cena izvoda 4,60 EUR Razbarvanje digitalnih odtisov Možnosti zelenega odtisa v digitalnem tisku Brezkemijske CTP-plošče So dejansko najdražje in ni alternative? Konica Minolta ŽELIMO VAM SREČNO Nove poslovne možnosti v živo Kartonažni ofsetni tisk Trendi MGI Meteor 8700 Se+ & iFOlL T Ko vaše tiskovine oživijo Uspešne marketniške akcije s kombiniranjem digitalnega in ofsetnega tiska Kam gre tisk? Svetovne smernice GRAFICAR Revija s iovenskih grafičarjev december 2017 9771318437109 ® THE SECOND FILM FACTORY OF LUCKY GROUP PORTFELJ IZDELKOV HUAGUANG TP-II - POZITIVNA TERMALNA OFSETNA PLOŠČA HUAGUANG TP-U - POZITIVNA TERMALNA OFSETNA PLOŠČA ZA UV BARVE HUAGUANG TD-G - NEGATIVNA TERMALNA OFSETNA PLOŠČA BREZ RAZVIJANJA (PROCESLESS) HUAGUANG UV-P - POZITIVNA UV OFSETNA PLOŠČA HUAGUANG PS - POZITIVNA KLASIČNA OFSETNA PLOŠČA HUAGUANG RXXX - FLEKSO TISKARSKA PLOŠČA ZA KLASIČNO OSVETLJEVANJE IN SOLVENTNO RAZVIJANJE HUAGUANG RL100 RECORDING FILM - FILM ZA OSVETLJEVANJE NA CTF NAPRAVAH HUAGUANG UV INKJET INK - ČRNILO ZA INKJET UV TISKALNIKE GENERALNI ZASTOPNIK GPS INTERNATIONALE HANDELS HOLDING GMBH KRANZLHOFENSTRASSE 26, 9220 VELDEN AM WORTHERSEE, AUSTRIA T+43(0) 4274 40 43 22 OFFICE@GPSGROUP.EU.COM WWW.GPSGROUP.EU.COM DISTRIBUTER GRAIN D.0.0. LETALIŠKA CESTA 32,1000 LJUBLJANA T 059 251 017 INFO@GRAIN.SI WWW.GRAIN.SI kazalo Založnik in izdajatelj DELO d. o. o., Dunajska 5, Ljubljana Glavni direktor Andrej KREN Direktorica Nataša LUŠA Glavni in odgovorni urednik Matic ŠTEFAN Lektorica Zala BUDKOVIČ Naslov uredništva DELO - Grafičar Dunajska cesta 5, SI-1509 Ljubljana T: +386 (0)1 47 37 424 S: www.graficar.si Grafična podoba in priprava Matic ŠTEFAN Fotografija (naslovnica) Janja ŠTEFAN Oglasno trženje T: +386 (0)1 47 37 501 F: +386 (0)1 47 37 511 E: oglasi@delo.si Direktorica trženja Dragica GRILJ T: +386 (0)1 47 37 463 E: dragica.grilj@delo.si Direktorica marketinga Dolores PODBEVŠEK PLEMENITI T: +386 (0)1 47 37 580 E: dolores.plemeniti@delo.si Tisk ovitka GPS Group Tisk in vezava GPS Group Letna naročnina je 22 EUR. Posamezne številke po ceni 4,60 EUR je možno naročiti na naslovu uredništva. Revija izide šestkrat letno. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtorskih delih, objavljenih v reviji Grafičar, so družba DELO d. o. o. ali avtorji, ki imajo z njo sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali njihovih delov v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe z družbo DELO d. o. o. Uredništvo ne odgovarja za izrazje in jezik v oglasih in prispevkih, ki so jih pripravile tretje osebe (oglasne agencije, reprostudii ...). Tudi ni nujno, da se odgovorni urednik strinja s strokovnim izrazjem in definicijami ter vsebino v objavljenih prispevkih. ISSN 1318-4377 o (b GRAFIČAR V; o O o b C Grafičar 06/17 Kam gre tisk? Svetovne smernice 5 Razbarvanje Možnosti zelenega digitalr odtisa v lih o digita dtisov lnem tisku 7 Brezkemijske CTP-p So dejansko najdražje in ni a )lošče ilternative? 11 Konica Minolt Nove poslovne mo a & MGI do žnosti v živo godki 15 Kartonažni ofsetni tisk Trendi 17 MGI Meteor 8700 Se+ & iFOIL T Ko vaše tiskovine oživijo 19 Uspešne mar s kombiniranjem di ketnš gitalneg ke a a in of kcije setnega tiska 21 www.graficar.si in * ^ 3 o aktualno 4 Novičke, ki morda niso našle svojega mesta v tiskanem delu, so dostopne na portalu www.graficar.si. uvodnik Kam qre Svetovne smernice Matic ŠTEFAN • DELO d. o. o. • odgovorni urednik revije Grafičar GRAFICAR V letu 2015 je digitalni tisk zasedel 13,9-odstotni delež vseh tiskarskih poslov, od tega na področju tiska embalaže zgolj 2,5-odstotnega. Dejstvo je, da je tranzicija klasičnih tehnologij k digitalnim vse hitrejša, zato se predvideva, da se bo omenjeni delež do leta 2020 povečal na vsaj 17,4, na področju izdelave embalaže pa na 3,4 odstotka. Digitalni tisk se v grafični industriji vse bolj uveljavlja zaradi svojih številnih prednosti, poslovnih in tehnoloških. Omogoča predvsem hitrejšo in racionalno izvedbo tiskarskih opravil manjših naklad, tehnološko pa možnosti, kot sta variabilni tisk in tisk na večji obseg materialov, česar konvencionalne tehnike navadno ne podpirajo. Kar zadeva klasične tiskarske proizvode, se je močno uveljavil na področju tiska fotoknjig in drugih fotoaplikacij, saj jih lahko enostavno naročamo po spletu, izdelane pa prejmemo dobesedno že naslednji dan. Klasične tehnike tiska, predvsem ofsetni, se seveda skušajo tovrstnim sodobnim zmožnostim grafične industrije približati z različnimi digitaliziranimi strojnimi nadgradnjami. Zato