminjalo v delih celote. Ali ni nedeljivo adiaireton) vse, kar nima snoVi - kakor človeški um ali kar od sestavljenih stvari sicer vsebuje v nekem času (dobrega (to eu) namreč ne vsebuje v tem ali onem času, ampak ima v neki celoti tisto najboljše, ki je nekaj drugega) -, in /10/ tako samo umevanje vsebuje samo sebe skozi ves čas trajanja (ton hapunta aidna)?
10
Treba pa je pogledati tudi to, na kateri način vsebuje narava celote tisto dobro (td agathdn) in tisto najboljše (td čriston)-. ali kot nekaj ločenega (kechorismčnon) in samega po sebi (auto kath' hautd), ali kot red tžksis), aH na oba načina, kakor vojska. Kajti dobro (td eil) je tako v redu, kot je to tudi vojskovodja, toda bolj je on; /15/ ni namreč on zaradi reda, ampak je ta zaradi njega. Vse stvari pa nekako so
76
urejene, in ribe in ptice in rastline, toda ne na enak način; in ne obnašajo se tako, kot da eno nima nič z drugim, ampak kot da nekaj ima. Kajti vse stvari skupaj so urejene z ozirom na eno, toda kakor je pri hiši svobodnim najmanj /20/ dovoljeno karkoli delati slučajno, ampak je vse ali večina urejeno, je pri sužnjih in zvereh malo tistega zaradi skupnosti, mnogo pa tega, kar je slučajno. Takšno počelo vsakega posameznega od njih je namreč narava. Trdim pa na primer, da je nujnost, da pri vseh stvareh pride do tega, da se razločijo, in tako obstajajo druge stvari, ki združujejo /25/ vse skupaj v celoto.
Koliko nemožnih ali nesmiselnih stvari doleti tiste, ki trdijo drugače, in kakšne stvari trdijo tisti, ki prijetneje govorijo, in pri katerih stvareh so zagate najmanjše, ne sme ostati skrito. Vsi namreč tvorijo vse stvari (panta) iz nasprotij (en a nt ion). Ni pa pravilno (orthds) niti tisto 'vse stvari' niti tisto 'iz nasprotij', niti ne povedo, kako bodo stvari iznasprotij, v katerih so prisotna nasprotja; /30/ kajti nasprotja se med seboj ne trpijo (<apathčs). Nam pa se to utemeljeno razreši s tem, da je nekaj tretjega. Oni drugo izmed nasprotij pretvarjajo v snov, kakor tisti, ki pretvarjajo neenako v enako67 in mnogo v eno68. Razreši pa se tudi to na isti način, kajti snov ni za nas nasprotje ničemur.
Nadalje, /35/ vse skupaj bo deležno slabega (tophaillon), razen enega (to hen), kajti zlo (fd kakdn) samo je ena izmed dveh prvin. Ostali® pa dobrega in zlega ne jemljejo kot počel, čeprav je dobro najbolj počelo v vseh stvareh. Nekateri pravilno povedo to, da dobro je počelo, toda ne povedo, kako je dobro počelo, /1075 b/ ali kot smoter (telos) ali kot vzgib (kinesan) aH kot videz (etdos).
Nesmiselno pa govori tudi Empedokles70, ko namreč dobro postavlja kot ljubezen (philta), ta pa je počelo in kot gibajoča (/rtv združuje) in kot snov, kajti je del mešanice.71 Pa četudi pri isti stvari sovpade, /5/ da je počelo in kot snov in kot gibajoče, vendarle bit ni ista. Glede na katero je torej ljubezen? Nesmiselno pa je tudi to, daje prepir neminljiv, saj je le-ta zanj narava zla.
Anaksagorino dobro je počelo kot gibalo, kajti um giblje. Toda giblje zaradi nečesa, tako da obstaja drugo, razen če ni. tako, kot trdimo mi; /10/ zdravništvo je namreč na nek način zdravje. Nesmiselno pa bi tudi bilo, če ne bi postavljali nasprotja dobremu in umu. Vsi pa, ki zagovarjajo nasprotja, nasprotij ne uporabljajo, če jim jih nekdo ne uredi.72 In nihče ne pove, zakaj so nekatere stvari minljive, druge pa
77
neminljive; vsa bivajoča namreč tvorijo iz istih počel.Poleg tega nekateri73 /15/ bivajoča tvorijo iz nebivajočega, drugi74 pa, da ne bi bili prisiljeni k temu, iz vseh stvari tvorijo eno (hén pánta poioüsin).