so se bolj uveljavile različne hibridne rešitve tiska, ki pa še vedno zahtevajo dovolj specifičnih naročil tovrstnega tiska ob zadostni nakladi. Razvoj ofsetnega tiska pa seveda ne bo nikoli več dosegel stopnje razvoja digitalnih tehnologij tiska. V zadnjem času je v razvoju najbolj napreden digitalni kapljični tisk. Zanimiv je predvsem zaradi hitrosti tiska, ki ga omogoča, in obsega potiskljivih materialov, tako gibkih kot tudi togih debelejših. Še posebej zanimivo je rastoče področje kapljičnega tiska etiket; 4,9-odstotna letna rast in povečanje tržne vrednosti na kar 114 milijard ameriških dolarjev sta zanesljivi dejstvi rasti tudi v letu 2018. Razlog je vse večja potreba po tisku etiket oziroma označevanju embalaže in izdelkov z etiketami. Njihov namen je večfunkcijski: nadgrajujejo funkcionalnost embalaže in izdelkov, zagotavljajo individualnost in ščitijo pristnost. Vse sprejemljivejše UV-barve in premazi, senzorični specialni učinki ali termokromatske barve pa v zadnjem času še posebej razširjajo možnosti tovrstnega tiska etiket in tudi embalaže. Kar nekaj dejstev nakazuje, da smo lahko glede prihodnosti grafične industrije optimistični, poslovne možnosti so neizčrpne, z razvojem bodo prihajale vedno nove. Ena takšnih atraktivnih podjetja MGI je aplicirana na ovitku aktualnega izida, glede opisa te pa lahko več preberete v notranjem delu. V upanju na vašo zvestobo tudi v prihajajočem letu vam uredništvo revije Grafičar želi srečno v 2018! 1 5 Razbarvanje (angl. deinkability) je eden od adutov papirne industrije za promocijo papirja kot verižnega materiala, ki se lahko po uporabi hitro vrne v obliki podobnega izdelka. Reciklirani časopisni papir in valoviti karton že tvorita ciklični verigi recikliranja, torej se kot tiskovni material krožno vračata v proces tiska v štirih do 14 dneh. Konvencionalne tehnike tiska, kot sta ofsetni in fleksotisk, imajo v nasprotju z digitalnim že nekaj let dobro uveljavljene metode razbarvanja. V digitalnem tisku so te namreč večinoma še nedorečene, kar povzroča komunikacijske šume, medsebojna nezaupanja in na koncu potencialne težave tiskarjev pri promociji »zelenega tiska«. Za razbarvanje konvencionalnih odtisov že obstaja več metod, ki jih je vse razvilo Mednarodno združenje za razbarvanje (angl. International Association of the Deinking Industry - INGEDE). Aktualna metoda v uporabi se imenuje INGEDE 11, zagotavlja pa več kot 95-odstotno odstranitev barv ofsetnega in globokega tiska. Leta 2008 je bilo ustanovljeno tudi Združenje za razbarvanje digitalnih odtisov DPDA (Digital Printing De-Inking Alliance), ki pa naj bi skrbelo za razvoj metod za odstranitev digitalnih tiskarskih tonerjev in barvil iz papirja. Osnovni proces odstranjevanja barv poteka v naslednjih korakih: 1. ločevanje barve od vlaknin, 2. ločevanje odstranjene barve iz razpuščene mase, 3. čiščenje vode za ponovno uporabo in odstranitev/shranjevanje izločene barve. Ločevanje pomeni, da se hidrofobni (vodoodbojni) delci barve ločijo od hidrofilnih Potiskani produkti Pečica: t = 3 dni T = 60 °C Hobart razpuščevalnik: c = 15 % t = 20 min T = 45 °C m = 200g Faza = 2 Staranje r | Razvlaknjevanje 0,6 % NaOH 1,8 % natrijev silikat 0,7 % H2O2 0,8 % oleinska kislina Vodna kopel: c = 5 % t = 60 min T = 45 °C Dezintegrator: c = 4 % t = 1 min Shranjevanje Homogenizacija (neobvezno) ->■ Nerazčrniljena celuloza 2 filtrski blazinici Redčenje Flotacijska celica: c = 0,8 % t = 10 min T = 45 °C Flotacija Slika 1: Postopek INGEDE 11 za odstranjevanje barv. ->■ Razčrniljena celuloza 2 laboratorijska lista 2 filtrski blazinici 2 membranska filtra Razredčevalna skrinja c = 1 % Kodak z novo opremo razširja obseg potiskljivih materialov na sistemih Nexpress. Nova oprema za platforme Kodak Nexpress Z novo opremo za nadgradnjo digitalnih tiskarskih sistemov Kodak Nexpress lahko sistem tiska na tiskovne materiale debeline do 0,61 mm, na sintetične pa do 0,35 mm. S podporo novih debelejših tiskovnih materialov se uporabnikom ponuja nov poslovni potencial predvsem na področju izdelave embalaže, tiska etiket manjših naklad, pa tudi številnih akcidenčnih aplikacij, kot so tisk promocijskih panojev, plakatov, vizitk, tiskovin za gostinsko in hotelsko dejavnost ... Nadgradnja sistema Nexpress poteka okvirno dva dni, vključuje tudi enodnevno poučevanje uporabe Kodakovega tehnika. Tako želi Kodak zagotoviti čim boljše izkušnje v tisku na nove podprte materialov. Več informacij na www.kodak.com. www.graficar.si 6 materiali Razbarvan e digitalnih odtisov Možnosti zelenega odtisa v digitalnem tisku Igor Karlovits, Urška Kavčič, Tanja Pleša, Gregor Lavrič • Inštitut za celulozo in papir, Ljubljana • E: icp@icp-lj.si • S: www.icp-lj.si (vodovpojnih) vlaknin, v praksi pa, da se v papirnicah sortirani papir raztopi v vodi v dolgih bobnih ali sodih za razpuščanje. Za odstranjevanje večjih onesnaževalcev se lahko uporabljajo sita. Med razpuščanjem se dodajajo kemijske snovi, kot je NaOH, in mila, da vlakna bolje vpijejo vodo in nabreknejo, kar pomaga pri odstranjevanju barvnih delcev. V procesu flotacije se vpihuje zrak v mešanico iz odstotka vlaken in 99 odstotkov vode. Zračni mehurčki navzemajo hidrofobne delce barve in jih odnesejo do površine, kjer se jih pobira. Postopek se večkratno ponovi, dokler se ne doseže želena belina. V papirnicah lahko procesu dodajajo še druge korake, osnovni postopek ostaja enak opisanemu. Ocenjevanja INGEDE temelji na postopku, ki je prikazan na sliki 1. Metoda INGEDE 11 spremlja odtise na podlagi petih kriterijev. Prvi trije parametri so parametri kakovosti, ocenjujejo pa čistočo (A*) in svetlost papirja (Y). Dodatno se spremlja kromatična a* komponenta odtenka papirnega vzorca barvnega modela CIE L*a*b*. Druga dva parametra sta odstranjevanje barve (IE - angl. Ink elimination rate) in barvna sprememba filtrata (DY - angl. Filtrate darkening). Parametri so skupaj osnova za izračun ocene možnosti razbarvanja. Za vsak parameter se določi ocena v razponu od 0 do 100. Ocene in število točk so prikazane v tabeli 1. Glede na naraščanje embalažnih izdelkov in tiskovin, ki se tiskajo s fleksotiskom in digitalnim tiskom, je zaradi ohranjanja verige ponovne uporabe pomembno, da imajo tudi ti odtisi dobro stopnjo razbarvanja. V tabeli 2 so predstavljeni podatki o odvisnosti tiskarskega postopka, načina sušenja in možnosti odstranjevanja barv. Ena od težav pri fleksotisku in digitalnem tisku je velikost delcev tiskarske barve in sama narava tiskarskih barv, ki ne ustrezajo uporabljenim metodam za odstranjevanje tiskarske barve. Možnost uporabe obstoječih metod za različne tehnike tiska je prikazana na sliki 2. Za uporabo obstoječih metod in strojev mora imeti barva naslednje lastnosti: Rezultat [število točk] Ocena možnosti razčrniljenja barve od 71 do 100 dobra možnost odstranjevanja od 51 do 70 zadostna možnost odstranjevanja od 0 do 50 slaba možnost odstranjevanja negativno (ni doseglo spodnje meje enega od 5 parametrov) odstranitev barve ni možna* *izdelek se še vedno lahko reciklira brez odstranjevanja barve Tabela 1: Sistem ocenjevanja po metodi INGEDE 11. 1 7 o Tiskalnik Pro T7210 je prvi Ricohov UV-ploski tiskalnik. Tiskarski postopek Mehanizem sušenja časopisni ofsetni tisk s hladnim sušenjem (Coldset), visoki tisk absorpcija/oksidacija ofsetni tisk iz pole absorpcija in oksidacija rotacijski ofsetni tisk z vročim sušenjem (heatset) absorpcija, hlapenje in oksidacija globoki tisk hlapenje fleksotisk hlapenje elektrofotografija/magnetografija UV in LED (fleksotisk, ofsetni tisk in kapljični tisk) termalno/energijsko sevanje Ricoh predstavil prvi UV-ploski tiskalnik Podjetje Ricoh je nadgradilo portfelj industrijskih tiskalniških rešitev, nedavno so predstavili svoj prvi UV-ploski tiskalnik Pro T7210. Omogoča hitrost tiska do 50 m2/h oziroma v posebnem hitrem načinu tiska do 100 m2/h. Nov sistem zagotavlja potisk še posebej debelih materialov: lesa, stekla, aluminija in drugih kovin. Nov tiskalnik je namenjen industrijskemu tisku aplikacij notranje dekoracije. Zasnovan je na 12 robustnih izpisnih glavah Ricoh-MH54; te za izpis uporabljajo UV-barvila, ki zagotavljajo dobro oprijemljivost in vsestransko uporabnost na različne tiskovne materiale. Največji format izpisa znaša 2,1 m x 3,2 m. Potiskamo lahko različne ploske materiale debeline do 110 mm. Evropsko premiero je nov tiskalnik doživel na letošnjem sejmu Viscom Italia 2017 v Milanu (Italija). Trgu naj bi bil na voljo v začetku prihodnjega leta. Več informacij na www.ricoh.com. www.graficar.si Tabela 2: Tiskarski postopki, sušenje in odstranjevanje barv. ■ hidrofobnost ■ delci > 150 |jm = se lahko odstranijo na situ ■ 30 jm < delci < 300 jm = se lahko izperejo ■ 2 jm < delci < 100 jm = se lahko flotirajo ■ delci < 2 jm = težave z odstranjevanjem Omejitve v velikosti delcev v procesu flotacije so povezane z značilnimi medsebojnimi vplivi delcev, zraka in tekočine. Če ima barva premajhne delce, ti potujejo okrog zračnega mehurčka s tokom navzgor in nimajo dovolj zagona, da bi prečkali linijo toka, in se ne vežejo na