Nadalje nihče ne pove, zakaj nastajanje (génesis) vedno bo in kaj je vzrok nastajanja. In za tiste, ki tvorijo dve počeli75, je nujnost, da bo drugo poglavitnejšc; tudi za tiste, ki videze, bo drugo počelo bolj poglavitno. Kajti zakaj so stvari bile udeležene ali so udeležene76 (,metéchein)? /20/ In za ostale77 je nujnost, da obstaja v modrosti (sophia) in najbolj cenjeni pristojnosti neko nasprotje, za nas pa ni. Nič ni namreč nasprotje tistemu prvemu, kajti vsa nasprotja vsebujejo snov in ta7S so v možnosti. Nasprotno neznanje (he enanlla ágnoia) pelje v nasprotje, prvemu pa ni nič nasprotje.79
Nadalje, če poleg zaznavnih ne bo drugih stvari, /25/ ne bo počela in reda in nastajanja in nebesnih stvari (ta oitránia), ampak bo vedno počelo počela, kakor pri vseh bogoslovcih in naravoslovcih. Če pa bodo videzi ali števila, ne bodo le-ti vzroki ničesar, če bodo, pa vsaj ne gibanja. Nadalje, kako bosta velikost in neprekinjenost iz stvari, ki so brez velikosti (ta amegethá)? Število namreč ne bo tvorilo neprekinjenega - /30/ niti kot gibalo, niti kot videz. Toda nobeno izmed nasprotij seveda ne bo in tvorbeno in gibalno, kajti lahko tudi ne bi bilo, saj je seveda tvoriti (to poietn) kasnejše od možnosti. Bivajoča torej ne bi bila večna. Ampak so, torej je treba nekaj od tega zavreči. Kako, je bilo povedano.80
Dalje, v čem so števila ali duša /35/ in telo in sploh videz in stvar eno, nihče ničesar ne pove, niti ne more reči, če pač ne reče tako kot mi, da jih tvori gibalo. Tisti81 pa, ki govorijo, da je matematično število prvo in da tako vsako posamezno vsebuje vedno drugo bitnost in druga počela, /1076 a/ tvorijo nepovezano bitnost vsega (tó pan) (druga druge se namreč nič ne tičeta, pa če sta ali če nista) in mnoga počela. Bivajoča (tó ónta) pa nočejo biti vodena (politeúesthai) slabo (kakós): "Ni dobro mnogovladje, eden naj bo vladar."82
prevedel Franci Zore
78
VSEBINA PO POGLAVJIH"3
1.	Motrenje bitnosti. Zaznavna (večna in minljiva) ter negibljiva bitnost. Spreminjanje zaznavne bitnosti.
2.	Snov in spreminjanje. Bivajoče v možnosti in bivajoče v udeja-njenju. Pojem in videz, kratenje ter snov kot vzroki in počela.
3.	Nastajanja bitnosti. Snov, narava in posameznost kot bitnosti.
4.	Različnost in istost vzrokov, počel in prvin bivajočih.
5.	Nadaljevanje. Možnost in udejanjenje kot počeli.
6.	Nujnost večne negibljive bitnosti. Udejanjenje.
7.	Negibljivo prvo gibalo. Bog. Um, umevanje in umevano.
8.	Večno gibanje. Število premikanj zvezd premičnic (Eudoksos in Kalipps) kot število večnih zaznavnih bitnosti. Nebo.
9.	Božji um. Umevanje kot umevanje umevanja. Um in umljeno.
10.	Dobro in najboljše v naravi vsega.
OPOMBA PREVAJALCA
Prevedeno po izdaji: ARISTOTELIS Metaphysica; recognovit brevique adnotatione critica instruxit W. Jaeger, Oxford 1957 {zbirka Oxford Classical Texts).
Pri prevajanju sem - razen v Bonitzov komentar in indeks -pogledoval tudi v naslednje prevode:
ARISTOTELOUS Ta meti« ta physika, eisagoge - metaphrasis scholia K. Kyrgiopoulou, Athenai 1981 (originalni tekst je reprint Oxfordske Jaegrove izdaje).
ARISTOTELOUS Meta ta physika, archaion keimerion, eisagoge - metaphrasis - semeioseis Andr. Daleziou in Nik, Kyrgiopoulou, Athenai 1975 (originalni tekst po izdaji W. Christa).
ARISTOTELES, Metaphysik XII, Übersetzung und Kommentar von Hans-Georg Gadamer, Frankfurt am Main 31976. ARISTOTELES, Metaphysik, Schriften zur Ersten Philosophie, übersetzt und herausgegeben von Franz F. Schwarz, Stuttgart 1984.