zračne mehurčke. Če so delci barve preveliki, teža in velikost pospeši njihovo odstranjevanje s površine zračnega mehurčka zaradi gravitacije in sile v tekočini. Na razbarvanje pa vplivajo ne samo velikost delcev, ampak tudi: ■ vrsta barve ■ tiskarski postopek in razmere tiska ■ staranje odtisa ■ površina papirja Dejavnike, ki vplivajo na razbarvanje, lahko razdelimo v dve večji skupini: lastnosti barve in površina papirja. Lastnosti tiskarskih barv so najbolj ključne, saj najbolj vplivajo na učinkovitost razbarvanja. Poleg velikosti delcev tiskarske barve vplivajo na razbarvanje tudi površinske lastnosti barvnih delcev in njihova sestava (barvilo ali pigment). Površina papirja vpliva na enostavnost odstranjevanja delcev barvila Naraščanje velikost delcev tiskarske barve Na osnovi vode Na osnovi olja/topil Zamreženo Slika 2: Možnost razbarvanja tiskarske barve v odvisnosti od tiskarskega postopka s pomočjo flotacije. 8 materiali Odstranjevanje barv dobro, če tiskovine niso postarane;po staranju pride do slabšega odstranjevanja ter razmazane pulpe in delcev v papirju dobro (občasno pride do obarvanja pulpe) barve na osnovi vode, slabo pri baznih pH vrednostih slaba odstranitev, veliki, moteči delci ali tonerja s površine. Barve, ki so tiskane na premazanih papirjih, se v primerjavi z barvami na nepremaznih papirjih lažje odstranijo s površine. Primer dobrega in slabega razbarvanja je prikazan na sliki 3. Zadnje čase INGEDE poudarja, da je največja težava pri razbarvanju UV-LED-tehnologija. Barve na vodni osnovi in UV-LED-barve so težava predvsem za klasični postopek razbarvanja zaradi hidrofilnosti. Kot že omenjeno so lahko pri digitalnih kapljičnih odtisih delci hidrofilni ali pa premajhni, da prehajajo na površino izpiralne tekočine. Barvila v kapljičnem tisku se tudi neposredno vežejo na vlakna in jih je tako skoraj nemogoče odstraniti. Tekoči toner pa tvori problem z razdelitvijo polimernega filma na večje dele aglomeriranih delcev, ki so pretežki, da bi se s flotacijo prenesli na površino izpiralne tekočine. Proizvajalci za našteto problematiko že iščejo rešitve. Denimo KBA je pri digitalnem tiskalniku Rotajet naredil formulacijo, da se polimerni delci aglomerirajo tako, da obdržijo hidorofobne površinske lastnosti. Fujifilm pa je predstavil barvo za kapljični tisk, ki se nanaša na premazane papirje PCC, pri katerih se veže na magnezij in naredi pigmentno aglomeracijo, ki pospešuje postopek odstranjevanja podobno kot pri pralnem prašku. Ena od težav so tudi zamreženi polietilenski tekoči tonerji, ki se uporabljajo večinoma za digitalni tisk fotoknjig, pri katerih je tiskana plast bolj podobna plastičnemu filmu kot barvi. Podobne težave so izpostavljene tudi pri večjem nanosu nanografskih barv proizvajalca Landa, kar so zaznali ob prvem zagonu stroja pri vodilnem izraelskem proizvajalcu embalaže. Med recikliranjem teh se film barve razbije v koščke, ki jih ne moremo učinkovito odstraniti. Nekatere papirnice so že imele izgube zaradi poškodovane opreme in neuporabnega recikliranega papirja. Zaradi tega je treba za učinkovito recikliranje in razbarvanje digitalno potiskane papirje ločevati od preostalih. Takšni papirji gredo lahko večinoma le v oddelek za izdelavo recikliranega valovitega kartona. DPDA je s predlaganimi metodami nezadovoljna in spodbuja k uvedbi dodatnega koraka beljenja, ki mu INGEDE nasprotuje zaradi stroškov procesa in ker menijo, da postopek ne spreminja sestave vlaknin in se lahko reciklirani papir znova obarva. Iz vsega naštetega lahko sklenemo, da digitalni tisk v primerjavi z ofsetnim trenutno ne dosega zastavljene ocene možnosti razbarvanja odtisov. Glede na razvoj tehnologij digitalnega tiska pa lahko najverjetneje čez nekaj let pričakujemo, da bodo zaželene ocene popolnoma dosežene. Potrebna bo predvsem sprememba formulacije tiskarskih barv in/ali da INGEDE in DPDA spremenita metodo za boljše razbarvanje. Ko se bo tako krog recikliranja papirnih in celuloznih izdelkov popolnoma sklenil, se bodo digitalni tiskarji lahko popolnoma vključili v krožno gospodarstvo z učinkovito rabo recikliranih surovin. Slika 3. Primer dobrega in slabega razbarvanja (vir: Ingede). Kraj dogodka: Ljubljana (Slovenija) Povezava: http://www.ntf.uni-lj.si Od: četrtka, 7. junija 2018 Do: petka, 8. junija 2018 8. CIGT Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani organizira mednarodno 8. Konferenco informacijskih in grafičnih tehnologij, ki bo 7. in 8. junija 2018 v Ljubljani. Potekala bo pod pokroviteljstvom International Circle of Educational Institutes for Graphie Arts Technology and Management (Mednarodnega združenja izobraževalnih inštitucij za grafično tehnologijo in menedžment). Na konferenci bodo predstavljeni številni prispevki, ki jih bo izbrala in ovrednotila ugledna mednarodna skupina strokovnjakov ustreznih področij. Tematska področja bodo vključevala teme: grafični materiali, tehnologije tiska, kontrola kakovosti, inovativna embalaža, tiskana elektronika, novosti v tiskanih komunikacijah, grafično oblikovanje, tipografsko oblikovanje, interaktivni mediji, trženje. Prispevki pa ne bodo omejeni zgolj na omenjena področja in teme. Dobrodošli so tudi vsi drugi s področja grafične umetnosti ter tudi drugih tiskanih in medijskih tehnologij. Izbrani prispevki bodo objavljeni v elektronski različici zbornika konference, razširjeni povzetki pa bodo v tiskani obliki na voljo udeležencem konference. Prepričani smo, da bo dvodnevna konferenca edinstvena priložnost za druženje raziskovalcev in strokovnjakov z različnih področij grafičnih komunikacij z namenom delitve znanja in razprave, hkrati pa bo zagotovila izhodišča za nadaljnji razvoj področij, ki jih pokrivajo tematike dogodka. www.graficar.si 1 9 e Tiskarske CTP-plošče so v tiskarski industriji uveljavljene že vrsto let. Najprej so eliminirale klasične postopke osvetlitve v svetlobnih okvirjih z uporabo filmov, danes z uporabo brezkemijskih različic odpravljajo tudi postopek razvijanja in s tem uporabo razvijalnih kemijskih sredstev, kar je okoljsko sprejemljivejše pa tudi stroškovno in produkcijsko učinkoviteje. Cena CTP-plošč je na splošno za proizvajalce že od nekdaj primarna poslovna skrivnost, o kateri se je treba dogovoriti z vsakim posameznikom v pogodbi dobave. Na trgu se zato med seboj močno razlikujejo, javne objave so zgolj pavšalne in informativne. Kljub temu pa lahko povzamemo, da je zaznati trend sprememb cen, ki so zaradi različnih vplivov sočasne in sorazmerno v okviru vseh različic tiskarskih CTP-plošč. Torej bolj transparente so razlike cen med njimi v odstotkih, s čimer tudi lažje sprejemamo poslovne in nakupne odločitve v okviru razpoložljivih različic (kemijske, manjkemijske, brezkemijske, UV, konvencionalne UV, konvencionalne termalne ...). Nekako velja, da so klasične termalne tiskarske CTP-plošče praviloma cenovno 20 odstotkov ugodnejše v primerjavi z brezkemijskimi, UV-CTP-plošče pa 15 odstotkov v primerjavi s klasičnimi termalnimi. Seveda pa je treba za končno korektno oceno upoštevati različne vidike, kot so: količina porabe, obstojnost plošč, naklade tiska, frekvenca menjav plošč . V priloženem grafikonu je prikazana primerjava dejanskih stroškov uporabe različnih CTP-plošč z uporabo konkretnih podatkov iz prakse. Uporabljene so bile klasične termalne CTP-plošče z obstojnostjo do 500.000 odtisov (do 150.000 odtisov z uporabo UV-barv), UV-CTP-plošče obstojnosti do 300.000 odtisov (do 150.000 odtisov z uporabo UV-barv) in brezkemijske CTP-plošče z obstojnostjo do 150.000 odtisov (do 50.000 odtisov z uporabo UV-barv). Stroški uporabe brezkemijskih CTP-plošč so prikazani s trendom rdeče linije, v splošnem najcenejših UV-CTP-plošč s trendom zelene linije, klasičnih termalnih CTP-plošč pa s trendom modre linije. Opazimo lahko, da so z letno porabo plošč do 3000 m2 dejansko najugodnejše brezkemijske plošče. Pri letni porabi nad 6500 m2 (primerljivo s 14.500 ploščami formata B2) dejansko postane njihova uporaba najdražja opcija, do 1000 m2 pa so v primerjavi s klasičnimi termalnimi tudi do 75 odstotkov ugodnejše. Pri letni porabi plošč 10.000 m2 (ekvivalentno 22.000 ploščam formata B2 oziroma 12.000 ploščam formata B1) so brezkemijske v skupnem dražje za okvirno 5000 evrov. Pri uporabi brezkemijskih plošč pa je treba odšteti razvijalna kemična sredstva in s tem povezane stroške, ki to razliko nakupnih stroškov v primerjavi s stroški dobave klasičnih termalnih CTP-plošč učinkovito zmanjšajo oziroma kompenzirajo. To še posebej velja pri večji porabi, torej pri pogosto podvojeni produkciji, pri kateri je uporaba brezkemijskih plošč v primerjavi s klasičnimi termalnimi tako rekoč že več kot le smiselna. 