79
ARISTOTEL: Metafizika; prijevod s izvornika i sedmojezični tumač temeljnih pojmova Tomislav Ladan, Zagreb 1985.
Grške besede, kijih navajam med tekstom prevoda, so večinoma prestavljene v nominativ (pri glagolu infinitiv), ponavadi pa tudi v ednino. Morda je navedkov originalnih terminov več, kot bi se zdelo na prvi pogled potrebno. Eden od razlogov za to je v tem, da prevajalske rešitve za posamezne grške besede v slovenščini (pa ne le v slovenščini) niso (in pravzaprav ne morejo biti) enotne in uveljavljene. Drugi razlog je v tem, da na več mestih uvajam določene nove rešitve, ki so tako razvidne brez primerjanja z grškim tekstom. Navedba v originalu je praviloma podana prvič, ko se dotični termin pojavi, ter kasneje v tekstu na ključnih mestih. Razen tega na nekaterih mestih z grškim originalom v oklepaju opravičujem na prvi pogled nenavadne ali sporne konstrukcije.
OPOMBE:
1 Vposeinih oklepajih navajam standardno pagiitacijo Aristotelovih tekstov; r okroglem oklepaju in kurzivi se nahajajo originalni grški termini (priin. opombopre\'ajalca), ostali oklepaji: <>,(), | | in | J | | pa sledijo Jaegerje\>i izdaji.
' Theoria pomeni po Doklerju (Grsko-slovenski slovar, Ljubljana J915) "gledanje slavnostnih iger", "slavnostno poslansko (na Del)", pri čemer ne gre le za golo opazovanje, ampak tudi za ttzrtje poante, od koder pride do pomenskega prenosa na "znansrveno raziskovanje, preiskovanje, premišlje\<anje, teorija" (Dokler). Ves ta pomenski sklop pa ustrezno odraza beseda motrenje. Po SSKJ pomeni motrili poleg "upirati, usmerjati pogled kam"predvsem "z gledanjem dojemali, zaznamovati vsebino česa; opazovati, gledali".
Ousia pomeni v predftlozofskem jeziku tisto, kar nekdo poseduje - imetje, premoženje, posest, "grunt", življenje, vrednost, s\>ojst\'o -, izbira pa izparticipa glagola bili (eutai). Glede na slednje bi bil ustrezen slovenski pre\'od solnost, saj pomeni tttdi parousta prisotnost, apousia pa odsotnost. Plim. BARBARIČ, Damir: Tefkočc oko pre\'odenja Aristotelova izraza "ousia", v: Preludiji. Povijesno-filozofijske študije, Zagreb J988, str. 127133.
4 Arche, lat. principium, pomeni (pra)počelo - torej izhodišče, izvor, začetek, kot tudi načelo - torej tisto, kar vlada in obvladuje. Gre torej za izvor, ki vlada v vsem nadaljnjem.
Gen. pl., ton ousion.
6	Namreč: nobeno več bivajoče razen bitnosti ni ločljivo od drugih bivajočih (ali -po nekaterih komentatorjih - od drugih kategorij), ne obstaja haptos, torej vobče, absolutno, enostavno, ni samostojno. Prim. KALAN, Valentin: Dialektika in metafizika pri Aristotelu, Ljubljana 19S1, str.27, pa tudi 125.
7	Namreč: misleci. To so za Aristotela takoimenovani "predsokraiiki".
80
s Namreč: misleci, filozofi. To so za Aristotela platoniki.
9	Nebesna telesa so večna zaznavna bimost, rastline in živa bilja pa minljiva zaznavna bimost.
10	Eidos pomeni oblika, podoba, izgled (lat. forma), pa tudi vrsta (lat. species) -glede na rod (genos). Pomensko in etimološko (oboje iz\>ira iz indoe\ropskega korena *tieid-) ustreza slovenska beseda vid, vendar nekatere njene oblike, posebej množinske, zvenijo nenaravno. Zato sem if odločil za videz. Po SSKJpomeni ta beseda dvoje: najprej "z vidom zaznavne lastnosti, značilnosti česa", potem pa "kar se kaže na zunaj", kar lahko pomeni tudi tisto, kar se zgolj kaže (za razliko od skrite resnice). Vendar pa je z videzom kot prerodom za etdos treba mislili tisto, kar se vidi kot neki videz, ne glede na njegovo spoznavno vrednost.
" To so stvari, ki se tičejo matematike oziroma za katere gre pri matematiki, in sicer za like pri geometriji ter šte\-ila pri aritmetiki.
Tu so mišljeni Platon, Ksenokrates in Speusipos.