120.000 i- Izpostavimo pa pojav posebnih konvencionalnih UV- in termalnih CTP-plošč za neposredno lasersko osvetljevanje (CTcP -Computer To conventional Plate). Te so na naš trg prišle iz Kitajske, so pa zanimive predvsem cenovno, saj so v primerjavi z brezkemijskimi ploščami tudi do 50 odstotkov cenejše. Seveda pa za razvijanje teh še vedno potrebujemo klasično razvijalno opremo in kemična sredstva. Dejstvo je tudi, da niso širše uveljavljene, še posebej ne v množičnih produkcijah z veliko frekvenco menjave plošč. Pri letni porabi plošč 10.000 m2 okvirno zagotavljajo prihranke v višini kar 20.000 evrov. Sklep So torej brezkemijske plošče dražje? Jasno ne! Za vse manjše in srednje velike tiskarne s frekventno menjavo plošč, tiskom opravil manjših naklad in manjšo porabo plošč so cenejše. / / // Stroški obdelave različnih CTP-plošč z uporabo konkretnih podatkov (vir: www.print.de). /4 "7/ 1.000 m* 2.500m2 5.000 m» 7.500 rTp 10.000m! 12.5Mm2 1C priprava Brezkemi ske CTP-Došče So dejansko najdražje in ni alternative? Janja STEFAN (prevod in priredba) So brezkemijske plošče bolj ekonomične? Tudi v produkciji s porabo plošč do 10.000 m2 tovrstne plošče novejših generacij, ki so že bistveno bolj obstojne, zagotavljajo nižje ali vsaj primerljive materialne stroške, navadno pa na koncu pomenijo prihranek. Obstaja morda alternativa brezkemijskim ploščam? Za manjše in srednje velike tiskarne trenutno ni nobene uveljavljene, in to velja tako stroškovno kot tudi tehnološko. Treba je vedeti, da trg vse bolj teži k okoljsko sprejemljivejšim rešitvam, kar pa so le brezkemijske CTP-plošče. Kompenzacija višje cene brezkemijskih plošč Pri manjši porabi brezkemijskih CTP-plošč so lahko stroški obdelave celo višji v primerjavi z nabavnimi, pri porabi 10.000 m2/leto pa so okvirno od 15 do 25 odstotkov nižji. Kaj je za nas ekonomsko bolj upravičeno, je torej odvisno od naše zahtevnosti oziroma obsega tiskarskega okolja. ■ Razvijanje v tiskarskem stroju: Skoraj neodvisno od širine plošč, ki jih razvijamo, je treba v stroške klasičnega razvijanja za ustrezno primerjavo vračunati tudi stroške prostora, ki ga zahtevajo običajne razvijalne enote. Tem lahko kaj hitro dodamo tudi stroške operaterja, ki vzdržuje in upravlja proces, in potrebno energijo za obratovanje stroja. Zaradi eliminacije procesa klasičnega razvijanja s kemijo pa je prihranjenega tudi veliko časa. Vse našteto zagotovo ni zanemarljivo! ■ Kemična sredstva in voda: Razvijalec, regenerator, gumirno sredstvo in voda pomenijo strošek. Kljub manjši porabi plošč praksa kaže, da jih je treba redno menjati tudi obdobno, in ne zgolj po opravljenih osvetljenih kvadratnih metrih plošč. V vzdrževanje to prinaša odpadne vode, ki so prav tako strošek. ■ Priprava kemičnih sredstev, nadzor produkcije in čiščenje razvijalnih sistemov: Za korektno kakovostno in zanesljivo produkcijo plošč so v praksi potrebne v povprečju do štiri ure vzdrževanja na teden, preračunano to pomeni vse na čas vezane stroške za 60 ur na leto. ■ Energijski stroški: Pri predpostavljeni osvetlitvi plošč največ 12.500 m2/ leto (okvirno 14.000 plošč formata B1) lahko rečemo, da delujemo polno v eni izmeni. Poraba energije je različna, ko dejansko poteka produkcija v primerjavi s pripravljenostjo. Kljub temu je potrebna energija za vzdrževanje sistema razvijanja v pripravljenosti, a tega v primeru uporabe brezkemijskih plošč ni. Omembe vredno je tudi dejstvo, da je posledično linija za osvetljevanje brezkemijskih plošč razpoložljiva takoj, kar je energijsko in tudi časovno maksimalno učinkovito. ■ Stroški prostora: Razvijalna enota je samostojna, zato moramo upoštevati še prostor vlagalnika in izlagalnika, kar nas hitro privede do tlorisne površine 20 m2, to pa ni malo. ■ Še višji stroški: Produkcija z večjo porabo plošč je navadno sestavljena iz podvojenih linij osvetljevanja in razvijanja plošč. Dvojna konfiguracija po večini pomeni podvojenost vseh omenjenih stroškov. ft ¡¡k xerox.com/rialto900 ÜBB Xerox® Rialto® 900 Inkjet Press Get big inkjet performance in a small footprint. With a radically new compact roll-to-cut-sheet design, the Rialto fits your capabilities, space and budget. Brilliant, detailed applications have never been more connected to affordability and simplicity. xerox $y SET THE PAGE FREE ©2017XeroxCorporation.Mnghtsreserved.XeroxfXeroxandDesignf Rialto® and"SetThePageFree"aretrademarksofXeroxCorporationintheUnitedStatesand/orothercountries. HDVHNTHGe OFSETNA TISKARSKA GUMA odlu ;nost tiskanja Advantage pomeni revolucijo na področju razvoja tiskarskih ofsetnih gum. Edinstvena konstrukcija na podlagi kordne karkase s svojimi značilnostmi prinaša uporabnikom izjemno prednost: manjšo porabo v procesu tiska oziroma 30-odstotni prihranek v primerjavi s standardnimi ofsetnimi gumami konkurenčnih proizvajalecv. 