Namreč: episteme. Običajen prevod za grško episteme je znanost, vendar je to zavajajoče. Čeprav sodobna znanost temelji na giški episteme, pa ju vsekakor ne moremo enačiti. Beseda episteme je sestavljena iz epi in histemi, pomeni pa "stati pred čim ali pri čem", s tem pa tudi "biti soočen z nečim", "nekaj vzeti na znanje" in "priti na sled nečemu". Pristojnost je tako etimološko kot tudi pomensko ustrezen izraz, z njim pa je začel episteme sloveniti Ivan Urbančič.
" Ilyle, lat. silva, pomeni v predfilozofskem jeziku gozd, les; ko besedo Aristoteles uporabi i'pomenu snovi, s tem naznačujc ne-oblikovanost, brez-vidcziwst lesa.
;J Uomoü pänta;prim. Anaksagoras, frg. I (pri Diels-Kranzit). Pravzaprav se tam glasi: homoü chrbnala pänta en, torej: V« snvri so bile skupaj". To je bilo prin de apakrithenai, "preden so bile razločene" (frg. 4).
15	To so gibljiva nebesna telesa. Prim. spodaj.
16	Zanikano, lažno in v možnosti. Prim. Metafizika Ni 2, 1089 a 15-30.
17	[ieseda natis je najverjetneje etimološko sorodna z besedami vohati, duhati -se\<eda v nekem splošnem zaznavnem smislu. Glede na to je najustreznejši slovenski preh od duh, vendar nastopijo težave, če hočemo ves sklop sorodnih besed (nous, noesis, noein, noetčs) tudi pres esti z med seboj sorodnimi slovenskimi besedami. Običajno uporabljani pre\-odi, kot npr. mišljenje, misel, se mi zdijo neustrezni, ker nakazujejo na drugačen tip spoznavanja, kot je prisoten pri "zavohanju", uvidenjtt. Zato sem se odločil za um, umiranje in to izbiro potrjuje tudi etimološki vpogled. Slovenska beseda um is>-ira iz indoe\-rops!(cga korena *au- (stesl. umb-; v sanskrtu ävati, kar pomeni "faire attention"), ki se pojavlja tudi r besedah uho in javiti. Prim. SKOK Peiar: Etimologijski rjeČnik luvatskoga ili srpskoga jezika, Zagreb, 1971-1973 (tiskano 1988), 3 zv.
13 TatUa se po vsej verjetnosti nanaša na altia, torej "ti vzroki", vendar trdite\' vetja le, kolikor gre za živa bitja.
19	Videz, pojem in kratenje. Prim. zgoraj: 1069 b 32 24.
20	Ekliptika. Prim. Fizika 194 b 13; O nastajanju in propadanju 336 a 31 do b 9.
21	Verjetno "nekatere vzroke".
22	prim. 1071 a 17.
23	Aluzija na Homerja: Odisej se Kiklopu predstavi kot Nikdo,.,Nihče (Oudeis).
24	Prim. 1070 b 17.
^ Prim. 1069 a 30, 31.
81
Prim. Metafizika Zeta 1028 a 31 do b 2. 27 Prim. Fizika, VIH, 1-3. Prim. Fizika, 219 b 1-10, 251 b 28.
29	Prim. Fizika, 261 a 31 do b 26, 261 b 27 do 263 a 3, 264 a 7 do 265 a 12.
30	Platoniki. Prim. tudi Metafizika Alfa 9SS b 1-6.
31	Namreč: bitnost počela.
32	Piim. Hestodova Dela in dneve 17 ter Teogoitijo 116 iti naprej; Orfej, frg. 12; Musaios, frg. 14 (oboje pri Diels-Kranzu).
Prim. Anaksagoras, fig. 1 (pri Diels-Kranzu) in opombo 14 zgoraj.
34	Prim. O nebu 300 b 8.
33	Prim. Platon, Timaios 30 a.
36	Prim. Platon, Faidros 245 c; Zakoni S94 e.
37	Prim. Platon, Timaios 34 b.
35	Prim. 1071 b 22-26.
39	Prim. Anaksagoras, frg. 1 (pri Diels-Kranzu) in opombo 14 zgoraj.
40	Prim. O nebu 288 a 15, 292 b 22.
41	Prim. O duši 432 a 15 do 434 a 21.
42	Prim. Nikomahova etika 1096 a 19 do b 29.
43	Prim. Metafizika Delta 5.
44	Prim. Metafizika Alfa 9S2 b 19 do 983a 11; Nikomahova etika 1177 a 12 do
117S a S.