0g0 M www.savaprint.com Savatech o Uredništvo revije Grafičar je poleg prireditve Konice Minolte Slovenija v Čatežu, katere reportaža je bila objavljena v prejšnji številki, obiskala še dva njihova dogodka, na katerih so predstavili partnerske rešitve MGI. Konica Minolta ima namreč v podjetju MGI več kot 40-odstotni lastniški delež, zato so povabili 12. oktobra v predstavitveni center v Ljubljani in 27. oktobra v center v Zagreb (Hrvaška). Namen obeh dogodkov je bil seveda predstaviti partnerske rešitve MGI, ki tiskovinam z digitalnimi dodelavnimi postopki dodajo vrednost. MGI je eden vodilnih proizvajalcev digitalne tiskarske in dodelavne grafične opreme. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1982, zato Stroj MGI Meteor 8700 Se+ & iFOIL T tiska lasersko z ločljivostjo 3600 dpi in linijature največ 270 lpi. ga odlikujejo dolgoletne izkušnje s področja razvoja tovrstnih rešitev. Osnovno vodilo podjetja je uporabnikom zagotoviti sodobne rešitve, ki njihovim izdelkom dajejo dodano vrednost in napredne poslovne možnosti. Namenjene so komercialnim tiskarnam, grafično-oblikovalskim agencijam, tiskarnam z izdelavo embalaže, časopisnim tiskarnam, tiskarnam s tiskom knjig, fotoknjig ... V razvoju stremijo k okoljsko čim bolj sprejemljivim in inovativnim rešitvam. V ljubljanskem predstavitvenem prostoru v poslovnem objektu Rotonda je možno videti in v živo preizkusiti delovanje sistema konfiguracije MGI Meteor 8700 Se+ & iFOIL T, ki je kombinacija digitalne tiskalniške enote (MGI Meteor 8700 Se+) in neposredno povezane enote za aplikacijo folije (MGI iFOIL T). Po našem mnenju je omenjeni sistem nadvse primeren za grafična območja, kot je Slovenija, saj poleg atraktivne dodelave tiskovin s folijo omogoča tudi tisk. Tako je sistem širše in bolj prilagodljivo uporaben. Stroj MGI Meteor 8700 Se+ & iFOIL T tiska lasersko z ločljivostjo 3600 dpi in linijature največ 270 lpi, pri čemer je toner v neposredni aplikaciji vroče folije njeno vezivo. To hkrati pomeni, da lahko s folijo dodelamo tudi ofsetne odtise. Hitrost tiska laserske enote je največ 4260 A4-strani/ uro, največji format izpisa pa je 330 x 650 mm. Predloge za tisk oziroma nanos folije morajo biti nekoliko drugače pripravljene, to je v obliki TIFF-zapisa izdelana maska. Z drugimi besedami to pomeni, da folijo lahko apliciramo parcialno in tudi variabilno. Za omenjeni sistem so na voljo različne folije, tudi hologramska zaščitna. Novo različico sistema Kama ProFold 74 odlikujejo številne nove funkcije. Kama razvila zgibalno-lepilni sistem Podjetje Kama je nedavno predstavilo javnosti novo različico sistema zgibanja in lepljenja v enem, to je ProFold 74. Odlikujejo ga številne nove funkcije. V primerjavi z lani imajo v Kami 50-odstotno večje povpraševanje po omenjenem sistemu. Sistem ProFold 74 je modularno zasnovan. Odlikuje ga hitro nastavljiv vlagalnik, kar zagotavlja krajši čas priprave. S posebnimi valjčki poravnave se tudi manjši formati natančno vlagajo v transportni del, kar zagotavlja natančno dodelavo tudi najmanjših elementov na robu pole. Z novo različico je podjetje Kama poenostavilo predvsem upravljanje stroja, višja je tudi izhodna kakovost. Novo različico sistema ProFold 74 so predstavili tudi na nedavnem sejmu Ipex 2017 v Birminghamu (Velika Britanija). Razpon aplikacij sistema šteje vse od dodelave kartic, map, ovojnic, zložljive embalaže ... Več informacij na www.kama.info. www.graficar.si 14 dogodki Konica Minolta & MGI doaodk Nove poslovne možnosti v živo Matic STEFAN • DELO d.o.o. V Zagrebu pa lahko vsi zainteresirani obiščete predstavitveni center kar v njihovih poslovnih prostorih. V njem je poleg drugih rešitev Konice tudi sistem MGI Jetvarnish 3DS & iFOIL S. Kot že ime pove, je sestavljen iz enote za digitalno UV-kapljično lakiranje (MGI Jetvarnish 3DS) z izpisnimi glavami Konica Minolta in enote aplikacije vroče folije (MGI iFOIL S). V primerjavi s sistemom v Ljubljani ta omogoča zgolj dodelavne funkcije, a zato veliko bolj atraktivne. Enota kapljičnega nanosa lakirnega sredstva namreč omogoča variabilno parcialno lakiranje in tudi variabilno debelino nanosa, kar ni le poseben vizualni učinek, ampak tudi učinek na otip. V primeru aplikacije folije lakirno sredstvo dobi funkcijo UV-veziva, folija se tako oprime zgolj na delih nanesenega UV-sredstva. Zaradi UV-tehnološke zasnove so dodelane tiskovine primerne za takojšnjo nadaljnjo obdelavo in tudi obstojnejše. Tudi za ta sistem so na voljo različne folije, tudi hologramska zaščitna. V obeh primerih pa izpostavimo, da lahko tiskovine dodelamo v več prehodih, kar pomeni širši obseg vizualnih in fizikalnih možnosti površinske dodelave. Na sistemu v Ljubljani to konkretno pomeni, da lahko že aplicirane dele s folijo v drugem prehodu znova potiskamo s poljubno rastrsko recepturo procesnih barv in s tem dosežemo tudi različne barvne učinke na foliji. Za lažjo predstavo smo del ovitka tokratnega izida izdelali s pomočjo obeh sistemov, da lahko tudi dejansko spoznate njune aplikativne možnosti. Meje, pravijo, so zgolj omejene oblikovalske ideje. MGI Jetvarnish 3DS & iFOIL S je enostavno voden s pomočjo centralne upravljalne konzole. 1 15 ., Gospodarska f\ zbornica Slovenije mmr FlintGroup V prostorih CPU (Center za poslovno usposabljanje) v Ljubljani je bil 16. novembra seminar z naslovom Trendi v kartonažnem ofsetnem tisku. Izveden je bil v sodelovanju podjetja DZS GRAFIK, d. o. o., in skupine FlintGroup ter GZS - Gospodarske zbornice Slovenije (združenja grafične dejavnosti). Udeležilo se ga je tudi uredništvo revije Grafičar in tako na kratko predstavljamo izsledke predstavitev razvojnih dosežkov skupine FlintGroup s področja razvoja konvencionalnih barv, uporabe nizkomigracijskih (Low-migration) barv oziroma sredstev, vodnih in UV-lakirnih ter drugih kemijskih sredstev, ki se uporabljajo pri tiskarskih strojih, uporabe tiskarskih gum, smernic uporabe UV- in LED-UV-sušečih barv ... Skupina FlintGroup je na področju grafične industrije znana po obsežni paleti grafičnega materiala: tiskarskih barv, lakirnih sredstev, tiskarskih gum, različnih kemijskih sredstev in dodatkov ... Njihov nenehni razvoj produktov prinaša novosti, zato vam nekaj aktualnih predstavljamo v nadaljevanju. Nekaj novosti je treba izpostaviti na področju premazov oziroma lakirnih sredstev, torej predvsem sredstev, ki spremenijo fizikalne in vizualne površinske lastnosti papirja oziroma natisnjenih pol. V seriji vodno zasnovanih izdelkov NovaSet sta na voljo novi premazni sredstvi za povečevanje (NovaSet Inuline Slip) in zmanjševanje (NovaSet Inuline Anti Slip) površinskega zdrsa. Serija temperaturno obstojnih premazov je nadgrajena s sredstvom NovaSet 4222/60, ki je odporno proti temperaturi do 220 °C in je namenjena potisku embalaže za neposredno uporabo v mikrovalovnih pečicah in podobno. Pri uporabi lakirnih sredstev moramo posebej omeniti tako imenovane predpremaze Primer, katerih naloga je zapiranje por papirja, s čimer dosežemo večjo gladkost in enakomernejši nanos lakirnega sredstva. Tovrstni predpremazi so še posebej dobrodošli pri uporabi površinsko visokosijajnih lakirnih sredstev, saj lahko njihovo najvišjo stopnjo sijaja zagotovimo zgolj na tovrsten način. Za področje tiska živilske in druge embalaže so izpostavili nove razmejitvene oziroma barierne premaze (NovaSet 4705/50, NovaSet 4701/50, NovaSet 4700/60), ki večinoma ali pa celo popolnoma preprečujejo prehajanje oljnih, mastnih in drugih tekočih sredstev skozi papir. V zadnjem času pa so vse bolj uveljavljena premazna sredstva, ki ne škodujejo zdravju, to sta NovaSet 7111/40 in NovaSet 4115/40. Med zanimivejšimi je bilo predavanje Nicka Brannana iz centra za razvoj tiskarskih kemičnih sredstev in dodatkov v Manchestru (Velika Britanija), ki je predstavil preostalo paleto kemikalij skupine FlinGroup, ki se uporabljajo na tiskarskem stroju predvsem kot dodatki za zagotovitev boljših tiskovnih rezultatov. Izpostavil je predvsem vlažilno raztopino, ki je na tiskarskem stroju ključnega pomena za dobre tiskovne rezultate in dolgoročno razpoložljivost sistema. Treba je zagotoviti predvsem, da je združljiva s tiskarsko barvo, ki jo uporabljamo. Pri tem je poudaril, da smernice narekujejo več uporabe vlažilnih sredstev z znatno manj ali brez alkohola. Trgu je v ta namen na voljo nov proizvod serije Varn, to je Varn AF 4000, ki ga odlikuje tudi ISEGA certifikat in pretežno odpravlja uporabo alkohola. V nadaljevanju se je dotaknil tudi uporabe kakovostnih pralnih sredstev in sredstev za prašenje proti sprijemanju svežih odtisov. Posebej zanimiva je bila tudi navedba posebnega, zelo uspešnega prodajanega sredstva za preprečevanje prehajanja vlaken tiskovnega materiala na tiskovne valje, imenuje se Varn Cal-Kleen. Ta deluje na osnovi privlaka, kar pomeni, da se vlakna odlagajo v vlažilno raztopino, zato so vitalni deli tiskarskega stroja čisti, s tem pa je zagotovljena njihova Seminar z naslovom Trendi v kartonažnem ofsetnem tisku je bil izveden v sodelovanju podjetja DZS GRAFIK, d. o. o., in skupine FlintGroup ter GZS - Gospodarske zbornice Slovenije (Združenja grafične dejavnosti). 16 dogodki