45	Prim. 1075 a 36.
46	Prim. Metafizika Zeta 1028 b 21; Ni 1091 a 34, 1092 a 11.
47	Iz počela - semena - nastane živo bitje ali rastlina, ki je bolj dovršena in lepša od semena kot smjega vzroka.
49 Prim. Metafizika Tlieta 1049 b 17-27.
49	Pl im. Fizika 266 a 24 do b 6.
50	Prim. Fizika 111, 5; O nebu I, 5.
51	Namreč: ta bitnost. Prim. 1072 b 8-9.
33 Ta nazor je npr. zagovarjal Platon (prim. Fizika, 206 b 32) in njegovi pristaši (prim. Metafizika Mi 1084 a 12, 1084 a 31).
u Prim. Fizika VIII, 8, 9; O nebu I, 2 in H, 3-8.
Prim. 1073 a 5-11. S6 Namreč: toliko, kot je premikanj z\'ezd.
s? Eudoksos s Kiiida (pribl. 409 - 356 pr. Kr.) je bil matematik, astronom in geograf. Najprej je bil Arhitov učenec, nato pa se je pridružil Akademiji. Potoval je tudi po Egiptu in tam zbral podatke o gibanju nebesnih teles, ki jih je uporabil pri nadgraje\>anju pitagorejskega sistema, zgrajenega na osmih koncentričnih kroglah (sferah).
Nebesne krogle oz. nebesne sfere predstavljajo koncentrične krogle s središčem i' točki opazovalca (torej na Zemlji). Po njih se premikajo nebesna telesa, zvezde premičnice, okoli Zemlje. Gre za takoimenovano geocentrično pojmovanje vesolja. w Namreč: tistim od Sonca in Lune.
60 Kalipos iz Kizika (4. stol. pr. Kr.), prijatelj Eudoksa iz Knida, čigar teorijo koncentričnih krožnic je izboljšal in raz\>ijal.
82
61	Prim. 1073 b 35, 3S do 1074 a 4.
62	Aristoteles prepušča besedo tistim, ki se na astronomijo bolje spoznajo od njega. Nai navedem le eno izjavo sodobne astronomije o takratnem pojmovanju sestave neba: "Fvdoksov sistem je imel 27 takšnih homocentričnih sfer in nekaj časa je bil na dobrem glasu. Ko pa sta ga Kalipos in potem Aristotel izpopolnila z novimi sferami, tako da j,h je btlo nazadnje 49, je postala izttmemičenost tega sistema očitna." MlLANKOVIC,Mduim, Kratka zgodovina astronomije, I. del, Ljubljana 1982, str. 26,
63	Namreč: je po pojmu in šte\'iltt eno.
64	Namreč: nebesna telesa.
61 Namreč■ mitfece\'. K mišljenju o cikličnem vračanju prim.: Platon, Itmaios J. c, 23 a/b; Kntias 109 d; Zakoni 6 77 b. Aristoteles, O nebu 270 b 19; Meteorologija 339 b 27;
Politika 1329 b 25.
66 Namreč: c umu.	________,
« Platon in njegovi pristaši (prim. Metafizika Ni 10SS b 2S-33, 10S9 a 35 do b S,
1091 b 35-37).
63 Speusipos (prim. Metafizika Ni 10S7 b 4-9).
69	Pitagorejci in Speusipos (1072 b 30-34).
70	Prim. Metafizika Alpha 9S5 a 4.
71	Prim. Empedokles, frg. 17, 18-20 (pri Diels-Kranztt).
72	Prim. Metafizika Alpha 989 a 30.
7) Hesiodos in druge kozmologi (1072 a 19).
74	Eleati (prim. Metafizika Alpha 986 b 10).
75	Prim. Metafizika Ni 1087 a 29, Gamma 1004 b 30.
7* Namreč udeleženost pri videzu ali idejah. Nanaša se na eno od Platonih m sploh najbolj razširjeno platonisnčno razlago povezave med "idejo konja" in "konjem . 77 Prim. Platon, Država 477. 7S Namreč: ta nasprotja.
79 Če bi bilo prvemu kot predmetu filozofije in spoznanja kaj nasprotno, bi bilo to neznanje.
m Prim. 1071 b 15-20.
S1 Speusipos (prim. Metafizika Zeta 1028 b 21, Ni 1090 b
H-7QI
" « Prim Homer, Iliada Beta (II. knjiga), ven 204. V So^tovem metrtcno pravilnem prevodu se heksameter glasi: "Več ko je glav, tem slabše za vse; en sam bod,
^ « Naslovi posameznih poglavij so redakcijski. Pri njihovem oblikovanju sem si pomaga! s kazalom izdaje K. Kyrgiopoula in mednaslovi Sclmarzovega nemškega prevoda.